Top Banner
Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005 Priprava za tisk Delo Repro, d. d. Tisk Euroadria, d. o. o., v Ljubljani Poøtnina je plaœana pri poøti 1102 Ljubljana UREDNIØKI ODBOR: Glavni urednik Janez Œernaœ Odgovorni urednik Boris Leskovic Bojan Avbar, Tomaæ Burazer, Franc Œernigoj, Romana Erhatiœ Øirnik, Janez Hartman, Boris Kryøtufek, Marjan Toø Lektorica in korektorica Marjetka Øivic Tehniœni urednik Milan Samar Tajnica uredniøtva Eva Strajnar Lovec izhaja praviloma vsak mesec. Ta øtevilka je izøla v 24.200 izvodih. Po zakonu o DDV je glasilo LOVEC obdavœeno po 8,5 % stopnji. Besedila za objavo obvezno poøljite tudi po e-mailu (ali na disketi + izpis), uradne dopise, potrjene z æigom in podpisom odgovorne osebe ZLD/LD, in fotografije pa v originalu ali na CD. Pripiøite tudi svojo telefonsko øtevilko. Nenaroœenih rokopisov in fotografij ne vraœamo! Uredniøtvo glasila Lovec Æupanœiœeva 9 – p.p. 505 1001 Ljubljana e-mail:[email protected] Tel.: (01) 24-10-922 Faks: (01) 24-10-927 Predstavitvene strani LZS: http://www.lovstvo.net Cene malih oglasov: do 15 besed 1000 SIT, od 15 do 25 besed 1300 SIT, od 25 do 30 besed 1500 SIT. Za vsako nadaljnjo besedo 50 SIT. Male oglase je treba poslati pisno in plaœati vnaprej na transakcijski raœun Lovske zveze Slovenije, Æupanœiœeva 9, Ljubljana, pri NLB, d. d., Ljubljana: 02010-0015687097. 267 LOVEC Revija za lovstvo, lovsko kinologijo in varstvo narave Letnik LXXXVIII., øt. 6 junij – roænik Glasilo izdaja IZ VSEBINE: A. Øubic: Organiziranost lovstva – drugi in zadnji!? del nanizanke 268 IZ DNEVNEGA TISKA 270 MNENJA IN PREDLOGI 272 V. Kovaœiœ: Ali kdo øe potrebuje zveze lovskih druæin – Zakaj pa ne? 272 C. Øtrumbelj: Medved v kulturni krajini – s staliøœa Lovske zveze Slovenije 273 D. But: Preprost in varen za uporabo 275 J. Stariœ: Na kratko o navadnem (rdeœem) jelenu 278 B. Kræe: Dvanajst mesecev v praøiœjem revirju (III.) 282 B. Leskovic: Rudi Rakuøa – »Œe ne znaø æiveti z naravo, ti ne pomaga nobena teorija« 283 PO LOVSKEM SVETU 285 J. Mehle: Na kratko iz tujega tiska … 285 LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO 286 F. Terseglav: Resniœna lovska latinøœina 286 K. Mal: Raubøic 288 LOVSKA ORGANIZACIJA 290 M. Toø: Pestro sejemsko dogajanje v Gornji Radgoni – nov prispevek promociji lovstva 290 G. Kokot: Prvo mednarodno tekmovanje rogistov na Slovenskem 293 J. Kocjanœiœ: Izobraæevanje lovskih pripravnikov v Pomurju 295 B. Leskovic: Z 18. seje UO LZS 295 B. Leskovic: Letos øe po starem … 296 B. Leskovic: Na sejmu Guøti v Splitu predstavili tudi naøe izkuønje 297 F. Wakounig: Æiv spomin na Karla Pruønika - Gaøperja … 299 G. Jakofœiœ: 50 let delovanja LD Dragatuø 299 F. Rotar: LD Cirkovce uspeøna pri gospodarjenju z divjadjo 300 M. Skudnik: 38. lovska razstava in letni zbor lovcev Meæiøkega lovskogojitvenega bazena 301 B. Rak: Deset let po zaœetku gospodarjenja z jelenjadjo na obmoœju viøje leæeœih LD Zgornje Savinjske doline 303 B. Kræe: Pregled odstrela jelenjadi (leto 2004) v Notranjskem LGO 304 N. Lapuh: LD Begunjøœica ima æe sodobno zbiralnico in hladilnico 305 L. Pohar: Med spomini in dolænostmi 306 S. Zakøek: Dvajseto, jubilejno sreœanje na Primoæu 306 JUBILANTI 307 MLADI PIØEJO 308 LOVSKI OPRTNIK 309 I. A. Boæiœ: Kamenœki iz æelodcev divjega petelina 309 J. Kocjanœiœ: Bobri so se vrnili v Prekmurje, v rokav reke Mure 310 F. Mestnik: Bobri so æe v zgornjem toku Krke 311 F. Wakounig: Lovec, pesnik in upornik pripravlja øe eno pesniøko zbirko 312 A. Raspet: Tudi kune moramo dræati na kratko! 313 F. Rotar: Na lov raje s fotoaparatom kot s puøko 314 M. Erzar: Kulinariœni kotiœek 315 F. Rotar: Lovski veleslalom na ravenski Poseki 316 V SPOMIN 317 LOVSKA KINOLOGIJA 318 A. Raspet: Vtis kinoloøkega sodnika iz Slovenije 318 J. Pangerl: 7. tekma v prinaøanju za prinaøalce – CACIT 318 E. Feregotto: Teœaj osnovnega øolanja lovskih psov na Tolminskem 319 Z. Zajøek: Spomladansko øolanje psov LKD Ljubljana 319 KZS: Predvidena legla lovskih psov 320 SLIKA NA NASLOVNICI: Poljska jerebica – Perdix perdix Foto: Foto Spring MB LOVNE DOBE: Ur. list, 101/17. 9. 2004 Srna srnjak, lanøœak: 1. 5.–31. 10. srna, mladiœi obeh spolov: 1. 9.–31. 12. mladica: 1. 5.–31. 12. Navadni jelen jelen: 16. 8.–31. 12. koøuta, teleta obeh spolov: 1. 9.–31. 12. junica, lanøœak: 1. 7.–31. 12. Damjak damjak: 16. 8.–31. 12. koøuta in teleta obeh spolov: 1. 9.–31. 12. junica, lanøœak: 1. 7.–31. 12. Muflon oven, lanøœaki obeh spolov in jagnjeta obeh spolov: 1. 8.–28. 2. ovca: 1. 8.–31. 12. Gams kozel, koza, kozliœi obeh spolov, enoletni obeh spolov: 1. 8.–31. 12. Kozorog kozel, koza, kozliœi obeh spolov, enoletni obeh spolov: 1. 8.–31. 12. Divji praøiœ merjasec: 1. 4.–31. 1. svinja: 1. 7.–31. 1. ozimci in lanøœaki obeh spolov: 1. 1.–31.12. Poljski zajec: 1. 10.–15. 12. Kuna belica, kuna zlatica: 1. 11.–28. 2. Jazbec: 1. 8.–31. 12. Lisica: 1. 7.–15. 3. Rakunasti pes (enok): 1. 8.–31. 3. Navadni polh: 1. 10.–30. 11. Alpski svizec: 1. 9.–30. 10. Piæmovka: 1. 8.–31. 3. Nutrija: 1. 1.–31. 12. Fazan: 1. 9.–15. 1. Poljska jerebica (gojena): 1. 9.–15. 11. Raca mlakarica: 1. 9.–15. 1. Øoja: 20. 8.–28. 2. Sraka: 1. 8.–28. 2. Siva vrana: 10. 8.–28. 2. Foto: M. Samar
56

Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

Feb 05, 2020

Download

Documents

dariahiddleston
Welcome message from author
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
Page 1: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

Priprava za tisk Delo Repro, d.d.Tisk Euroadria, d.o.o., v LjubljaniPoøtnina je plaœana pri poøti1102 Ljubljana

UREDNIØKI ODBOR:Glavni urednik Janez ŒernaœOdgovorni urednik Boris Leskovic

Bojan Avbar, Tomaæ Burazer, Franc Œernigoj, Romana ErhatiœØirnik, Janez Hartman, BorisKryøtufek, Marjan Toø

Lektorica in korektoricaMarjetka ØivicTehniœni urednik Milan SamarTajnica uredniøtva Eva Strajnar

Lovec izhaja praviloma vsak mesec.Ta øtevilka je izøla v 24.200 izvodih.Po zakonu o DDV je glasilo LOVECobdavœeno po 8,5% stopnji.

Besedila za objavo obveznopoøljite tudi po e-mailu (ali nadisketi + izpis), uradne dopise,potrjene z æigom in podpisomodgovorne osebe ZLD/LD, infotografije pa v originalu ali naCD. Pripiøite tudi svojo telefonskoøtevilko.Nenaroœenih rokopisov in fotografij ne vraœamo!Uredniøtvo glasila Lovec Æupanœiœeva 9 – p.p. 5051001 Ljubljanae-mail:[email protected].: (01) 24-10-922Faks: (01) 24-10-927Predstavitvene strani LZS:http://www.lovstvo.net

Cene malih oglasov:do 15 besed 1000 SIT, od 15 do 25 besed 1300 SIT, od 25 do 30 besed 1500 SIT.Za vsako nadaljnjo besedo 50 SIT.Male oglase je treba poslati pisno inplaœati vnaprej na transakcijskiraœun Lovske zveze Slovenije,Æupanœiœeva 9, Ljubljana, pri NLB, d.d., Ljubljana: 02010-0015687097.

267

LOVECRevija za lovstvo, lovskokinologijo in varstvo naraveLetnik LXXXVIII., øt. 6junij – roænik

Glasilo izdaja

IZ VSEBINE:A. Øubic: Organiziranost lovstva – drugi in zadnji!?

del nanizanke 268IZ DNEVNEGA TISKA 270MNENJA IN PREDLOGI 272V. Kovaœiœ: Ali kdo øe potrebuje zveze lovskih druæin –

Zakaj pa ne? 272C. Øtrumbelj: Medved v kulturni krajini – s staliøœa Lovske

zveze Slovenije 273D. But: Preprost in varen za uporabo 275J. Stariœ: Na kratko o navadnem (rdeœem) jelenu 278B. Kræe: Dvanajst mesecev v praøiœjem revirju (III.) 282B. Leskovic: Rudi Rakuøa – »Œe ne znaø æiveti z naravo,

ti ne pomaga nobena teorija« 283PO LOVSKEM SVETU 285J. Mehle: Na kratko iz tujega tiska … 285LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO 286F. Terseglav: Resniœna lovska latinøœina 286K. Mal: Raubøic 288LOVSKA ORGANIZACIJA 290M. Toø: Pestro sejemsko dogajanje v Gornji Radgoni

– nov prispevek promociji lovstva 290G. Kokot: Prvo mednarodno tekmovanje rogistov

na Slovenskem 293J. Kocjanœiœ: Izobraæevanje lovskih pripravnikov v Pomurju 295B. Leskovic: Z 18. seje UO LZS 295B. Leskovic: Letos øe po starem … 296B. Leskovic: Na sejmu Guøti v Splitu predstavili tudi naøe

izkuønje 297F. Wakounig: Æiv spomin na Karla Pruønika - Gaøperja … 299G. Jakofœiœ: 50 let delovanja LD Dragatuø 299F. Rotar: LD Cirkovce uspeøna pri gospodarjenju

z divjadjo 300M. Skudnik: 38. lovska razstava in letni zbor lovcev

Meæiøkega lovskogojitvenega bazena 301B. Rak: Deset let po zaœetku gospodarjenja z jelenjadjo

na obmoœju viøje leæeœih LD Zgornje Savinjskedoline 303

B. Kræe: Pregled odstrela jelenjadi (leto 2004) v Notranjskem LGO 304

N. Lapuh: LD Begunjøœica ima æe sodobno zbiralnico in hladilnico 305

L. Pohar: Med spomini in dolænostmi 306S. Zakøek: Dvajseto, jubilejno sreœanje na Primoæu 306JUBILANTI 307MLADI PIØEJO 308LOVSKI OPRTNIK 309I. A. Boæiœ: Kamenœki iz æelodcev divjega petelina 309J. Kocjanœiœ: Bobri so se vrnili v Prekmurje, v rokav reke Mure 310F. Mestnik: Bobri so æe v zgornjem toku Krke 311F. Wakounig: Lovec, pesnik in upornik pripravlja øe eno

pesniøko zbirko 312A. Raspet: Tudi kune moramo dræati na kratko! 313F. Rotar: Na lov raje s fotoaparatom kot s puøko 314M. Erzar: Kulinariœni kotiœek 315F. Rotar: Lovski veleslalom na ravenski Poseki 316V SPOMIN 317LOVSKA KINOLOGIJA 318A. Raspet: Vtis kinoloøkega sodnika iz Slovenije 318J. Pangerl: 7. tekma v prinaøanju za prinaøalce – CACIT 318E. Feregotto: Teœaj osnovnega øolanja lovskih psov

na Tolminskem 319Z. Zajøek: Spomladansko øolanje psov LKD Ljubljana 319KZS: Predvidena legla lovskih psov 320

SLIKA NA NASLOVNICI:Poljska jerebica – Perdix perdixFoto: Foto Spring MB

LOVNE DOBE:Ur. list, 101/17. 9. 2004

Srnasrnjak, lanøœak:1. 5.–31. 10.

srna, mladiœi obeh spolov:1. 9.–31. 12.

mladica:1. 5.–31. 12.

Navadni jelen jelen:

16. 8.–31. 12.koøuta, teleta obeh spolov:

1. 9.–31. 12.junica, lanøœak:1. 7.–31. 12.

Damjak damjak:

16. 8.–31. 12.koøuta in teleta obeh spolov:

1. 9.–31. 12.junica, lanøœak:1. 7.–31. 12.

Muflon oven, lanøœaki obeh spolov in

jagnjeta obeh spolov:1. 8.–28. 2.

ovca:1. 8.–31. 12.

Gams kozel, koza, kozliœi obeh spolov,

enoletni obeh spolov:1. 8.–31. 12.

Kozorog kozel, koza, kozliœi obeh spolov,

enoletni obeh spolov:1. 8.–31. 12.Divji praøiœ

merjasec:1. 4.–31. 1.

svinja:1. 7.–31. 1.

ozimci in lanøœaki obeh spolov:1. 1.–31.12.

Poljski zajec:1. 10.–15. 12.

Kuna belica, kuna zlatica:1. 11.–28. 2.

Jazbec:1. 8.–31. 12.

Lisica:1. 7.–15. 3.

Rakunasti pes (enok):1. 8.–31. 3.

Navadni polh:1. 10.–30. 11. Alpski svizec:1. 9.–30. 10.Piæmovka:1. 8.–31. 3.

Nutrija:1. 1.–31. 12.

Fazan:1. 9.–15. 1.

Poljska jerebica (gojena):1. 9.–15. 11.

Raca mlakarica:1. 9.–15. 1.

Øoja:20. 8.–28. 2.

Sraka:1. 8.–28. 2.Siva vrana:10. 8.–28. 2.

Foto

: M. S

amar

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 267

Page 2: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

268 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

Po uvodnem œlanku v lanski novembrski øtevilki naøerevije, ki je bil objavljen v imenu Komisije LZS za orga-nizacijsko-pravno podroœje (in pozneje na komisiji tudi

verificiran kot kolektivno besedilo tega organa), sem bil pod-pisani, predvsem od nekaterih œlanov UO LZS oziroma ob-moœnih predsednikov, ostro in zgreøeno kritiziran ter etiketi-ran. Øirøe, razumno œlanstvo slovenskega lovstva pa je otakratnemu œlanku izraæalo razumevanje in podporo, kar ve-lja øe danes.

Kljub temu je øel razvoj dogodkov na deloma stransko potin oœitno v slepo ulico, v podobi sklepov IO in UO LZS, kizadevajo novo organiziranost slovenske lovske organizacijein novih Pravil LZS. Novembrskega polemiœnega uvodnikani zamajalo niti naroœeno in plaœano pravno mnenje Inøtitutaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celoveœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1),izœistilo naslednje:

Obmoœne zveze niso zakonsko opredeljene lovske organi-zacije, niso obvezen element zdruæevanja, lahko delujejo napodlagi Zakona o druøtvih in dvostranskih pogodb, sklenje-nih med LD in LZS. Poslediœno na tem temelju lahko oprav-ljajo omejena pooblastila iz prenesene izvirne pristojnostiLZS oziroma LD. V tem œasu so se zgodile in se øe dogajajoustanovitve OZUL, ki so glede na zakonske opredelitve ne-sporne pravne osebe; teæava je le pri njihovi registraciji, atudi ta je reøljiva. Torej je klasiœna lovska organizacija dobilanovega, zakonsko predpisanega sogovornika – kar OZUL je,v katerega podroœje so prenesene vse strokovne zadeve uprav-ljanja z loviøœi in gospodarjenja z divjadjo. Tega obmoœnezveze v svojem prihodnjem æivljenju po sedanji zakonski ure-ditvi ne bodo veœ opravljale in se je njihova dejavnost bistvenookrnila. Tako smo slovenski lovci in naøe LD obvezno insoœasno vpeti v LZS in OZUL. To so zakonska dejstva, ki jihje treba uveljaviti v praksi, na tem podroœju pa se zadeva øevedno zatika. Zapleti glede tega pa, po moji oceni in osebnemdoæivljanju delovanja UO in IO LZS, v zadnjem œasu oziromav uvodu navedene Komisije, nastajajo zaradi nerazumljivih,neopraviœljivih in nepravilnih odporov nekaterih posameznihfunkcionarjev, v odloœilnem trenutku lahko pridobijo tudipotrebno »negativno« veœino v navedenih telesih odloœanja.Prepriœan sem, da takih odklonov kritiœno œlanstvo lovskeorganizacije nima in jih ne podpira, kar pa je najpomemb-nejøe. O teh vpraøanjih namreœ aktivno in dokonœno odloœajole obvezne œlanice LZS in OZUL, torej upravljavci slovenskihloviøœ oziroma lovske druæine. Le-te pa svojo opisano vlogolahko opravijo samo, œe so od organov LZS deleæne pravilnih,odgovornih in zakonitih predlogov reøitev, kar ponujenanova Pravila LZS in naœin sklica neizbeænega rednega obœne-ga zbora niso. Zato po tej poti apeliram na œlanstvo, da z dru-gaœnimi reøitvami – sebi v prid – uœinkovito razreøi nastalosituacijo in vse spremljajoœe zaplete.

Dejstvo je neizbeæno, da se 4-letni mandat sedanjim orga-nom LZS izteœe 26. 6. 2005, zato je vrhovni obœni zbor nujen!Le-ta pa ne more biti volilni, saj bo »razreøitveni« obœni zbor,ki je predviden za 18. 6. 2005, nova Pravila LZS øele spreje-mal. Volitve novih organov morajo potekati po novih Pra-vilih, kar je æe odloœil obœni zbor LZS leta 2003! Ker ne sme

nastati praznina delovanja organov LZS, je edina mogoœa,razumna in zakonita reøitev, da junijski obœni zbor sedanjimorganom podaljøa mandat najveœ do 31. 12. 2005, do tedaj pase opravi volilni obœni zbor po novosprejetih Pravilih. Takasituacija zanesljivo ne bi nastala, œe bi organi LZS pravoœas-no in pravilno ursniœili lastne sklepe oziroma v razumnem,krajøem œasu po uveljavitvi ZDLov-1 sprejeli nova Pravila, nepa øele sedaj. Ne glede na dosedanje teæave pri iskanju orga-nizacijskih reøitev nove podobe LZS, njenih organov in Pra-vil, ne glede na objektivno odgovornost kljuœnih organov LZS(ki jim podpisani ta hip pripadam in odgovornost tudi delim)za œasovno zamudo pri tem projektu ter ne glede na to, da jeodgovornost nekaterih funkcionarjev tudi izostreno subjek-tivna, je øe sicer skrajni œas za sprejem uœinkovitega, sodob-nega ter zakonitega modela delovanja slovenske lovske orga-nizacije.

Sedaj je bistvenega in lahko tudi usodnega pomena, nakakøen naœin sklicati junijski obœni zbor. Nikakor ne na pod-lagi dosedanjih Pravil LZS, temveœ neposredno in izpeljano izdoloœb ZDLov-1. Sedanja Pravila LZS so zlasti v 1. in 8. œlenupostala neuporabna 20. 5. 2004, ko je bil ZDLov-1 uveljav-ljen. In to v tistih doloœbah, ki so v nasprotju z ZDLov-1 oziro-ma tam, kjer Zakon postavlja drugaœna pravila glede orga-niziranosti. V dosedanjih Pravilih LZS zapisano besedilo, daje »Lovska zveza Slovenije zveza obmoœnih zvez lovskih dru-æin, v katere se skladno z zakonom (op. - neveljavnim iz leta1976) obvezno zdruæujejo lovske druæine …« ter da so »œlani-ce Zveze vse obmoœne zveze lovskih druæin v Republiki Slo-veniji …«, je ZDLov-1 v œlenu 66 zakonsko derogiral (razve-ljavil) po subordinacijskem naœelu, Zakon je nad Pravili, sajje zakonsko besedilo jasno in nedvoumno: Lovska zveza Slo-venije je zveza vseh lovskih druæin (op. in ne obmoœnih zvez),ki deluje tudi v javnem interesu. V skladu s temeljnim aktomZveze, torej Pravili, pa so lahko (op. – torej niœ veœ obvezno pozakonu) njeni œlani tudi druga druøtva (op. – oziroma zvezedruøtev, kar obmoœne zveze so), katerih dejavnost je povezanaz divjadjo, lovstvom in varstvom narave. To pa pomeni, da jedelegatski kljuœ v œlenu 14 sedanjih Pravil oporeœen in ne-uporaben (saj doloœa, da delegate za obœni zbor izvolijo ob-moœne zveze lovskih druæin tako, da izvolijo po enega delega-ta na vsakih zaœetih 200 œlanov lovskih druæin). Reøitev jetorej v ZDLov-1 in v njegovi neposredni uporabi in ne v Pra-vilih LZS, ki jih je ZDLov-1 demantiral. Zato morajo junijskiobœni zbor sestavljati delegati vseh LD v Republiki Sloveniji,vsaka LD pa ima en glas. Praviloma so delegati stareøine LDoziroma drugi od LD pooblaøœeni posamezniki. Takønareøitev sklica obœnega zbora, ki je pred vrati, pa je tudi najviø-ja oblika neposredne demokratiœnosti. Dosedanji 14. œlenPravil je temeljil na elektorskem sistemu, Zakon pa ustvarjapodlago in terja neposredno zastopanost vsake œlanice LZS.Najviøjemu sklicu, kjer so neposredno zastopane vse lovskedruæine – obvezne œlanice, zato ni mogoœe oporekati v niœe-mer, vsaka druga oblika je manj demokratiœna. Pa tudi izrazlogov pravno-etiœne lovske »higiene« je prav in potrebno,da nova Pravila na obœnem zboru sprejema tista kritiœnamnoæica, ki jo to najbolj zadeva, torej lovske druæine v Re-publiki Sloveniji in ne njihovi preæiveti obmoœni elektorji.

Organiziranost lovstva – drugiin zadnji!? del nanizanke

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 268

Page 3: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

269Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

Rok za dosedanjo javno razpravo o ponujeni vsebini novihPravil LZS je æal kratek ali celo prekratek, pogojen pa z vuvodu opisanimi teæavami. Kljub temu pa je øe vedno moæ-nost, da najøirøe œlanstvo hitro, poenoteno, predvsem pa strp-no in uœinkovito sprejme sodobna Pravila LZS. Dosedanjeizkuønje delovanja UO kaæejo, da gre za preøtevilœen organ(31 œlanov s predsednikom vred), øe bolj moteœe pa je, da soposamezniki, hkrati tudi kot predsedniki obmoœnih zvez veœ-krat delovali parcialno, »obmoœno« in premalokrat enotno, vduhu enotnega prostora LZS. Zato predlagam in sem avtorvariante 2 v ponujenih novih Pravilih; le 15-œlanski UO inpredsednik LZS, ki ga velja posebej uvrstiti med organe LZS.Vsako lovsko upravljalsko obmoœje pa ima znotraj UO poenega predstavnika po sistemu: en LUO = 1 œlan UO LZS.Zakaj LUO (kot volilni okoliø) in zakaj ne 18 predlaganihvolilnih okoliøev, ki so teritorialni in kadrovski enaœaj seda-njim obmoœnim zvezam. Razlogov za to je veœ: obmoœne zvezeniso veœ obvezen in konstitutivni (srednji) element zdruæeva-nja na relaciji LD – LZS, zato tudi ne morejo biti kadrovskabaza za œlanstvo v UO, saj bi to pomenilo manipulativno inøkodljivo izigravanje ZDLov-1 ter prikrito nadaljevanje dose-danjih obmoœnih lobijev in interesov. V posameznih obmoœ-nih zvezah je øtevilo lovskih druæin zelo razliœno, od majhnihdo velikih, zato je doloœilo 18 volilnih okoliøev kriviœno innesprejemljivo, œemur pa je nasprotovala le manjøina na zad-nji seji UO LZS … LUO je doloœil zakon oziroma podzakon-ski akt. V RS je 15 LUO, ki imajo svojo organe – OZUL, ki solovska organizacija, kar pa obmoœne zveze niso. Upravljavciloviøœ – torej lovske druæine – so se dolæni zdruæevati v LZS inOZUL; slednji pokriva LUO. Vse strokovne naloge, povezanez divjadjo in loviøœi, potekajo v LD (22. œlen ZDLov-1) in vOZUL, ki mora sodelovati tudi z LZS (67. œlen ZDLov-1)oziroma obratno. Tako je po zakonu vzpostavljena relacijamed OZUL in LZS, LD pa se obvezno zdruæujejo v LZS inOZUL. Evidentno je, da je LZS z LD povezana neposredno in

organizacijsko, posredno in strokovno pa tudi prek OZUL. Vtej organizacijski in funkcionalni »dvojni« navezi pa obmoœ-ne zveze ne igrajo nobene opisane vloge, ker paœ delujejo lena druøtveno pogodbeni podlagi in niso lovska organizacija.V primerih, ki so æe prisotni (da posamezna LD ne æeli biti veœœlanica neke obmoœne zveze in je k temu tudi nihœe ne moreprisiliti) je nevzdræno, da se takøni LD pripiøe volilni okoliø(obmoœna zveza), v katerem noœe sodelovati. V takem primeruLD nima volilnega okoliøa, œeprav je obvezna œlanica LZS inOZUL, kar pa je nedopustno in nezakonito.

Torej je kadrovska osnova in baza oziroma volilni okoliø zavse LD lahko le LUO oziroma OZUL, v katerem LD obveznodeluje. Zato naj funkcijsko vlogo evidentiranja delegatov zavse organe LZS opravi OZUL kot lovska organizacija znotrajgeografskega okvira LUO! Takøna sta bila tudi oœitna name-ra in cilj zakonodajalca, ki se je obmoœnim zvezam kot nekda-njim obveznim oblikam, kot lovskim organizacijam, s tem patudi kot »volilnim okoliøem«, v celoti odrekel.

Junijski obœni zbor se mora po mojem trdnem prepriœanjuopredeliti tudi do vpraøanja, ali je nadaljnji obstoj IO kotizvrøilnega organa sploh øe potreben, kakøne in katere ko-misije bomo imeli, kakøna bo njihova pristojnost, pri œemer jedelovanje organov treba racionalizirati v funkcionalnem infinanœnem pomenu, okrepiti delovanje in odgovornost stro-kovne sluæbe ter njenega direktorja, sicer pa takoj vzpostavititrden most neizbeænega in zakonsko zapovedanega sodelo-vanja z OZUL. Obmoœne zveze po volji zakona (ne glede nato, ali je dober ali slab) nimajo veœ svoje dosedanje vloge inteæe. Naøa kolektivna odgovornost je zgolj v tem, da zakonuveljavimo, ne pa da mu nerazumno nasprotujemo s pozicijpreæivetega oziroma, da pozivamo k nerealnim zahtevam pospremembi zakona. Kaj hitro se lahko zgodi, da bomo ime-li povsem nov, drugaœen zakon. Tedaj pa bo naøa zgodbakonœana …

Anton Øubic

Foto

: M. S

amar

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 269

Page 4: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

270 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

IZ DNEVNEGA TISKA

Lojzko so podrobno premerili,stehtali, fotografirali in ji pritrdi-li ovratnico z radijskim oddajni-kom ter sprejemnikom satelit-skega signala GPS. Raziskovalcibodo poskusili tako odkriti veœ oæivljenju te naøe najveœje maœke,ki jo od vseh zveri v Slovenijinajslabøe poznamo. Ulov Lojzkeje øele zaœetek obøirnejøega pro-jekta; prijavili so se tudi na raz-pis za denar EU, s katerim bodopodrobno raziskali navade risa.

LESNA SOVARABELJ FRANŒEVIHGOLOBOV

Novice, 11. 4. (Milan Glavo-njiå). – V hribovskem na-

selju Dane pri Ribnici je lesnasova »poslala v veœna loviøœa«kar osemnajst golobov. Zavaro-vano ptico plenilko je rejec golo-bov Franc Zobec ujel in jo pri-dræal v kletki, potem pa razmiø-ljal, v kateri gozd naj jo izpusti,

da ne bi veœ morila njegovihgolobov. Skrbi ga je reøil repub-liøki gozdarski in lovski inøpek-tor Drago Karel Œahuk, ki se jepo ovadbi nekega soseda oglasilpri njem. Franca je pohvalil zavzorno ravnanje in lesno sovovrnil v naravno okolje daleœ odFranœevih golobov.

OBRAŒUN Z LOVSKO PUØKO

Dnevnik, 18. 4. (ob). – V so-boto, 16. aprila, so v Gede-

rovcih odjeknili streli iz lovskepuøke. Pred hiøo za volanombagra je hudo ranjen obleæal 34-letni Duøan Kuœan iz Øalamen-cev v Obœini Puconci. Odpeljaliso ga v bolniønico, vendar sobile rane prehude in je øe istegadne umrl. Policisti so takoj podejanju prijeli 62-letnega doma-œina Rudolfa Serca, ki so gapridræali na policiji, nato pa pre-dali preiskovalnemu sodniku.

Pokojnikov brat Danilo Ku-œan je ob tragiœnem dogodku po-vedal: »Takøna je naøa zakono-daja, vsak lahko legalno posedu-je oroæje. Kolikor vem, je brattam nekaj delal z bagrom in ga jevinjeni sosed ustrelil. Sploh nevemo natanœno, kaj se je zgodi-lo …«

ZA STROJNOSEŒNJO IN PROTINJEJ

Delo, 19. 4. (Tomaæ Branc).Po pisanju œasnika je Slove-

nija z 58 odstotki gozdne povr-øine tretja najbolj gozdnata dræa-va v Evropi, zato obstajajo vsajmoralni zadræki do œezmernestrojne seœnje. Predsednik Go-renjskega ekoloøkega zdruæenjaVojko Bernard je izrazil pomis-leke predvsem zaradi uniœevanjapodrasti, økodljivih vplivov naæivali in onesnaæenja zavarova-nih gozdov. Predstavniki goz-darske stroke se s tem ne strinja-jo. »V Evropi sekajo s stroji æeod osemdesetih let prejønjegastoletja in rezultati kaæejo, da souœinki za naravo ugodnejøi kotpri klasiœni seœnji,« je prepriœanpredstavnik blejske ZGS BojanBajæelj.

»KRVAVAPREDSTAVA« ZASOÆITJE ŒLOVEKAIN ÆIVALI

Delo, 22. 4. (M. Bo.). – Naaprilskem protestnem sho-

du, ki so ga naslovili Narava

LOV NA ZAJCATUDI V RAVNINI

Gorenjski glas, 1. 4. 2005(Cveto Zaplotnik). – V

kranjski in blejski enoti Zavodaza gozdove Slovenije so pripra-vili naœrt za Gorenjsko lovsko-upravljalsko obmoœje. Po pre-dlaganem naœrtu naj bi letos natem obmoœju odstrelili 4.900glav srnjadi, 720 glav jelenjadi,310 muflonov, 940 gamsov, 270divjih praøiœev, 1.550 lisic, 250poljskih zajcev itn. Najdaljøa raz-prava je bila o divjem praøiœu, kije tudi lani med vsemi vrstamidivjadi povzroœil najveœ økode.Predlagana je tudi odprava ome-jitev lova na zajca na Kranjskiravnini in Sorøkem polju.

Isti avtor je v Gorenjskem gla-su poroœal tudi o obveznem cep-ljenju psov proti steklini.

KJE JE KONŒALLOVSKI DENAR?

Delo, 4. 4. (Primoæ Cirman).– Kakøen je resniœni fi-

nanœno-poslovni poloæaj podjet-ja Sneænik iz Koœevske Reke v70-odstotni dræavni lasti po kon-œanem prvem delu sanacije? »Vøtirih letih smo pokrili veœ kotsto milijonov tolarjev izgube, izrdeœih øtevilk pa smo se izkopaliz dezinvestiranjem, prodajo ne-uporabljenega premoæenja in de-narjem (prvim obrokom), ki smoga prejeli za izloœitev lovstva izsvoje dejavnosti,« trdi Sneæni-kova uprava, na katero pa imaavtor prispevka nekaj pripomb.Nekaj dni pozneje je predsedniknadzornega sveta Tilen Maj-nardi potrdil, da je uprava Sneæ-nika veœino sredstev iz prvegaobroka porabila v skladu z navo-dili nadzornega sveta.

Œlanek se dotika tudi »zgodbeo brezplaœnem lovu izbranih œla-nov slovenske politiœne in gos-podarske elite«, vendar omenjasamo ime enega funkcionarja, paøe ta zagotavlja, da je vedno loville na lastne stroøke.

ØE ENKRAT O PINOÆAH

Nedeljski dnevnik, 10. 4.(mi). – Ljubitelji ptic so le-

tos opazovali ptice, kakrønih øeniso videli. Ogromna jata kak-ønih dva milijona pinoæ je kardva meseca »taborila« pri vasiManga na Bohorju. Za mnoæicoljudi je bila jata ptic res enkratnoin nepozabno doæivetje, ki jeprevzelo slehernika (H. Orøaniœ,Lovec, 3/2005).

Novost pri tem je, da so setudi v krmilnicah na obrobjuLjubljane pojavile ptice, ki jihljudje doslej øe niso videli. Mednjimi so bile tudi pinoæe, o kate-rih je Ivo Boæiœ v knjigi PtiœiSlovenije (Zlatorogova knjiæni-ca, 1983) zapisal, da jih tudi vSloveniji sreœujemo ob preletihoziroma na prezimovanju. »Vœa-sih videvamo velikanske jate pi-noæ – vmes so tudi zelenci, øœin-kavci, strnadi, repniki, œiæki itn.– ki jih sestavlja na desettisoœeptiœev.«

RIS NA PRAGULJUBLJANE

Delo, 11. 4. (Franci Kljun).– V bliæini Ljubljanskega

vrha, le 15 kilometrov od Ljub-ljane, je skupina raziskovalcevOddelka za biologijo ljubljanskeBiotehniøke fakultete (BF) prednedavnim odlovila samico evra-zijskega risa (Lynx lynx). Dvaj-set kilogramov teæko samico

Foto

:M. C

erar

– D

iana

Lesna sova

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 270

Page 5: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

271Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

let. Delo piøe o økorcih, ki imajoodliœen spomin, papigah, ki sehitro uœijo, in golobih, ki jih ne-kateri ljudje øtejejo za neumne,œeprav se v resnici odlikujejo zodliœnimi kognitivnimi sposob-nostmi.

Delo je objavilo œlanek Ro-berta Galuna o teæavah pri iska-nju zavetiøœa za æivali v maribor-ski obœini. Urban Œervek je vDelu napovedal, da se bodo petlet po nateœaju MOL letos le za-œela pripravljalna dela za uredi-tev okolice Koseøkega bajerja naobrobju Ljubljane. Zamisli ostronasprotujejo predvsem naravo-varstveniki, saj bi – po njihovem– predlagana ureditev preostroposegla v naravni biotop in uni-œila dragoceno naravno okoljebajerja.

potrebuje mir – lovske puøke vmuzej, so protestniki uprizorilikrvavo predstavo, prizor iz tradi-cionalnih Hubertovih maø, kolovec pobija æivali, æupnik pa jihblagoslavlja.

Predstavnik Lovske zveze Slo-venije Gregor Bolœina je ob temdejal, da je lov nujen za vzdr-æevanje naravnega in znosnegaøtevila æivali. Z ministrstva zakmetijstvo so sporoœili, da ponjim znanih podatkih lov v nobe-ni dræavi EU ni prepovedan, ko-mercialni lov pa je lahko prepo-vedan v naravnih parkih in rezer-vatih.

Dnevnik je objavil daljøe pis-mo, v katerem Druøtvo za osvo-boditev æivali in njihove praviceprotestira, ker je Agencija Re-publike Slovenije za okolje vimenu dræave dovolila izjemenodstrel mladiœa rjavega medve-da, ki naj bi se pojavljal na ob-moœju vasi Rob v Obœini VelikeLaøœe. Druøtvo se spraøuje, ali nezna dræava niœ drugega kot odre-jati oziroma dovoljevati pobojeæivih bitij.

ZGLEDNA LOVSKADRUÆINAUDENBORØT –NAKLO

Gorenjski glas, 23. 4. (Cve-to Zaplotnik). – V Lovski

druæini Udenborøt - Naklo so vtreh letih zgradili novo valilnicoza fazane. Zunanji del obsega820 kvadratnih metrov zamre-æenega prostora, v katerem bomogoœe na leto vzrediti okrog400 fazanov, 200 jerebic in 50rac mlakaric, ki jih bodo potemvlagali v loviøœe. Kot je povedalDuøan Beloviœ, œlan UO lovskedruæine ter referent za izobraæe-vanje in obveøœanje, v druæinivsako leto opravijo od 4.500 do5.200 delovnih ur prostovoljne-ga dela. Lovci ugotavljajo, da jeøtevilo povoæene srnjadi dve pe-tini celotne izloœitve iz loviøœa.

* * *

Po pisanju Veœera so lovci LDRemønik na svojem obœnem

zboru opozorili, da potepuøki psipovzroœajo vedno veœjo økodo.Sicer pa œasniki spomladi velikopiøejo o pticah, kar ni œudno, sajje pomladanski œas ptiœje æenit-ve, ponuja pa nam tudi najveœveselega ptiœjega petja in ævrgo-lenja. Po pisanju Gorenjskegaglasa ima posebno veselje s ptiœ-ki Joæe Vodlan iz Preserij priRadomljah, ki se z varstvom invzgojo ptic ukvarja æe øtirideset

IZ DNEVNEGA TISKA

Foto

: K. S

chne

ider

STEKLINA NA OBMOŒJUSLOVENIJE

V obdobju od 1. do 30.aprila 2005 je bilo z ob-

moœja 33 obœin v naøi dræavilaboratorijsko preiskanih naprisotnost virusa stekline 63æivali.

Viroloøki laboratorij Enoteza diagnostiko kuænih in dru-gih bolezni æivali Nacional-nega veterinarskega inøtituta(NVI) v Ljubljani je pregledal35 lisic, 4 pse, 9 maœk, 1 gla-vo srnjadi, 6 jazbecev, 5 kun,2 govedi ter eno kozo.

Prisotnost virusa steklineni bila ugotovljena.

Ljubljana, 6. 5. 2005Tina Ariœ, dr. vet. med.,

viøja svetovalka VURS

GIBANJE GAMSJIH GARIJV œasu od 1. januarja do 31.

marca 2005 je bilo po podatkihlovskih organizacij najdenih poginu-lih ali odstreljenih skupno 44 gam-sov. Ugotovljeno øtevilo primerov poposameznih obmoœjih je naslednje:

TRIGLAVSKI NARODNI PARK– LPN Triglav: skupno 20 gamsov Revir Vrata:1 gams, koza – 7 let – odstrel1 gams, kozel – mladiœ – odstrelRevir Kriøki podi:1 gams, kozel - 6 let – odstrelRevir Krma:1 gams, kozel – 1 leto – odstrel1 gams, koza – 5 let – odstrel1 gams, kozel – 5 let – pogin1 gams, kozel – 6 let – odstrel1 gams, kozel - 3 leta – odstrel1 gams, neznanega spola in starosti –

pogin1 gams, kozel – 5 let – poginRevir Piønica:2 gamsa, kozla – 2 leti – odstrel1 gams, koza – 7 let – odstrel1 gams, koza – mladiœ – odstrelRevir Plazi:1 gams, kozel – 5 let – pogin1 gams, kozel – 9 let – odstrel1 gams, kozel – 4 leta – odstrel1 gams, kozel – 8 let – pogin1 gams, kozel – 7 let – poginRevir Duplje:1 gams, kozel – 7 let – odstrel

ZLD GORENJSKE – KRANJ:skupno 9 gamsovLovska druæina Stol:2 gamsa, kozi – mladiœa – pogin1 gams, kozel – 3 leta – pogin1 gams, koza – 6 let – poginLovska druæina Dovje:2 gamsa, kozla – 3 leta – odstrelLovska druæina Begunjøœica:1 gams, kozel – 3 leta – odstrelLovska druæina Kranjska Gora:1 gams, kozel – 3 leta – odstrel1 gams, koza – 4 leta – pogin

ZLD GORICA – NOVA GORICA: skupno 13 gamsovLovska druæina Tolmin:1 gams, kozel – 7 let – odstrel1 gams, koza – mladiœ – odstrel1 gams, koza – mladiœ – pogin1 gams, koza – 5 let – odstrelLovska druæina Bovec:2 gamsa, kozla – 3 leta – odstrel1 gams, kozel – 5 let – pogin1 gams, koza – 6 let – odstrel1 gams, koza – 5 let – pogin1 gams, kozel – neznane starosti –

poginLovska druæina Ljubinj:1 gams, kozel – 7 let – odstrel1 gams, kozel – mladiœ – odstrel1 gams, koza – 8 let – pogin

SAVINJSKO-KOZJANSKA ZLD – CELJE: skupno 1 gamsLovska druæina Reœica obSavinji:1 gams, kozel – 4 leta – pogin

LPN PRODI – RAZOR:skupno 1 gams1 gams, koza – 1 leto – pogin

Spolno razmerje obolelih æivali prigamsih je 28 kozlov in 15 koz ter 1gams neugotovljivega spola.

Obolelost po starostnih kategorijahje naslednja:gams mladiœ – 7 æivaligams, 1-leten – 2 æivaligams, 2-leten – 2 æivaligams, 3-leten – 8 æivaligams, 4-leten - 3 æivaligams, 5-leten – 7 æivaligams, 6-leten – 4 æivaligams, 7-leten – 6 æivaligams, 8-leten – 2 æivaligams, 9-leten – 1 æivalgams, neugotovljive starosti – 2 æivali

12. 5. 2005Simon Pleøko,

univ. dipl. biol.

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 271

Page 6: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

Æe takoj v uvodu svojihrazmiøljanj æelim po-udariti, da ne namera-

vam polemizirati z razmiølja-njem in deloma tudi s trditva-mi Mirana Hernausa, ki jihje izrazil v rubriki Mnenja inpredlogi v œlanku Kdo øe po-trebuje zveze lovskih druæin?Lovec, 4/05, str.169.

To sem zapisal zato, kersem prepriœan, da je naøarevija strokovna in dovoljpluralna, da je v njej mogoœein zaæeleno o lovski pa tudidrugi aktualni problematiki,povezani z lovstvom, razmiø-ljati in na kratko zapisati. Letako lahko mnogokrat navidez øe tako razliœna mne-nja in predlogi le pripeljejodo skupnih oziroma zaæele-nih reøitev, ki lahko samokoristijo slovenskemu lov-stvu, seveda v skladu z ve-ljavno zakonodajo!

Res je, da zakonodaja nepredvideva veœ obmoœnihzvez lovskih druæin (ZLD/LZ), veœ pristojnosti in ob-veznosti je dobila Lovska zve-za Slovenije (LZS), øe poseb-no pa Zavod za gozdoveSlovenije (ZGS) in Obmoœnozdruæenje upravljavcev lo-viøœ (OZUL). Tudi v samihlovskih druæinah (LD) se bomoralo marsikaj spremeniti(npr. drugaœni naœini usklaje-vanja med subjekti, koncesi-je, medsebojni odnosi ipd).

Med mnogimi, ki so delo-ma æe v prejønjih øtevilkahnaøe revije razmiøljali øe opotrebi (takih) ZLD, so ne-dvomno na prvo mesto po-stavljali precejøen prispevekœlanstva v obliki œlanarine. Znjimi ne nameravam polemi-zirati (kot sem v uvodu ome-nil), upam pa si trditi (kotdolgoletni stareøina LD semaktivno sodeloval tudi pridelu ZLD - konkretno ZLDPtuj - Ormoæ), da je bil de-nar iz naslova deleæa œlanari-

ne smotrno vloæen in porab-ljen v dobro in korist divjaditer lovstva nasploh (izobra-æevanje, lovski izpiti, naœrto-vanje, lovska druæenja, lov-sko strelstvo, gojitvene smer-nice – meddruæinsko usklaje-vanje ipd).

In zdaj k vpraøanju: Zakajpa ne bi imeli veœ ZLD alikatere od drugih oblik dru-æevanja z drugim imenom;razumljivo, v skladu z dolo-œili Zakona o druøtvih?

1. Taka prihodnja oblika biv prvi vrsti morala temeljitina prostovoljnosti z minimal-no mogoœo œlanarino in vPravilih natanœno opredelje-nimi nalogami in cilji tovrst-nega zdruæenja. Dovolite mi,da spomnim nekatere, daimamo v svoji kratici LDbesedo »druæina«, besedo, kipomeni mnogo veœ, kot si

vœasih predstavljamo. Dru-æinski odnosi so in bi moralibiti taki, kot so v vsaki res-niœno urejeni in zgledni œlo-veøki druæini, kajti v okvirutakih œloveøkih – humanihodnosov morata tudi v pri-hodnje temeljiti naøe delova-nje in aktivnost! Vse to semed drugim lahko krepi tudis skupnimi pogledi in priza-devanji ter z druøtvenimi ak-tivnostmi, ki bi bile lahkokonkretno zastavljene v delo-vanju takønega prihodnjegazdruæenja.

2. Smotrnejøe oblike izo-braæevanja in izpopolnjeva-nja, razne oblike lovskegadruæenja, lovsko øportno strel-stvo, tradicionalno streljanjena glinaste golobe ipd.

3. Ne glede na obveznostiin pristojnosti ZGS in OZUL,v veœji meri (kot bo to mo-goœe prek delegatov – œla-nov teh organov) predhodnorazpravljati in poenotiti po-glede in staliøœa LD in na taknaœin enotneje zastopati inte-rese LD, na primer: odstrel,struktura, økode, naœrtovanje.

4. Skupna organizacija pro-slav in prireditev, razne pro-slave ob pomembnejøih do-

godkih, dejavnosti lovskihpevskih zborov in rogistov,naœrtovanje in izvajanje skup-nih aktivnosti, sodelovanje zdrugimi dejavniki v prostoru(lokalne skupnosti, civilnazdruæenja, kmetijski proizva-jalci, predvsem osnovne øoleipd).

5. V Pravilih je mogoœekonkretno opredeliti øe vrstodrugih dejavnosti in aktivno-sti, predvsem take, ki omo-goœajo veœ druæenj s œutompripadnosti, veœ neposredno-sti, kajti bojim se, da brezvmesne trdne vezi med LZSin LD ne bi bilo tako, kotpravi stari ljudski prego-vor: »Daleœ srce, øe daljeljubezen!«

6. In nenazadnje: Doseda-nje ZLD imajo tudi svoje pre-moæenje – nepremiœnine,katerih lastniki oziroma so-lastniki so nedvomno vse LD,ki so se doslej (oziroma se øevedno) zdruæujejo v posa-mezne ZLD. Spraøujem se:»Komu po novem zakonuvse to pripada? Ali mordaLZS?« Ne vem! Globokosem prepriœan, da samo ti-stim, ki so doslej upravljali sto lastnino!

272

MNENJA IN PREDLOGI

Ali kdo øe potrebujezveze lovskih druæin –

Zakaj pa ne?

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 272

Page 7: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

Vsa moja razmiøljanja vsmeri morebitnega nadaljnje-ga druæinskega povezovanjaizhajajo predvsem iz dolgo-letnih lastnih izkuøenj (kotsem æe omenil), sodelovanjain dela na ravni obmoœneZLD. Ker nikoli nisem bil vnjenih organih, mi zato ne bomogoœe oœitati neke vrste no-stalgije po neœem, kar zameosebno ni veœ mogoœe z novozakonodajo. Trdim pa, da jeZLD (mislim predvsem nanaøo) svojo pomembno vlogole odigrala in LD smo v okvi-ru nje uspeøno delovale; deloje bilo odgovorno, prijetno inuœinkovito!

Œeravno je nov Zakon odivjadi in lovstvu v veljavi æeskoraj eno leto, pa øe vednonimamo podzakonskih ak-tov, ki bodo med drugim po-drobno opredeljevali tudi ce-lotno podroœje lovskega izpi-ta. Tu se skoraj v celoti stri-njam s pomisleki Mirana Her-nausa.

Vendar se mi ob tem pora-jajo in postavljajo mnoga do-datna vpraøanja in mnogarazmiøljanja, predvsem inzgolj s praktiœnega staliøœa:– æe v prvem odstavku 64.

œlena (lovski izpit) si sko-raj ne morem predstavljati,kako bo in kje vse bo LZSto organizirala, komu bopoverila pripravo na teore-tiœni del in kako in na œigaviosnovi bo izbrana ter ime-novana komisija;

– kako pridobiti pedagoøko in strokovno usposobljenepredavatelje – poudarjam, predvsem pedagoøko;

– kje vse, da bo to konkretnoin bolje, bo potekal teore-tiœni del lovskega izpita;

– dodatno oziroma dopolnil-no izobraæevanje mentorjevpripravnikov LD (menimin prepriœan sem, da je toizjemno pomembno in vmnogoœem tudi kljuœnidel lovskega izpita).Postavlja se mi vpraøanje:

Ali bi se morda lahko deltega in mogoœe øe kaj dru-gega preneslo v okviru pod-zakonskih aktov ali po po-

oblastilu LZS na morebitnaprihodnja zdruæenja lov-skih druæin, seveda tam,kjer bi bila!

Ob koncu øe naslednja za-kljuœna misel: Œe organizira-nost LD v novo obliko zdru-æitve (seveda, v skladu z Za-konom o druøtvih) na teme-lju konkretnih in operativnopostavljenih nalog in ciljev(pogodbeni odnos) pomeniobliko dela, sodelovanja, lov-skega tovariøtva in prijatelj-stva ter øe posebno druæin-skega æivljenja, prepustimovendar to œlanicam in œla-nom. Tako bi tudi v prihod-nosti naøe druæinske in druæ-bene aktivnosti v mnogoœempripomogle k uspeønostiopravljanja nalog, ki jih predcelotno lovsko organizacijopostavlja nova lovska zako-nodaja!

Vlado Kovaœiœ,LD Tomaæ pri Ormoæu

V Srednji Evropi jemedved (tudi volk inris) prebivalec gozda,

prevladujoœega naravnegaekosistema. V njem ima med-ved svojo ekoloøko niøo inhabitat. Ker pa je gozd zaradiœlovekovega vpliva v veli-kem delu Evrope skrœen, raz-drobljen ali pa dodobra spre-menjen, so v preteænem deluEvrope nemogoœe tudi raz-mere za æivljenje medveda.Posledica tega je sedanjestanje: medved je preæivelsamo øe v predelih, ki so manjprimerni za œlovekovo pose-litev. V Evropi je æe veœ kotstoletje redka æival, zato jepostal zanimiv in tudi dobilstatus prednostne vrste (enakstatus ima tudi volk). To po-meni, da je pri upravljanju zvrsto in habitatom treba upo-øtevati poseben varstveni re-æim. V prizadevanjih za ohra-njanje ugodnega stanja med-veda kot prostoæiveœe æival-

ske vrste in njegovega habita-ta pa pri upravljanju nastajajorazhajanja med deklariraniminaœeli in razmerami v naravi.

Normativno imamo uprav-ljanje z medvedom v Slo-veniji dobro urejeno v dvehvladnih dokumentih, ki teme-ljita na Zakonu o ohranjanjunarave in evropskih direkti-vah: to sta Strategija uprav-ljanja z rjavim medvedom(Ursus arctos) v Sloveniji(2002) in Uredba o zavaro-vanih prostoæiveœih æival-skih vrstah (2004). Obeuredbi skuøata ohraniti vrstoin habitat trajno v ugodnemstanju, da bo æival sposobnapreæiveti in se obnavljati vœim manjøem konfliktu s œlo-vekom in njegovimi interesi.V Sloveniji imamo na tempodroœju æe doloœeno znanjein izkuønje, ki se ne postav-ljajo nanovo, ampak temeljijona stoletnih izkuønjah, ki sopreverjene tudi v praksi. Do-

kaz za to je dandanes viabilnapopulacija medveda, pa tudivolka in risa. Kljub normativ-no dobro urejenim razmeramv Sloveniji mora Lovska zve-za Slovenije kot nevladna or-ganizacija neprestano opo-zarjati na nekatera dejstva inteæave. In zdaj velja nasled-nje opozorilo:

1.) Odkar je bil medved naozemlju Slovenije v 80-ih le-tih 19. stoletja prviœ zavaro-van, so se zaœele dileme,kako varovanje sploh praktiœ-no izvajati v kulturni krajini,da bo œim manj motilo œlove-ka, njegove interese in imetjeob hkratni æelji, da bo tudimedved ostal divja æival –zver. Iskanje reøitev za takønosoæitje je aktualno øe zdaj.Razlika je v tem, da je biloprvo varovanje osredotoœenozgolj na varovanje vrste (pre-poved lova na vse do takratdovoljene naœine) kot proti-uteæ dotedanjemu vsesploø-nemu uniœevanju. O potreb-nem hkratnem varovanju ha-bitatov pa takrat øe niso raz-miøljali!

2.) Nesporno velja, da sobili lovci tisti, ki so se prvipostavili v bran medveda; pr-viœ kot veleposestniki (Auer-sperg, Schönburg - Walden-burg, Windischgrätz, Ghyczy,Thurn Taxis), ki so bili nosil-ci lovne pravice; drugiœ kotœlani Slovenskega lovskegadruøtva (SLD) leta 1935, koso uspeli uveljaviti prvo za-konsko zaøœito (varstvo)medveda na slovenskih tleh.Po 2. svetovni vojni se je var-stvo nadaljevalo vse do zdajtako uœinkovito, da je med-ved postal tudi lovna divjad.V korist medveda je bilosprejetih veœ ukrepov: v nje-govo korist so bila leta 1945ustanovljena gojitvena lovi-øœa na povrøini 100.000 hamedvedjega habitata, katerihnaloga je bila med drugimpoklicno upravljati z medve-dom; to nalogo morajo oprav-ljati øe dandanes. Leta 1966je bilo opredeljeno tudi os-rednje obmoœje medveda zjedrom na Koœevskem in Not-ranjskem. Med slovenskimilovci in prebivalci sobivanjez medvedom nikoli ni biloprekinjeno, œeprav so bile v

273

MNENJA IN PREDLOGI

Foto

:S. L

avriœ

– D

iana

Medved v kulturni krajini – s staliøœa

Lovske zveze Slovenije

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 273

Page 8: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

tisku obœasno dileme, kje vkulturni krajini sploh lahko øeæivi medved. Vsak konflikt jerazburil javnost, kar se doga-ja øe vedno.

3.) Zdajønje stanje popula-cije medveda (pa tudi volkain risa) v jugozahodni Slo-veniji, ki se neposredno na-vezuje na Gorski Kotar, nizaskrbljujoœe. Znanje in sred-stva za varovanje zveri so zadræavo Slovenijo racionalna,œe jih namenja na to obmoœ-je, kjer sta za obstoj medve-da najprimernejøa pokrajin-ska struktura in struktura lo-viøœ. Drobljenje loviøœ po-meni konec velikih zveri.Dobro organizirano lovst-vo pomeni velik prispevekk uœinkovitemu varovanjunarave.

4.) Prostor, kjer naj bi dol-goroœno ohranili medveda, jetreba conirati, œlovekoveinterese je treba prilagodititudi potrebam medveda (in-tenzivni razvoj ovœjereje invarovanje medveda na istemprostoru pelje v naœrtovankonflikt). Vzdræevanje pri-mernega æivljenjskega pro-stora pomeni odrekanje neka-terim œlovekovim aktivno-stim v prostoru (nekontroli-ran promet v gozdovih …).Œeprav se gozd, medvedovæivljenjski prostor, poveœuje(zaraøœanje), se zaradi nemiraposlabøujejo razmere za æiv-ljenje.

5.) V kulturni krajini je tre-ba øtevilœnost medveda urav-navati tudi z odstrelom, kerga ne moremo in ne smemoprepustiti samo naravnemuuravnavanju. Trofejni lov jepotreben in pomeni skrb zamedveda. Brez trofejnegalova bi se skrb za zveri pa tudidruge vrste divjadi kmaluzmanjøala do take mere, da bibile ogroæene. Slovenske lov-ske organizacije so æe od leta1980 lov uravnavale s struk-turnim poseganjem v popula-cije. Na Koœevskem je bilsprejet prvi Pravilnik o gos-podarjenju z medvedom æeleta 1979. Toda trofejni lovmora biti podrejen jasnimstrokovnim in etiœnim na-œelom.

6.) Za medvede je trebavzdræevati mrhoviøœa. V

Lovski zvezi Slovenije oce-njujemo, da je glavni vir po-veœanih konfliktov med med-vedom in œlovekom prav vtem, ker je vzdræevanje mr-hoviøœ ne samo opuøœeno,ampak celo prepovedano, karpa je v nasprotju s Strategijoupravljanja z rjavim medve-dom (Ursus arctos) v Slo-veniji. Z mrhoviøœi je medve-de mogoœe zadræevati sredigozdov, stran od poseljenihkrajev. Opuøœanje mrhoviøœje tudi v nasprotju s stoletnoprakso. Poveœanje konflikt-nih medvedov in s tem inter-vencijskih odstrelov je po-sledica prepovedi krmljenjamedvedov, ki jih na drugistrani privlaœijo odpadki vbliæini vasi. To poveœuje ne-gativno javno mnenje, da jemedvedov preveœ, s œimer jepoveœan pritisk za veœji od-strel. Æal se dandanes kon-flikte z medvedi reøuje samoz veœjim odstrelom!

7.) Veterinarske predpi-se, ki sedaj prepovedujejo

krmljenje medvedov z æival-skimi beljakovinami, je trebaprilagoditi naøim lastnimrazmeram in ne razmeram vdeæelah, kjer medveda æezdavnaj nimajo veœ!

8.) Sedanje upravljanje zmedvedom v Sloveniji je vglavnem osredotoœeno na dvaukrepa: velik odstrel in pla-œevanje økode, ki jo poravna-va dræava. Skrb za ugodnostanje habitatov pa je pre-puøœeno (kljub uredbam indirektivam) sluœaju; kar slu-œajno ostane drugim porabni-kom prostora.

9.) Sodelovanje s sosednoHrvaøko, na katere ozemljese navezuje slovensko osred-nje obmoœje medveda s hr-vaøkim v øirini pribliæno 70km (med Vinico in IlirskoBistrico), je vitalnega pome-na za dolgoroœni obstoj slo-venskega dela dinarske popu-lacije medveda pa tudi drugihvrst. Zato je sodelovanje po-trebno na dræavnem, uprav-nem in izvedbenem nivoju.

10.) Da bi laæje uveljaviliizkuønje in prakso pri uprav-ljanju velikih zveri med dr-æavami, ki imajo v Evropskiuniji øe vitalne populacije, sebo Lovska zveza Slovenijepovezala z njimi, da bi laæjeuveljavila tak model uprav-ljanja, ki ni podrejen ekstrem-nim naravovarstvenim zahte-vam in nasprotnikom lova.

Lovska zveza Slovenije, kikot nevladna organizacijazdruæuje 22.000 œlanov, jesvoja staliøœa do medveda invelikih zveri ter s tem doohranjanja bioloøke pestrostiin narave ter vlogo lovstva pritem opredelila v naslednjihdokumentih:

1) Strategija razvoja slo-venskega lovstva. SprejelUpravni odbor Lovske zvezeSlovenije v Kranju 1996, kjerje lov opredeljen kot trajnost-na raba narave.

2) Resolucijo Lov kot traj-nostna raba narave je sprejelObœni zbor Lovske zveze Slo-venije v Novem mestu (1998).

3) Etiœni kodeks sloven-skih lovcev (sprejet na Obœ-nem zboru Lovske zveze Slo-venije v Novem mestu 1998),ki opredeljuje naœelo traj-nostne rabe narave kot te-meljno naœelo pri izvajanjulova.

4) Lovska zveza Slovenijekot aktivna œlanica Medna-rodnega lovskega sveta zaohranitev divjadi (CIC) v ce-loti sprejema resolucijo, ki joje sprejela mednarodna zvezaza ohranitev narave (IUCN)na predlog Mednarodnegalovskega sveta za ohranitevdivjadi v Amanu leta 2000. Vtej resoluciji IUCN sprejemain priznava lov kot bistvenidel politike za pospeøevanjeohranitve ekosistemov in bio-loøke pestrosti.

5) V reviji za lovstvo, lov-sko kinologijo in varstvo na-rave, Lovec, uradnem glasiluLovske zveze Slovenije, kiizhaja kot meseœnik in jo do-bivajo vsi œlani (22.000), red-no izhajajo tudi œlanki s pod-roœja ekologije velikih zveri.

6) Gojitvene smernice, kiso jih v veœ generacijah izda-jale lovske organizacije vSloveniji.

Ciril Øtrumbelj

274 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

MNENJA IN PREDLOGI

Na Vremøœici (LD Senoæeœe) po letoønji aprilski odjugi …

Foto

: B. K

ræe

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 274

Page 9: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

Ob sodelovanju na takønih in drugaœnih sestankih izveøveliko staliøœ, ki jih zastopajo naøi predstavniki v orga-nih LZS, pa najsi bo to glede prihodnje organiziranosti

LZS, glede strokovne sluæbe, OZUL-ov, uvajanja spletnegalovskega informacijskega sistema … Nekateri menijo, da jelovska organizacija toga in zaprta institucija ter kot takønaodklanja novosti. Drugi so prepriœani, da ne gre za togost, am-pak za ravnanja, ki so privzgojena in ki izvirajo iz naøe zgodo-vine. Moje naœelno prepriœanje je, da pustimo œasu œas, sajnas bo prihodnost kmalu prisilila v spremembe uveljavljenihposlovnih procesov. Kot stareøino lovske druæine in operativ-nega ustvarjalca tega projekta pa me z nekaterimi, predvsemmlajøimi kolegi nenehno muœi vpraøanje, kako olajøati delovodstvom na prvi, osnovni ravni lovske organizacije, ki morazagotoviti tudi spoøtovanje zakonskih doloœb in realizacijo let-nega naœrta gospodarjenja na eni strani ter æivljenjskost inprijateljsko vzduøje med œlani na drugi. Kajti po novem zako-nu so sankcije zelo velike!

Kot reøitev te dileme trdno verjamem v novi lovski informa-cijski sistem, ki smo ga poimenovali LISJAK, saj bo le-ta vkonœnem cilju spletna aplikacija namenjena vodenju vseh po-trebnih evidenc, ki jih morajo voditi upravljavci loviøœ.

Predstavljajte si, da se vrnemo z uspeønega lova. Uplenilismo srnjaka lanøœaka, ki ga namesto v evidenœno knjigo odv-zema (ali po domaœe odstrela in izgub) navedemo v LISJAKA.V naslednjem trenutku je naø lanøœak æe naveden tudi v stati-stiki na ravni lovske druæine, LUO, obmoœne lovske zveze,OZUL-a in Lovske zveze Slovenije. Iz LISJAKA lahko takoj

razberemo in izpiøemo, koliko lanøœakov nam øe ostane ne-realiziranih.

Poskusimo presti misel naprej. Ko pozneje podatke dopolni-mo øe s øtevilko dobavnice, bo blagajnik kupcu lahko æe izpi-sal raœun. In seveda, kot je naøa æelja, lahko poleg celotneanalitike (povpreœna teæa, intenzivnost odstrela, naravne innenaravne izgube, realizacija odvzema v revirjih in po œlanih,ugotavljanje spolnega razmerja, kategorizacija …) in obvez-nega statistiœnega dela letnega naœrta gospodarjenja iz LIS-JAKA iztisnemo tudi natanœno lokacijo odstrela lanøœaka nazemljevidu naøega loviøœa.

LISJAK je preprost za uporabo, varen pred vdori, potrebnaje minimalna prilagoditev raœunalnika, draga licenœna opre-ma ni potrebna; do njega je mogoœe s katerega koli raœunal-nika, prikljuœenega na internetno omreæje; omogoœa trans-parentno poslovanje s sistemom prijavnih imen … In prav vimenih so opredeljene tudi pravice uporabnikov.

Morda øe ne veste, da je LISJAK v redni uporabi æe od 23.marca letos, ko so tajniki obmoœnih lovskih zvez prejeli geslaza vse lovske druæine, ki so œlanice Lovske zveze Slovenije. Aliso tajniki obmoœnih lovskih zvez predali gesla tudi naprej, vlovske druæine, pa je odvisno od internega dogovora znotrajposamezne zveze.

V prvem mesecu redne uporabe so bili aæurirani podatki3.327 œlanov, kar je slaba øestina œlanstva. Posebna zahvalavelja predvsem strokovnim tajnikom na obmoœnih lovskih zve-zah v Koœevju, Idriji, na Koroøkem, v Zasavju ter Celju.

Spoøtovani stareøine lovskih druæin, od vas je odvisno, komu

275Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

Foto

: D. C

hapu

s

Preprost in varen za uporabo

Kako deluje spletni lovski informacijski sistem

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 275

Page 10: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

boste predali prijavno ime za vaøo lovsko druæino – podatkelahko vnaøate sami ali tajnik, gospodar, skratka kateri koliœlan, s pooblastilom lahko tudi tajniki na obmoœnih lovskihzvezah – odloœitev je vaøa. Vaøa je tudi vsa odgovornost, ki joimate zdaj kot odgovorne osebe LD pred zakonom! Za nas sopomembni samo kontaktni podatki o pooblaøœencih, ki jih mo-rate sporoœiti na obmoœno lovsko zvezo. Opozarjam pa nastroga doloœila zakona o varstvu osebnih podatkov!

In ne na koncu – vse nas veæejo leta predanega in trdegadela v naravi in tudi radostnih sreœanj. Grenka izkuønja jesamo predstavljanje in razumevanje naøega dela v øirøi javno-sti – predvsem zaradi pomanjkanja podatkov. Le-te bomo zopisanim naœinom dela zagotovili skupno – v to bomo namreœtako ali tako prisiljeni v duhu novih koncesijskih pogodb inpodzakonskih predpisov.

Za prihodnost vemo, da prihaja, vendar ne vemo, kaj namdejansko prinaøa. Eno pa je gotovo: priskrbeli smo si pravoorodje in naloga vodstev lovskih druæin je, da ga veøœe upora-bijo.

VSTOP V SPLETNI LOVSKI INFORMACIJSKI SISTEMPriøel je zgodovinski trenutek, ko se bo poslovanje lovskihdruæin poenostavilo in poenotilo. Po doslej opravljenih uspo-sabljanjih so bila namreœ 23. 3. 2005 strokovnim tajnikomobmoœnih lovskih zvez (OLZ) na sedeæu Lovske zveze Slo-venije predana prijavna imena in gesla za dostop v spletnilovski informacijski sistem z uporabniøko prijaznim imenomLISJAK. Ali so tajniki predali gesla naprej tudi v lovskedruæine, je odvisno od internega dogovora znotraj obmoœnezveze.

Kot sem æe omenil v prejønih prispevkih, je LISJAK spletnaaplikacija, namenjena vodenju vseh potrebnih evidenc, ki jihmorajo voditi upravljavci loviøœ. V tej fazi je izdelan œlanskidel ter del, v katerem so podatki o lovski druæini. V okviruslednjega je omogoœeno elektronsko poøiljanje predlogov zaodlikovanja in izobraæevanja ter sprotno spremljanje njihove-ga reøevanja na vseh treh nivojih na eni strani ter posredova-nje okroænic od LZS in OLZ na lovske druæine na drugi.

Pa lepo poœasi.Po vtipkanju spletnega naslova https://apl.logos.si/LIS/

login.aspx nas sistem vpraøa po varnostnem certifikatu, karpotrdimo. Naslednje, kar se prikaæe, je prijetna ekranska obli-ka, izdelana v uradni grafiœni podobi Lovske zveze Slovenije.Na njej sta dve polji – eno za vnos prijavnega imena uporab-nika, drugo pa za njegovo geslo. Prijavno ime namreœ oprede-ljuje pravice uporabnika, predvsem glede vnaøanja in pregle-dovanja podatkov. Struktura lovskih organizacij je razdeljenana tri nivoje:

1. nivo – lovska druæina (LD)2. nivo – obmoœna lovska zveza (OLZ)3. nivo – Lovska zveza Slovenije (LZS)

Vsak nivo lahko pregleduje le podatke, ki se nanaøajo nanjegovo organizacijo in njemu podrejene. Npr.: lovska druæi-na lahko pregleduje le svoje podatke (œlani, podatki o organi-zaciji, dokumenti …), obmoœna lovska zveza pa lahko pregle-duje svoje podatke in podatke vseh lovskih druæin, ki spadajov to zvezo. Poleg pravic, ki so programsko doloœene glede nanivo organizacije, je znotraj tega mogoœe dodeljevati razliœnepravice uporabnikom iste organizacije. Najpogosteje bodo to:• uporabniki, ki imajo pravico vpisovanja in popravljanja

podatkov,• uporabniki, ki imajo pravico le vpogleda v podatke.

Dodeljevanje pravic je v pristojnosti administratorja celot-nega informacijskega sistema. Tako bomo ob uporabi progra-ma opazili, da nimamo na voljo vseh menijev ali podmenijev.

V obe polji se vpiøejo podatki, ki so jih stareøine lovskihdruæin prejeli od strokovnih tajnikov obmoœnih lovskih zvez.

Tedaj nas program – œe se prviœ prijavljamo oz. œe øe nismouredili vnosa obveznih podatkov (datum vstopa v lovsko dru-æino, datum opravljanja lovskega izpita in vrsta œlana) – nespusti naprej, in sicer tako dolgo, dokler vsem œlanom ne vne-semo vseh treh obveznih podatkov.

Sicer pa se po vpisu prijavnega imena in gesla odpreglavni obrazec:

Priœaka nas okno z obvestili administratorja LISJAKA. Æe izslike je razvidno, da so trenutno na voljo øtirje ukazni gumbi,in sicer œlan (podatki o œlanstvu), organizacija (podatki oupravljalcu loviøœa), øifranti in navodila (navodila za delo zLISJAKOM).

EVIDENCA LOVSKIH ORGANIZACIJPrvi del je namenjen podatkom o upravljavcu loviøœa, t.j.

lovski druæini. Podatke najdemo pod menijem organizacija.

Podatke, kot so: zastopnik lovske druæine, œlani s sklenjenopogodbo lovskega œuvaja, œlanica lovskogojitvenih bazenov,podatki o koncesijski pogodbi, podatki o podelitvi statusa or-

276 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 276

Page 11: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

ganizacije posebnega pomena, podatki o odloœbah za registra-cijo pravil … lahko izpolnjuje le lovska druæina, na katero senanaøajo podatki. Prek vpisa funkcij œlanov se aktivne prika-zujejo v nadaljevanju obrazca, poleg nekaterih statistiœnih po-datkov:• trenutno øtevilo œlanov lovske druæine, loœeno po vrstah œla-

nov. Na ravni OLZ in LZS je tu podatek o øtevilu œlanov vsehdruæin, ki spadajo v to organizacijo;

• podatek o skupni povrøini – na nivoju OLZ je to seøtevekdruæin, ki spadajo v zvezo;

• podatek o lovni povrøini – na nivoju OLZ je to seøtevek povr-øin druæin, ki spadajo v zvezo;

• podatek o skupnem øtevilu œlanov – na nivoju OLZ je to se-øtevek œlanov vseh druæin, ki spadajo v zvezo;

• podatek o øtevilu œlanov z opravljenim veljavnim teœajemlovski mojster, lovski œuvaj, preglednik uplenjene divjadi,strelski sodnik, kinoloøki sodnik. Na nivoju OLZ je to se-øtevek druæin, ki spadajo v zvezo.Vnesene podatke moramo shraniti in jih nato lahko natisne-

mo na tiskalnik ter arhiviramo.

SPOROŒILAKer so do 1. 6. 2005 za raven obmoœnih lovskih zvez spro-

øœene pravice vnosa podatkov o usposabljanjih in odlikova-njih, je iz programa izkljuœen del, ki se nanaøa na interna spo-roœila – t.i. okroænice s strani Lovske zveze Slovenije oz.obmoœne lovske zveze. Meni je deljen v dva dela: • poslana sporoœila – ta del programa uporablja LZS in ob-

moœne zveze,• prejeta sporoœila – ta del uporabljajo obmoœne zveze in dru-

æine.

1. SPOROŒILA > POSLANA

Vnos novega sporoœilaGumb nov v pripravljalnem delu ekrana odpre obrazec za

vnos novega sporoœila.

Izbiro prejemnikov sporoœila lahko opravimo tako, da:• izberemo organizacijo in jo uvrstimo v seznam – dodaj to

organizacijo,• izberemo organizacijo in z gumbom dodaj njej podrejene

organizacije uvrstimo v seznam vse organizacije prvega niæ-jega nivoja (izberemo LZS – v seznam dodamo vse OLZ),

• izberemo opcijo, œe æelimo odgovor na naøe obvestilo – poljezahtevaj odgovor,

• vpiøemo naslov in vsebino sporoœila ter z ukaznim gumbompoølji oddamo sporoœilo.

Pregledovanje poslanih sporoœil

V pripravljalnem delu ekrana poiøœemo sporoœilo in ga pre-nesemo v delovni del ekrana.

Na vrhu ekrana se izpiøe vsebina sporoœila.

Pod njim pa spisek vseh prejemnikov:• ob sporoœilih, kjer odgovora nismo zahtevali, je oznaœeno, ali

je sporoœilo prebrano ali ne,• ob sporoœilih, kjer je bil odgovor zahtevan, pa odgovori ali

obvestilo, da na sporoœilo ni bilo odgovora.

SPOROŒILA > PREJETA

V preglednici pod iskalno obliko pripravljalnega dela ekra-na so vsa øe nepregledana sporoœila, oznaœena kot novo spo-roœilo.

Po prenosu sporoœila v delovni del ekrana poøiljatelju odgo-vorimo:• za sporoœila, na katera ni zahteval odgovora, tako da s po-

moœjo gumba oznaœimo kot prebrano, sporoœimo poøiljate-lju, da smo sporoœilo prebrali,

• za sporoœila, na katera je poøiljatelj zahteval odgovor, pa vpolje za odgovor le-tega vpiøemo in s pomoœjo gumba poøljiodgovorimo poøiljatelju.

Vsak izmed œlanov si lahko ogleda in preizkusi testno verzi-jo na naslovu https://www.logos.si/lis_test. Seveda pa so vsevaøe pripombe, razmiøljanja in mnenja zelo dobrodoøla naspletnem forumu na naslovu http://www.lovstvo.net/forum/index.php pod nazivom LIS.

V prihodnji øtevilki bom podrobneje predstavil podsistemEvidenca œlanstva.

Darko But,operativni vodja Lisjaka

[email protected]

277Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 277

Page 12: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

telesni teæi in velikosti ter po velikostirogovja. Glede teæe, na primer, tirenskijelen, kot predstavnik manjøih podvrst,tehta okoli 100 kg, kavkaøki maral pado 400 kg. Podvrste æivijo geografskona razliœnih obmoœjih in so nastale za-radi specifiœnih æivljenjskih razmerdoloœenega okolja, ki je dajal doloœe-nim fenotipom boljøe moænosti za pre-æivetje. Vse podvrste se med sebojlahko razmnoæujejo in imajo plodnopotomstvo. Ker vse podvrste med se-boj niso strogo loœene, pa tudi zaradiumetnega naseljevanja jelenov iz raz-liœnih obmoœij, obstajajo øtevilni kri-æanci.

V Sloveniji je bila jelenjad skoraj po-polnoma iztrebljena v devetnajstem sto-letju. Konec devetnajstega stoletja in nazaœetku dvajsetega so na nekaterih po-sestvih v Sloveniji naredili obore za je-lene, ki so jih uvozili iz razliœnih koncevEvrope. Vse obore so bile pozneje podrtein jeleni iz obor so se kriæali z avtohtoni-mi. Kljub temu lahko slovensko jelenjadpriøtevamo k podvrsti srednjeevropske

jelenjadi, C. elaphus hippelaphus Erx-leben 1777.

Jeleni naj bi se razvili v eocenskihpragozdovih Indije iz majhnih, na gozdprilagojenih æivali, velikosti lisice, ki sostopale s celim stopalom in niso bilepreævekovalci. V miocenu naj bi se vEvropi na obseænih travnatih povrøinah(mrzle stepe) pojavili pravi rogati jeleni.Neposredni predhodniki zdajønjih jele-nov (bili so brez krone) pa so se pojaviliøele v ledeni dobi, v pleistocenu. Ko sose v holocenu zaradi otoplitve zopet za-œeli øiriti gozdovi, so se iz stepe vrnili vgozd.

RazøirjenostNavadni jelen je nepovezano razøirjen

po vsej Evropi in Aziji juæno od ark-tiœnega kroga. Æivi tudi v severni Afrikiin Severni Ameriki. V devetnajstem sto-letju so jih naselili v Avstraliji in naNovi Zelandiji, naseljeni so bili tudi vArgentini in Œilu.

V vsej Evropi je zelo pogost in niogroæena vrsta.

Vsi vemo, kakøen je jelen, Cervuselaphus Linnaeus 1857, kje pri-bliæno æivi in kaj je. Obstaja pa

øe mnogo zanimivosti v njegovem æiv-ljenju, ki so manj znane, a vendar zani-mive, in sicer tako za tiste, ki se pogoste-je sreœujejo z njim, kot tudi tiste, ki gapoznajo le iz otroøkih knjig. Kot najveœ-ja divja æival v Sloveniji si zasluæi neko-liko veœ pozornosti.

Sistematika in izvorOrdo (red): ARTIODACTYLA

(sodoprsti kopitarji)Subordo (podred): RUMINANTIA

(preævekovalci)Familia (druæina): CERVIDAE (jeleni)Subfamilia (poddruæina): CERVINAE

(pravi jeleni)Genus (rod): CERVUS (pravi jelen)Species (vrsta): C. elaphus L. 1758

(navadni (rdeœi) jelen)

Navadni jelen se deli øe naprej v 21podvrst, ki se med seboj razlikujejo po

278 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

Foto

: Fot

o Sp

ring

– M

B

Na kratko o navadnem (rdeœem) jelenu

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 278

Page 13: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

Æivljenjski prostor(staniøœe)

Priljubljen habitat navadnega jelenaso prostrani gozdovi, in sicer niæinski patudi v hribovitem svetu, idealni so meøa-ni z bujno podrastjo ob robu. V Alpahjelen naseljuje predele do nadmorske vi-øine 2.000 m. Æivi tudi na barjih in resa-vah. Jeleni, ki poleti æivijo v planinah(poletno staniøœe), se pozimi spustijo vdolino (zimsko staniøœe ali zimovaliøœe).

Jelenovo staniøœe meri od 600 do 800 ha, koøutino pa od 300 do 400 ha(velikost je odvisna od øtevilœnosti æiva-li, prehranskih razmer in miru).

Poimenovanje jelenjadipo spolu in starosti

Æival preide v naslednji starostni raz-red z 31. marcem oz. s 1. aprilom (enakovelja za vso divjad). Ponovimo znaœilnopoimenovanje navadne jelenjadi po spo-lu in starosti:tele = jelenji mladiœjelenœek = tele moøkega spolakoøutica = tele æenskega spolajunica, telica = enoletna koøutajelen lanøœak = enoletni jelenkoøute = dveletne koøute, ki pra-

viloma æe poleæejo prvo tele, in drugestarejøe koøute; razlikujemo mlade,srednje stare, stare in prestarele koøute

jeleni = dveletni in starejøijeleni; razlikujemo razrede mladih (od2. do 4. leta), srednje starih (od 5. do9. leta) in starejøih ali zrelih (od 10.leta naprej) jelenov

Telesne znaœilnostiOdrasel jelen meri 120–150 cm pleœne

viøine, dolg pa je do 2 m. V prsnem deluje viøji kot v kriænem. Vitke in æilavenoge nosijo moœno in miøiœasto telo.Jelenova telesna zgradba nakazuje, da jedober in vztrajen tekaœ. Navadna jele-njad ima velike, rjave, okrogle in æivah-ne oœi.

V Sloveniji odrasli jeleni doseæejo te-lesno teæo do 250 kg, koøute pa do 150kg. V Alpah so nekoliko laæji, do prib-liæno 140 kg. Jeleni doseæejo najveœjotelesno teæo in maso rogovja od 8. do 12.leta starosti.

Jelenova poletna dlaka je rdeœkastorjava nadlanka, zimska pa rjavkasto sivanadlanka in krajøa volnata podlanka, kije je veliko manj kot nadlanke. Spodnjideli telesa so prsteno rdeœe do rumenka-sto belo obarvani, pozimi pa so temnejøesivkasti. Obmoœje pod repom in mednogama (zrcalo) je prsteno rdeœe do ru-menkasto belo in obdano s pasom tem-nejøe dlake. V barvi dlake so precejønjerazlike (variacije) (npr. obledele lise vdlaki). V œasu ruka (obdobje parjenja)

samci razvijejo grivo daljøih rjavih dlakokoli vratu. Teleta so praviloma rjava zmladostnimi belimi pegami (varovalnabarva). Ob poleganju (rojstvu) tehtajood 15 do 20 kg.

Rogovje nosijo le samci, koøute pa somulaste. Oba spola imata predoœesne,podkolenske (na zunanji strani spodnje-ga dela skoœnega sklepa) in podrepneæleze, ki proizvajajo izloœke intenzivne-ga vonja, s katerimi oznaœujejo (marki-rajo) teritorij.

Jelen telesno odraste v 7. do 8. letustarosti, koøuta pa v starosti 5 let. Æivijodo 20 let.

Menjava dlake (barvanje)Jelen menja dlako spomladi in jeseni.

Spomladanska menjava dlake (maja)poteka intenzivno in dlje kot jesenska, kije manj opazna in œasovno krajøa (zim-ska dlaka preraste poletno, ne da bi ta od-padala v kosmih). Pri spomladanski me-njavi dlake le-ta odpada v kosmih, zatoje æival neuglednega, razmrøenega vide-za. Spomladansko menjavo dlake ime-nujemo tudi œas »barvanja«. Znaœilno je,da se vodeœe koøute prebarvajo (zame-njajo dlako) pribliæno 2 tedna poznejekot telice in starejøe, nevodeœe koøute.Tudi na sploøno se starejøa jelenjad spo-mladi prebarva pozneje kot mlajøa.

Poletna dlaka jelenjadi je pol krajøa odzimske, ploøœata in na prerezu leœasteoblike. Zimska dlaka je na prerezu boljzaobljena in na posameznih delih telesatudi precej nakodrana.

ZobovjeZobna formula za mleœno zobovje:0Id 1Cd 3Pd = 22 zob3Id 1Cd 3Pd

Zobna formula za stalno zobovje:0I 1C 3P 3M = 34 zob3I 1C 3P 3M

I = sekalec, C = podoœnik, P = predmeljak, M = meljak

Izraøœanje in menjavanje zob:poleæeno tele – vsi mleœni sekalci in

mleœna podoœnikaspodnje œeljusti

po reakciji – mleœni predmeljaki mesec spodnje œeljusti2.–4. mesec – mleœni predmeljaki in

mleœna podoœnikazgornje œeljusti

4.–5. mesec – prvi meljak11.–12. mesec – drugi meljak14.–19. mesec – menjava mleœnih

sekalcev inpodoœnikov (stalnazgornja podoœnika seimenujeta prodnika ali

okljiœa in sta tudi lovska trofeja)

22.–25. mesec – menjava mleœnihpredmeljakov

19.–28. mesec – tretji meljak

Pri jelenjadi sta posebnost podoœnikav spodnji œeljusti, ki sta se med razvo-jem premaknila v ospredje, kjer se prile-gata sekalcem ter sta jim podobna poobliki in funkciji.

Jelenovo rogovjeRogovje je drugoten spolni znak jele-

nov, s katerim je povezan tudi spolniuspeh med rukom. Jeleni z mogoœnejøimrogovjem so praviloma bolj dominantniin uspeønejøi pri razmnoæevanju. Njego-va rast in odpadanje sta uravnavana ne-vrohormonalno (æivœevje – hormonskisistem), v neposredni odvisnosti od oko-lja, predvsem od dolæine dneva. Pri rastirogovja ima pomembno vlogo spolnihormon testosteron, saj kastriranim je-lenom, preden spolno dozorijo, rogovjene zraste, jelenom, ki so bili kastriranispolno zreli, pa zraste nenormalno go-basto rogovje. Pri rasti rogovja ima po-membno vlogo tudi razpoloæljiva hranain sicerønje zdravje æivali, saj je rogovjetkivo z majhno rastno prioriteto, karpomeni, da raste predvsem potem, ko soæe preskrbljena pomembnejøa tkiva or-ganizma. Rogovje odraslega jelena jemoœno in razvejano. V povpreœju zrastedo dolæine enega metra, razpon je pov-preœno 75 cm in s teæo do 5 kg. Zelodobro razvito rogovje lahko tehta tudido 7 kg. Jelenu odpade rogovje od feb-ruarja do aprila (mlajøim æivalim pozne-je kot starejøim), novo rogovje pa muzaœne rasti æe po nekaj dneh do tednih.

Rog raste iz œelnega nastavka œelnekosti (roænice) in je kostna tvorba. Zrelorogovje zraste v pribliæno 120 do 130dneh in je najhitreje rastoœe kostnotkivo. V œasu rasti je rogovje mehko inranljivo, pokrito z odlakano koæo, imen-ovano mah ali lik, v kateri so krvne æile,ki prehranjujejo rog. Ker je lik obœutljiv,jeleni v tem œasu najveœkrat æivijoskrivno. Pod koæo je rogovje popolnomabelo in se rjavo obarva øele, ko si jelenguli lik ob grmovje in drevje, in sicer zrastlinskimi sokovi in krvjo iz lika terverjetno øe z drugimi spojinami, ki rea-girajo med seboj. Jeleni œistijo (gulijo)rogovje od julija pa tudi do decembra(mlajøi pozneje kot starejøi).

Deli roga so:roæa – je del rogovja nad roænico,veja – po veji potekajo vzdolæne

brazde in je grbiœava,paroæki – (so vsi izrastki na veji, dolgi

vsaj 2 cm ali veœ): nadoœnik,sivœek ali lednik,

279Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 279

Page 14: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

Æivi v tropih od 5 do 15 æivali, redkeje vtropih z veœ kot 100 glavami (na odprtihprostranih obmoœjih). Koøute, teleta, te-lice in lanøœaki (nezreli jeleni) tvorijotrope koøut, imenovani tudi tropi »koøu-tarije«, jeleni pa tvorijo neodvisne tropejelenov. Taki tropi se oblikujejo pred-vsem v jesenskem, zimskem in spomla-danskem obdobju. Znotraj tropa so œvr-ste socialne vezi in hierarhija. Trop koøutvodi starejøa koøuta vodnica, ki je pravi-loma tudi vodeœa koøuta (vodi tele), tropjelenov pa vodi srednje star jelen. Tropijelenov so veliko manj stabilni od tropovkoøut. Pogosto jeleni æivijo tudi posamiœ(so solitarni) in si øele v œasu ruka ustva-rijo harem koøut. Tropi jelenov razpade-jo nekaj pred rukom.

Poleti so znaœilne druæine: koøuta, telein telica (ali lanøœak) iz prejønjega leta(to je tudi temeljna celica tropa koøut vpreostalem œasu).

Jelenjad ima dobro razvita œutila, kiso, poleg hitrega bega, glavna obrambapred sovraæniki. Predvsem sta dobro raz-vita sluh in vonj. V ugodnem vetru jele-njad zavoha nevarnost æe na 100 metrov,zaznava pa tudi vse pomembnejøe zvo-ke. Vidno polje jelenjadi je zelo øiroko,teæko pa zaznava mirujoœe predmete.Pred izstopom na paøo jelenjad precejœasa opreza in z vsemi œutili preverjamorebitno nevarnost v okolici.

Oglaøanje jelenjadi je vezano pred-vsem na ruk, ko jeleni rukajo (zamolklorjovenje). Jelen zabavka, œe se ustraøi.Koøute kratko zabavkajo v opozorilo inskozi nos zajeœijo, œe se splaøijo. Med-sebojno se sporazumevajo z mrmranjem.Œe se tele prestraøi, odda zvok kot vi-soko jeœanje ali krik.

Na nevarnost se jelenjad odzove z be-gom, pri œemer trop sledi koøuti vodnici.V prvih dneh po skotitvi se teleta nanevarnost odzovejo s pritajitvijo, pri œe-mer jih øœiti predvsem varovalna barvain to, da nimajo moœnega vonja.

Jelenjad se giblje v koraku, drncu aligalopu.

V medsebojnih spopadih jelenjad upo-rablja prednje noge, rogovje in zobe (ko-øute).

PrehranjevanjeJelenjad je izrazito paøna divjad, ven-

dar se hrani tudi z objedanjem (univer-zalisti). Dolgo se pase na posameznihmestih in zauæije velike koliœine hrane,ki jo nekoliko pozneje, med leæanjem napoœivaliøœu, preævekuje. Jelenjad se nadan izmeniœno pase 7 do 10 ur (4- do 5-krat na dan), vmes pa preævekuje 5 do 6ur. Odrasla æival potrebuje 4 do 5 kghrane na dan. V œasu ruka jeleni jedomalo, zato precej shujøajo. Najveœ hranepotrebujejo v jeseni, da si ustvarijo za-dostno zimsko zalogo toløœe.

Hrana jelenjadi so trave, zeliøœa, mladipoganjki in listi dreves ter grmovja, razniplodovi (æelod, æir, kostanj, sadje), liøaji,gobe, korenine, gomolji, ki jih izkoplje,ter poljøœine. Ob pomanjkanju hrane in-tenzivno lupijo lubje. Kjer æivijo ob oba-li, se prehranjujejo tudi z morskimi al-gami.

RazmnoæevanjeKoøuta navadno spolno dozori v dru-

gem æivljenjskem letu kot telica, jelen paleto pozneje. Pri normalni sestavi popu-lacije jelenjadi, zaradi konkurenœnostistarejøih jelenov, mladi ne sodelujejo priparitvi.

Œas parjenja jelenjadi se imenuje rukin poteka le enkrat na leto, v naøih raz-merah v drugi polovici septembra terprvi oktobra. Viøek doseæe konec sep-tembra.

V œasu ruka se jeleni svojstveno ogla-øajo (rukajo) in obnaøajo, da oznaœijosvoje paritveno obmoœje (rukaliøœe). Ru-kaliøœe je praviloma gozdna jasa ali pre-glednejøi del gozda, da ima jelen preglednad svojim haremom koøut. Velikokratrukaliøœa sovpadajo s priljubljenimi pa-siøœi koøut. Z rukanjem samci tudioznanjajo svoj poloæaj. Pogosto se valja-jo v kaluæah in øotnih moœvirjih, z rogovimarkirajo tla in rastlinje ter pogostourinirajo. Jeleni so poligamni (parijo se zveœ koøutami) in svoj harem koøut varu-jejo pred drugimi jeleni (stranski jeleni)ali pa se bojujejo za harem koøut drugegajelena.

Zaskok je mogoœ, ko je koøuta parit-veno in oploditveno sposobna ter koprivoli v zaskok. Koøute, ki v ruku nisobile oplojene, se lahko øe do øestkrat go-nijo (ovulirajo) v razmakih 18,3 ± 1,7dneva.

Ruk je izrazitejøi ob visokem zraœnemtlaku in v hladnem vremenu. Na izrazi-tost ruka vplivata tudi øtevilœnost in se-stava populacije.

Oplojeno jajœece se zaœne takoj razvi-jati, tako da je mogoœe decembra zarod-ku æe doloœiti spol. Koøuta nosi 231 do238 dni (8 mesecev). Preden povræe, toje maja ali junija, se odloœi od tropa inzaœasno odæene tudi svoja teleta iz prejø-njega leta. Navadno povræe eno tele, zeloredko dva. Koøuta ima na dan od 3,5 do4,5 l mleka, ki vsebuje dvakrat veœ suhesnovi in beljakovin ter dva do øtirikratveœ maøœob in kalcija kot kravje. Tele je12 tednov odvisno od materinega mlekain sesa veœkrat na dan po 30 do 60 se-kund, nato se navaja na rastlinsko hrano.Teleta sesajo pozno v zimo, nekatera paøe v drugem æivljenjskem letu.

Prve tri tedne tele ne more slediti koøu-ti in je do 16 ur na dan samo. V tem œasuima izrazit refleks pritiskanja (potaje-vanja), ko ob nevarnosti zapre (stisne)

srednik,vmesnik ali volœjak (se æe øtejev krono),paroæki krone (v kroni morajobiti vsaj trije paroæki).Jelen ima krono, œe ima vsaj triparoæke nad srednjikom.

Razvojne stopnje in razvijanje rogovja

Razvojne stopnje rogovja jelena so:øilar – le veji brez paroækov,vilar – ima en paroæek na

veji; pogosto je tastopnja preskoœena,

øesterak – ima dva paroæka naveji; nepravilni øeste-rak,

osmerak – ima tri paroæke na veji;nepravilni osmerak,

dvanajsterak – ima nadoœnik (lednik),srednjik, krono; nepra-vilni dvanajsterak,

rogovje z veœ paroæki, npr. øtirinajsterakali dvajseterak; so izpeljanke dvanajste-raka, pri katerem sta se øe dlje delilaprednji in zadnji paroæek v kroni – tudite stopnje so lahko nepravilne (to pome-ni, da je na eni veji manj paroækov kotna drugi; øtejemo po tisti, ki jih ima veœ).

Jelenœku zaœno rasti roænice v starosti7 do 8 mesecev, pri œemer na œelnici na-staneta vidni nabreklini. Prvo rogovjezraste jelenœku v drugem letu starosti.Praviloma so to øila dolæine do 40 cm, kijih jelen lanøœak oguli øele konec sep-tembra in jih nosi do prihodnjega maja,ko mu odpadejo ter mu zaœne rasti drugorogovje. Drugo rogovje, v tretjem letustarosti, se lahko razvije do stopnjeøesteraka, lahko tudi osmeraka in le izje-moma veœ. Vse do pribliæno 12. leta,lahko pa tudi dlje, rogovje pridobiva namoœi in je odraz fizioloøkega stanja oseb-ka. V øe viøji starosti zaœne rogovje na-zadovati, izgubljati paroæke (najprej kro-no, potem sivœka, srednjika, nadoœnika)in lahko v skrajnih primerih v starosti 15do 16 let zopet doseæe stopnjo øilarja.

V letih 1963–1983 so v Harzu opraviliraziskavo teæ vej odpadlega rogovjamarkiranih jelenov. Ugotovili so, da jeprirast teæ od drugega do osmega rogov-ja skoraj linearna in znaøa 0,5 kg. Odosmega do dvanajstega rogovja je prirastmanjøa, v povpreœju 0,25 kg ali manj.

Naœin æivljenjaJelenjad je najbolj aktivna predvsem v

mraku in zgodaj zjutraj, ko se hrani nagozdnem robu, jasah, travnikih ali poljih,œez dan pa poœiva skrita v gozdu. Ponoœini dosti aktivna, razen œe je motena invznemirjena œez dan.

Jelenjad je praviloma socialna æival.

280 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 280

Page 15: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

predoœesne æleze, poleæe uhlje ob glavo,rahlo zadræuje dih, zakrije trebuh in zad-njico ter spodvije noge, kar zaradi varo-valne obarvanosti zgornjega telesa so-vraæniku prepreœuje, da bi ga odkril.

Ocenjevanje jelenovestarosti

Znanih je veœ metod, s katerimi oce-njujemo starost jelenov. Med manj na-tanœne metode ocenjevanja starosti pri-øtevamo:

– Ocenjevanje po videzu, za kateregalahko reœemo, da je jelen mlad, srednjestar ali star.

Po obrabi grizne ploskve sekalcevspodnje œeljusti; tudi po tem ne moremonatanœno oceniti starosti æivali, lahko paocenimo okvirno starost, npr. da je mlad,srednje star ali star.

Natanœnejøe metode ocenjevanja sta-rosti jelenjadi so:

– Harkejeva metoda, po kateri semeri œelniœni nastavek, ki postaja s sta-rostjo debelejøi in krajøi.

– Po denticiji ali izraøœanju stalnihzob pri mladih æivalih do dveh let in pol.

– Eidmanova metoda, pri kateri seøteje sloje zobovine ali dentina, ki senalagajo v koreninskem kanalu prvegasekalca. Dentin se zaœne v koreninskemkanalu nalagati øele potem, ko se zobodpre, kar pomeni, da se obrabita vsasklenina in dentin do koreninskega ka-nala. To se zgodi v tretjem letu starosti,zato lahko to metodo uporabimo le priæivalih, ki so starejøe od treh let. Na letose v koreninski kanal naloæi en sloj den-tina. Med sloji so letnice (kot pri dre-vesu), ki oznaœujejo œas pomanjkanja oz.slabøe rasti, kar se pri nas pravilomadogaja pozimi. Pri izraœunu starosti mo-ramo preøteti letnice in priøteti 3 leta.

– Vzdolæni prerez prvega koœnika(M

1), ki je prvi stalni zob pri jelenu. Pri

tej metodi je treba zob najprej demine-ralizirati (odstraniti minerale) in øelenato narezati na tanke histoloøke rezine,ki jih nato na poseben naœin obarvamo.Na tako prepariranem zobu øtejemo let-nice sekundarnega zobnega cementa

med koreninama. Ta metoda je zagoto-vo najzanesljivejøa, mogoœe pa jo jeopraviti le v primerno opremljenih labo-ratorijih.

Razøirjenost, øtevilœnostin naravni sovraænikijelenjadi v Sloveniji

V Sloveniji jelenjad æivi predvsem vjugovzhodnih predelih, to je v Koœev-skem, Notranjskem in Krimskem lov-skogojitvenem obmoœju. Navedeni os-rednji æivljenjski prostor jelenjadi meri300.000 ha. Pomembnejøi æivljenjskiprostor jelenjadi je øe na Pohorju, v Ka-ravankah in Prekmurju. Skromneje za-stopana se pojavlja tudi na Pokljuki inJelovici, na øirøem obmoœju Trnovskegagozda, v okolici Kobarida, v Brkinih,Zasavju, Gorjancih in Zgornjesavinjskihhribih. Za jelenjad je znaœilno, da se je vzadnjih letih bolj prostorsko razøirilakakor øtevilœno razmnoæila. V letih 1985do 1995 je po virih Lovske zveze Slove-nije ocena njene øtevilœnosti znaøala od6.200 do 8.900 glav. V letu 2003 je bilo pouradni statistiki LZS odstreljeno – sku-paj z izgubami – 5.034 glav jelenjadi.

V predelih, kjer so v Sloveniji naj-boljøe æivljenjske razmere za jelenjad,spomladanska øtevilœnost ne bi smelapresegati 4 æivali na 100 ha, v celotnemæivljenjskem prostoru pa je to 1,5 do 2,5na 100 ha.

Odstrel jelenov je dovoljen od 16. av-gusta do 31. decembra, koøut in telet obehspolov od 1. septembra, junic in lan-øœakov pa od 1. julija do 31. decembra.

Naravni sovraæniki jelenjadi so velikezveri. Glavni sovraænik je volk, ki pazaradi svoje maloøtevilœnosti zanemar-ljivo vpliva na øtevilœnost. Ris, ki je boljorientiran na srnjad, je nevaren pred-vsem za mlado in ostarelo jelenjad teroslabele æivali, zato bistveno tudi neogroæa øtevilœnosti jelenjadi. Medvedzelo redko zgrabi nebogljeno tele ali po-polnoma oslabelo æival in skoraj ne vpli-va na populacijo jelenjadi. Zelo mladateleta lahko priloænostno uplenijo tudidivja maœka, lisica in planinski orel.

Jelenjad ogroæajo tudi slabe vre-menske razmere in nekatere bolezni.

Joæe Stariœ

Uporabljeni viri:

Bidovec A., Boæiœ I., Cvenkel F. in sod.: LOVŒEVPRIROŒNIK. Ljubljana: Lovska zveza Slovenije, 1996.

Von Raesfeld F., Reulecke K.: JELENJAD, 1. DEL.Ljubljana: Lovska zveza Slovenije, 1991.

Burton M.: THE MAGNA ILLUSTRATED GUIDE TOMAMMALS OF BRITAIN AND EUROPE. MagnaBooks, 1993.

4. Potoœnik H., Kos I.: NAVADNI JELEN (Cervus elap-hus). Proteus 1997; 2:85–7.

Kryøtufek B.: SESALCI SLOVENIJE. Ljubljana: Priro-doslovni muzej Slovenije, 1991.

Hafner M.: NEKATERE ZNAŒILNOSTI MASE RO-GOVJA NAVADNEGA JELENA. Lovec 2005; 2:65–7.

www.lovstvo.net - pogled 21. 3. 2005.

281

Foto

: Fot

o Sp

ring

– M

B

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 281

Page 16: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

Kmetijske rastline so vpolni rasti, zaœenjatase koønja in siliranje.

Na ograjenih paønikih se pa-sejo konji, govedo ali ovce.Slednje divjih praøiœev nemotijo, motijo pa jih drugevrste parkljaste divjadi. Vmeøanih, gozdno-kmetijskihzemljiøœih so dnevna staniøœadivjih praøiœev v gozdu ali nagozdnem robu. Marsikje setropi v tem œasu preselijo vveœje, nekajhektarske koruz-ne ali sonœniœne njive, kjerimajo mir in hrano vse do æet-ve. Zaradi izjemne sposobno-sti, saj divji praøiœi pouæijejoobilo hrane, zdaj nastajajoobœutne økode. Ponoœi se na-potijo tudi do bliænjih njiv zmleœnim ovsom ali dozoreva-

joœim krompirjem. Kot vse-jedi potrebujejo tudi æivalskebeljakovine. Na njihovem je-dilniku so ptiœi, talni gnezdil-ci, zajœja legla, pa tudi srnjimladiœi.

Merjasci in mlajøe æivali soæe skoraj povsem prebarvani,vodeœe svinje pa se øele za-œenjajo barvati. Pokriti s øopizimskih øœetin so videti raz-mrøeni in neugledni. Æivahniin nenehno laœni pujski so øeznaœilno rjavo-rumenkastoprogasti.

Junija gnojimo veœino krm-nih njiv in nadzorujemo terpo potrebi ponovno zaloæimosolnice. Okolico kaluæ oœisti-mo nekaj dni pred lovom, dase divjim praøiœem povrnezaupanje. Nadzorujemo tudi

delovanje elektriœnih pastir-jev in sploh pazimo na zava-rovanje krmnih njiv.

Povsod, kjer je mogoœe, sedivji praøiœi zadræujejo v var-nih, senœnih koruznih njivah,ki jih varujejo tudi pred nad-leænim mrœesom. Samotarskimerjasci pogosto prebijejodneve v moœvirnih, trstiœastihpredelih vzdolæ potokov inmoœvirij. Njihovo pozornostvzbudijo le pozno bukajoœese svinje. Kljub temu pa leredko in pozno ponoœi zapu-øœajo varno kritje. Tople noœiin nadleæni klopi jih spodbu-jajo k obisku kaluæ in s tempovezano œohajoœo masaæo.To je priloænost za tiste lovce,ki na preæi zdræijo pozno vnoœ.

V kaluæe se pogosto tudipodnevi napotijo vodeœe svi-nje, ki imajo veliko dela s»krotenjem« vedno æivahnej-øih in pogumnejøih pujskov.

Na njivah so moænosti zalovski uspeh zelo omejene,saj praøiœi izjemno spretnouporabljajo vsakrøno kritje.Veœ uspeha lahko priœakuje-mo ob priloænostnem œakanjuob na nanovo obdelanih nji-vah in travnikih. Moænosti zapostavitev prenosnih ali pre-miœnih preæ so øe zlasti po-membne ob najbolj »goreœih«navedenih primerih. Tudi znoœnimi obvozi in plaøilnimistreli lahko prepreœimo mar-sikatero kmetijsko økodo.

(Nadaljevanje prihodnjiœ)Blaæ Kræe

282 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

Foto

: K. S

chne

ider

DVANAJST MESECEV V PRAØIŒJEM REVIRJU (III.)DVANAJST MESECEV V PRAØIŒJEM REVIRJU (III.)Junij – divji praøiœi se zadræujejo v varnih senœnih koruznih njivah, ponoœi pa obiskujejo kaluæe

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 282

Page 17: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

Rudi, Lovska druæina Ptuj dosegavzorne rezultate pri gospodarjenju zmalo divjadjo v svojem loviøœu, svetujepa tudi okoliøkim LD, kako gojiti malodivjad. V œem je pravzaprav skrivnostvaøih uspehov?

Æe od ustanovitve LD Ptuj sem njenœlan. Naøa lovska druæina, na œlane mis-lim, je zelo delavna in svoje uspehe gradina tradiciji, ki so jo v LD prinesli starejøilovci, øe posebno moji starøi. Med prvi-mi sta oœe in mama zaœela z valjenjemjajc male divjadi, fazanov in jerebic, podkokljo. Jajca so nam prinaøali kmetje pokoønji. Veliko jajc je pobral oœe, nosil jihje kar v klobuku, ko je vsak dan pregle-doval loviøœe. Pri valjenju smo jim doda-li tudi jajca iz tujine. Oœetu sem rad po-magal. Ker sem si pri tem pridobil velikoizkuøenj, bi vsem gojiteljem male divja-di bi svetoval:– naj pridobijo œim veœ koristnih povrøin

za osnovanje naravnih remiz. V naøiLD æe desetletja skrbimo zanje, zapotrebno kritje in laæje naravno raz-mnoæevanje male pernate divjadi;

– sodelovati je treba z vsemi uporabnikiprostora;

– nenehno moramo spremljati in nadzo-rovati gibanje divjadi, spremljatirazvoj populacije v vsakem letnemœasu;

– sredstva, ki jih prinaøa tujski lovskiturizem, naj se vraœajo v loviøœa in znjimi ustvarjajmo œim boljøe naravnerazmere za razvoj male divjadi.

Pred tremi leti je bil sklenjen 5-letniprojekt poskusa ponovne oæivitve (re-populacije) poljske jerebice, ki je pote-kal v sodelovanju med LD Ptuj in LZS.Kakøno je stanje s to malo poljsko kurov loviøœih zdaj pri vas v loviøœu LD Ptujin okoliøkih LD? Kako je potekalo so-delovanje? Pri vas so jemali tudi vzorcekrvi in jeter poljskih zajcev. Kakøni sobili rezultati? Zanima nas tudi, katere

probleme vidiø pri gospodarjenju s polj-sko jerebico in poljskim zajcem v pri-hodnje.

Projekt repopulacije poljske jerebicesem prevzel skupaj s svojimi lovskimiprijatelji. Delo je bilo res zahtevno. Loj-ze Œerne, velik strokovnjak na podroœjumale divjadi, nam je pomagal poveœatistaleæ z 80 do 100 jerebic z vsakoletnimdodatnim vlaganjem 50 novih parov nazdajønji staleæ 300 in veœ jerebic. Poljskejerebice so se zaœele spet øiriti po Ptuj-skem polju na vzhod in zahod. V sodelo-vanju z gospodarji sosednjih LD smobudno spremljali njihovo gibanje. Tudisosednje druæine beleæijo podobno pove-œanje øtevilœnosti. Seveda pa ne bi bilouspeha brez doslednega nadzora, krmlje-nja, zimskega pluæenja ipd. Uspeh je bilzabeleæen tudi v analizah stanja poljske-ga zajca, kar je bilo æe prestavljeno vnaøi reviji Lovec. Za tako uspeøno izpe-ljavo projekta moram pohvaliti zavzetostrokovno pomoœ strokovnih sluæb LZS.

Dobro ali øe boljøe gospodarjenje z malodivjadjo pa nam oteæuje intenzivno kme-tijstvo z uporabo zaøœitnih sredstev, no-vogradnje, ceste in s tem poveœan pro-met, ki nezadræno zmanjøuje æivljenjskiprostor divjadi. Opaæamo vse veœ pogi-nov, bolezni in beleæimo poveœevanjepovoza divjadi.

Æe od nekdaj te poznamo kot izredne-ga ljubitelja male divjadi, ki jo opazujeøvsak dan; pravijo, da si zagotovo naj-veœji poznavalec dogajanj v loviøœih voæji in øirøi okolici. Kaj po tvojem mne-nju lahko lovci sami storimo, da bi bilov prihodnosti veœ male divjadi v naøihloviøœih, po drugi strani pa, kaj bi mora-la za to storiti dræava, da bi tako stanjesploh lahko dosegli?

Lovci si moramo spet pridobiti ugledmed ljudmi, ki smo ga nekdaj æe imeli.Zavraœam miselnost, da smo zgolj stre-ljaœi. Menim, da nas morajo spoznati lekot gojitelje æivali. Nikoli nisem bil lo-vec na trofeje, ampak uæivam v pogleduna zdravo naravo in æivljenje v njej. Zatovabim vse uporabnike tega prostora ksodelovanju in strpnemu dialogu. Skupajz gozdarji, kmetovalci in drugimi spre-hajalci v naravi moramo najti skupeninteres za boljøe æivljenjske razmere div-jadi. Øe posebno menim, da bomo z oh-ranjanjem remiz, mejic, mokriøœ, pa tudivsakega posameznega drevesa, grma injarka uœinkovito pomagali ohraniti æiv-ljenje male divjadi. Veœ œasa bo trebanameniti izobraæevanju mladih v tempogledu, dræava pa naj nam pomagasoustvarjati takøne razmere.

Tako kot tvojega pokojnega oœetaFranca Rakuøo - Franœka, znanegalovskega œuvaja iz Hajdine, s katerimsva se spoznala prav prek ptiœarskekinologije, si tudi ti podedoval ljubezendo psov ptiœarjev. Vedno si vodil le krat-kodlakce. Zakaj ti je prav ta pasma tako

283Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

Foto

: J. M

ehle

Rudi Rakuøa

NAØ INTERVJU

»Œe ne znaø æiveti z naravo, ti ne pomaga nobena teorija!«

Rudi Rakuøa je bil rojen 14. 11. 1941 v kraju Loperøice. Otroøtvo je preæivel v Obreæu, osnovno øolo pa jeobiskoval v Srediøœu ob Dravi. Poklicno øolo je konœal na Ptuju. Vse do upokojitve je bil zaposlen vtrgovskem podjetju Merkur - Ptuj. Rudi je lovec æe od leta 1959. Za lov ga je navduøil oœe, ki je bil poklicnilovski œuvaj, kinoloøki sodnik in tudi strelski sodnik na glinaste golobe. Tako je z oœetom Franœkom vesprosti œas preæivel v naravi, pa tudi pozneje se je posveœal delu LD, øportnemu streljanju in kinologiji. Niœ drugaœe ni z Rudijem danes, za katerega bi lahko trdili, da se dobesedno razdaja lovstvu, loviøœu, lovski kinologiji in lovskemu strelstvu. Prijazno nam je odgovoril na naøa vpraøanja.

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 283

Page 18: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

v streljanju na glinaste golobe v NovemSadu. Takrat sem za naslov dræavnegaprvaka »razstreljeval« z oœetom Franœ-kom. To so bili nepozabni trenutki. Obasva si æelela pomagati. Zdelo se mi je, dami oœe namensko popuøœa … Øele podrugem razstreljevanju sem postal pr-vak. Takrat smo postali tudi ekipa LDPtuj, v sestavi: Franœek Rakuøa, MirkoKoroøec in Slavko Jerenko, dræavni pr-vaki. Bil sem tudi veœkratni prvak Slo-venije in pobudnik gradnje streliøœa vHajdoøah. Kot sodnik sem sodeloval tudina mnogih tekmovanjih, dandanes papomagam sinu Igorju. V Gaju pri Pra-gerskem je nastalo olimpijsko streliøœena glinaste golobe.

Strelski center Gaj, kakrøen je zdaj, jerezultat druæinske tradicije, dobre idejein vztrajnega dela. Bogato strelsko tradi-cijo smo razvili v sodoben strelski cen-ter, na katerega smo upraviœeno ponosni.Napori minulih let so bogato poplaœaniin veseli smo, da lahko rezultate dela inrazvoja delimo z vsem strelskim svetom.

Vesel in ponosen sem, da sin Igornadaljuje druæinsko tradicijo strelstva inlovstva, in sicer tako na ljubiteljskem kottekmovalnem in podjetniøkem podroœju.

Strelski center Gaj – Pragersko je naj-sodobnejøe streliøœe v Sloveniji in temdelu Evrope, ki s petimi streliøœi, Trap,Dvojni Trap, Automatic Trap, Skeet, zLovsko stezo, vadiøœem/streliøœem zalokostrelce in paint ballom (ta je øe v pri-pravi), lahko zadovolji øe tako zahtevne-ga strelca na ljubiteljski ali tekmovalniravni.

Opremljenost streliøœ in pripadajoœainfrastruktura omogoœata tudi izvedbovrhunskih tekmovanj vseh nivojev, medkaterimi moram poudariti lansko finaleSvetovnega pokala ISSF 2004, za kate-rega smo dobili najviøje ocene Svetovnestrelske federacije.

V ponudbi streliøœa je tudi trgovina søportno-strelsko opremo, v kateri je mo-goœe kupiti ali pa si izposoditi opremo zastreljanje s puøko øibrenico in lovstvo.

S Strelskim centrom v Gaju æelimopostati in ostati eno najbolj iskanih in

kakovostno opremljenih streliøœ v Slo-veniji in Evropi ter s celovito ponudbo knam øe v veœji meri pritegniti tudi lovskein strelske prijatelje.

Za konec kar standardno vpraøanje:kaj osebno meniø o zadnjih dogajanjihv lovstvu, tako glede novega lovskegazakona, poskusov nove organiziranosti,odnosov med lovci …

Svet se spreminja s takøno naglico, dapreveœkrat pozabljamo na œloveka innaravo, ki æivi v tesnem stiku z njo. Medlovci nastaja vse preveœ nestrpnosti, pre-veœ pomembnosti namenjamo le denar-ju. Skrbi me odhod starejøih lovcev izLD, øe posebno æe uveljavljenih dolgo-letnih strokovnjakov, ki bi svoje znanjelahko øe naprej prenaøali na mlajøe gene-racije. Tujci nam zavidajo uspehe, mi pasi jih ne znamo priznati in predstavititudi nelovcem. Vse preveœ je v ospredjuteorija, premalo pa se upoøteva praksa inzahteva prenos teoretiœnih dognanj vprakso. Œe ne znaø æiveti z naravo, jeustrezno in brez økode obvladovati, tinobena teorija ne pomaga niœ! Lov najbo zalezovanje, opazovanje in œim manjpritiskanje na petelina (sproæilec). Lovciin lovske druæine bi se morale øe tesnejepovezovati, se druæiti in si izmenjavatiizkuønje. Opozarjam tudi vodstva lov-skih druæin, da morajo paziti, da ne bodoiz lovskih pripravnikov ustvarila zgolj»fiziœnih delavcev«, potrebnih za koønjotrave in urejanje lovskih domov ali pa jihpo drugi strani zgolj preveœ usmerila vrealizacijo odstrela divjadi; iz njih najprvenstveno ustvarijo uœinkovite in zdovolj znanja srœne gojitelje divjadi! Topa bodo zmogli le pravi mentorji, œebodo imeli podporo vodstev LD. Po dru-gi strani opaæam vse preveœ tekmovanjamed druæinami in prerekanja za vsakoped zemlje, ki pa v bistvu pripada le div-jadi, ki ne pozna meja. Lovski zakon nislabo pripravljen, œe ga bomo le znaliupoøtevati in pravilno izpeljevati njego-ve cilje.

Z Rudijem Rakuøo sem se pogovarjal –Boris Leskovic.

pri srcu? Med kinologi si pri øolanjuptiœarjev znan po povsem svojstvenempristopu – »Rudijevi øoli«. Domala brezuporabe povodca in vratne veriæice si spsi dosegal vrhunske delovne uspehe,tudi na svetovnih prvenstvih v lovu sptiœarji. Kaj je skrivnost tvojega naœinauœenja psa?

Pes je postal naø druæinski œlan. Sprem-lja me na vsakem koraku. Zelo so se mipriljubile psiœke. Posebno ljubezen semres zaœutil in jo negujem do kratkodlakihptiœarjev. Pri naøi hiøi so bili vedno leptiœarji in psi jamarji. Psarno Obreækasem prevzel po oœetu; obstaja æe od leta1936. Ptiœar je vsestransko uporaben pesin najprimernejøi za naøa niæinska lo-viøœa. Sreœo imam, da so psi iz naøe psar-ne zelo umirjeni, neæni, z odliœnimi na-ravnimi ptiœarskimi zasnovami. Pred-vsem pa so zvesti vodniku. Zavzemamse za øolanje brez povodca! Menim, dapovodec psa obremenjuje in omejuje. Œepsiœka æe od zgodnjega otroøtva vzgajaøsistematiœno, v jasno zaœrtani smeri, niteæav. Vodnik in pes se morata razumeti,dopolnjevati in spoøtovati. Zelo po-membna je tudi vzrejna dedna linija terpodedovane naravne zasnove. Z æenosva doslej vzredila in vzgojila okrog 100mladiœev – nemøkih kratkodlakih ptiœar-jev. Vsi so bili uspeøni v pravih rokah!Vodnik naj v vsakem primeru uœi psa vstiku z divjadjo, vendar potem, ko mu jevajo æe pokazal.

Zelo uspeøne so bile moje psiœke Ajøa,Bilka in Eni, sedaj pa ni niœ slabøa tudiJoli. Dosegle so res vidne rezultate vpasji lepoti, predvsem pa v delu. Z njimisem dosegel naslednje uspehe: naslovpetkratnega dræavnega prvaøtva Jugosla-vije v lovu s psom ptiœarjem – tekmova-nje svetega Huberta, bil sem dvakratnisvetovni prvak s psiœko Ajøo, dolgoletniœlan nekdanje jugoslovanske reprezen-tance. Tudi potomci mojih psiœk so do-segli velike uspehe in jih øe dosegajo.Sam kot kinoloøki sodnik uæivam obpogledu na elegantno stojo in smotrnoiskanje ptiœarja. Svoje znanje prenaøamna nekatere mlajøe kinologe, ki radi pri-sluhnejo mojim nasvetom.

Nikakor tudi ne moremo mimo lov-skega (pa tudi øportnega) strelstva, ki simu namenil veliko ljubezni in œasa. Dane omenjamo tvojega udarniøkega inzagnanega fiziœnega dela pri urejanjustreliøœ. Tudi na to pot te je menda pri-peljal oœe Franœek, ki je øe pri 70-ihletih postal prvak v kombinaciji, vedopovedati kolegi. Kateri pa so bili tvojinajveœji uspehi v strelstvu; nanizaj naj-veœje? Zanima nas tudi najsodobnejøestreliøœe blizu Pragerskega, kateregalastnik je zdaj tvoj sin.

S strelstvom se ukvarjam æe od leta1960. Bil sem dræavni prvak Jugoslavije

284

Foto

: M. S

amar

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 284

Page 19: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

285Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

ZDA: Konec januarja je bila vmestu Reno (Nevada) 33.

redna letna konferenca zdruæenjaSafari klub International (SCI).Na tem obmoœju je prireditevabsolutno rekordna po øtevilusodelujoœih in tudi po øteviluobiskovalcev. Na sejmu je sode-lovalo veœ kot 19.700 razstav-ljavcev in drugih sodelujoœih.Prireditev je za SCI izredno po-membna tudi s finanœnega vidi-ka, saj na njej potekajo øtevilnedraæbe, katerih izkupiœek je na-menjen za proraœun organizaci-je. Draæbe, na kateri so bili po-nujeni øtevilni lovski paketi, po-sebni kosi oroæja in umetnine, jeorganizaciji SCI prinesla kar 11MIO $ bruto. SCI bo ta denarporabila preteæno za svoje øtevil-ne naravovarstvene projekte, kipotekajo po vsem svetu.

(Wild und Hund, 7/2005)

Nemœija: 41-letni lovec, ki jev minulem letu zaradi ma-

lomarnosti povzroœil smrt lov-skega tovariøa, je bil kaznovan s6-meseœno zaporno kaznijo. Av-gusta leta 2004 je namreœ 6 lov-cev œakalo divje praøiœe ob njivioljne repice. Lovec, ki je bil ob-sojen, je streljal v smer proti po-kojnemu lovcu, œeprav je vedel,kje je le-ta bil.

(Wild und Hund, 7/2005)

Nepal: Øtevilo zelo ogroæenevrste nosorogov, ki æivijo v

tej dræavi, se æal øe vedno zmanj-øuje. Tako je 25 »rangerjev«, kidelujejo v okviru naravovarstve-ne organizacije WWF in kralje-vega narodnega parka Chitwan,4 tedne ugotavljalo øtevilœnostteh ogroæenih æivali. Ugotoviliso, da se je øtevilo od leta 2000,ko so naøteli 544 æivali, zmanj-øalo na 372 æivali. V Nepalu jenajpomembnejøi dejavnik zmanj-øevanja øtevilœnosti nosorogovzagotovo krivolov. Uspeøen nad-zor in kontrola nad krivolovomsta premalo uspeøna zaradi ne-jasnega politiœnega stanja in øte-vilnih uporov. Tako deluje na-mesto predvidenih 32 brigad zaprepreœevanje krivolova le 8. Popodatkih WWF je leta 2004 za-radi krivolova izgubilo æivljenje94 nosorogov, leta 2003 pa samo10. V 60. letih minulega stoletjaje v Nepalu æivelo manj kot 100nosorogov, katerih øtevilo pa seje v naslednjih desetletjih zaradiuspeønega nadzora in ustanovit-

ve zavarovanih obmoœij poveœa-lo na 610 æivali v letu 2000 (odtega 544 v narodnem parku Chit-wan).

(Jagen Weltweit Internet)

Italija: Aprila so se v deæeliJuæna Tirolska zaœele teæave

zaradi medvedov. Domnevnodva medveda, ki naj bi po podat-kih deæelnega urada za lov inribolov priøla z obmoœja Tren-tina (uspeøen projekt repopulaci-je, pri katerem je sodeloval tudislovenski Zavod za gozdove),sta zaœela povzroœati veliko øko-do na domaœih æivalih in nagna-la precej straha v kosti lokalne-mu prebivalstvu. Oba medvedaso poskuøali pregnati z vpitjemin umetno svetlobo, vendar brezuspeha. Celo streli z gumijastimiizstrelki niso zalegli. Prebivalcise œudijo birokraciji, ki dovolju-je odstrel problematiœnih æivalisamo dræavnim usluæbencemTrentina, ker gre za lastninoTrentina. Nejasno pa ostaja, kajstoriti v primeru, ko je le-ta naozemlju Juæne Tirolske.

(Jagen Weltweit Internet)

Nemœija: Inøtitut za raziska-ve divjih æivali in Inøtitut za

prehrano, zdravljenje in kuænebolezni æivali (oba iz Berlina)sta med letoma 1990 in 2000opravila patoloøke preiskave 100jezerskih orlov, ki so jih naøli

poginule. Med prouœevanimiosebki jih je bilo 47 % æenskegaspola, 38 % moøkega, pri pre-ostalih æivalih pa spola ni bilomogoœe ugotoviti. Poleg tega jebilo med preiskanimi æivalmi47,5 % odraslih, 12,5 % odra-øœajoœih æivali, 34 % mladiœev, 3 % mladiœev v gnezdu, pri 3 %pa starosti ni bilo mogoœe na-tanœno ugotoviti. Glavni vzroksmrti so bila trœenja z vlaki (14 %), zastrupitve s svincem(12 %), razne vrste okuæb (11 %),poøkodbe (10 %), pogini zaradistrele (9 %), pogini zaradi udar-ca v æice daljnovodov (7 %),medsebojni boji za revir (5 %),druge zastrupitve (3 %), poginizaradi razvojnih nepravilnosti (2 %) in pogini zaradi lakote (1 %). V 29 primerih ni bilo mo-goœe ugotoviti vzroka pogina za-radi predpisanih postopkov instanja mrtvih æivali. Poleg tegaso v 5 primerih od 59 orlov, ki sojih pregledali tudi z rentgenski-mi æarki, ugotovili prisotnostøiber. (Deutsche Jagd Zeitung, 4/2005)

Nemœija: V pokrajini Bran-denburg se poveœuje øtevilo

prometnih nesreœ, v katerih jeudeleæena divjad. Tako se je vOstbrandenburgu v minulem letuøtevilo prometnih nesreœ z div-jadjo v primerjavi z letom 2003poveœalo za 14 %, na 8.321 pri-

merov. Divjad je udeleæena vvsaki peti prometni nesreœi. Vvsej Nemœiji pa je bilo leta 2004registriranih veœ kot 10.000 nes-reœ, v katerih so bili udeleæenidivji praøiœi.

(Jäger, 4/2005)

Turœija: V zimi, bogati s sne-gom, ki je letos doletela

jugovzhodne predele Turœije, somorali oboroæeni policisti sprem-ljati øoloobvezne otroke na nji-hovi poti v øole. Otroke, ki somorali vsak dan prehoditi 10 kmpoti do øole, so namreœ veœkratnapadli laœni volkovi. Tako so vokolici mesta Yüksekova volko-vi poøkodovali 15 ljudi, en otrokpa je zaradi poøkodb celo umrl.

(Jäger, 4/2005)

Danska: Danski vodniki psovkrvosledcev morajo œedalje

pogosteje iskati tudi ranjeno div-jad, ki je poøkodovana v promet-nih nesreœah. Deleæ tovrstnihiskanj se je poveœal æe na 1/3 odvseh 9.601 iskanj, kolikor jih jebilo zabeleæenih leta 2004. Vzroktemu je œedalje gostejøi prometin hkrati tudi »zavest« voznikov,ki se zavedajo, da je treba tuditako poøkodovano divjad pois-kati s psom, preizkuøenim zadelo po krvnem sledu.

(Jäger, 4/2005)

Pripravil: mag. Janko Mehle

Na kratko iz tujega tiska …

Foto

: Fot

o Sp

ring

– M

B

Letoønjo zimo so volkovi v Turœiji napadali otroke

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 285

Page 20: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

œinoma organski odpadki, saj øe nismobili potroøniøka druæba in nismo od-metavali na tone økodljivih reœi. Lisice z Meæaklje so prihajale na smetiøœe œezmost œez Savo, z druge strani pa so vdrlenjihove rojakinje s Karavank. Vsakozimsko noœ je bil na smetiøœu lisiœji ob-œni zbor. Mladi lovci smo ob polni luni

prezebali na strateøkih toœkah in œakali,da nam bo kaj priølo na strel. Zeblo nasje pa poøteno. Takrat øe ni bilo »gore-«in podobnih »texov« niti denarja, da bisi kupili kaj razkoønega. Œe si se doko-pal do platnene øoferske bunde, podlo-æene z ovœjim koæuhom, si bil æe velikgospod in vsi tovariøi so te opazovali zzavistjo.

Neke noœi sem stal na svojem stojiøœuin prezebal. Pokazalo pa se ni niœ. Potemsem se sluœajno ozrl nazaj in en meter za menoj je sedela lisica in me z zani-manjem opazovala. Bil sem tako prese-neœen, da sem komaj verjel svojim oœemin mi sploh ni priølo na misel, da bi snelpuøko z rame. Ko sem se konœno spom-nil, da imam na rami puøko in sem S

vojo lovsko karierosem kot mlad øtudentzaœel z noœnim zim-skim œakanjem lisic.Na koncu Jesenic naGorenjskem je bilosmetiøœe. V tistih œasihso bili na smetiøœu ve-

286 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

Izraz lovska latinøœina je priøel k nam iz nemøœine, v kateri pravijo »Jägerlatein«.V osemnajstem stoletju, ko je vse evropsko plemstvo oponaøalo Francoze, so bili vsilovski izrazi francoski. Drugi ljudje jih seveda niso razumeli in so menili, da govorelatinsko. Ko je francoska moda minila, so lovci øe vedno uporabljali za druge ljudinerazumljive izraze in posluøalci so dejali: »Tile pa govore latinsko, saj jih sploh nerazumeø.« V novejøih œasih pa posluøalci govorijo o »lovski latinøœini«, kadar selovci zlaæejo ali vsaj pretiravajo pri opisovanju svojih lovskih uspehov. Zabavno je,da se na lovu zgodi mnogo, skoraj neverjetnih stvari, a je bolje, da o njih molœiø, ker ti tako nihœe ne bi verjel. Opisal bom nekaj takih svojih prigod.

FRANC TERSEGLAV

Resnična lovska latinščina

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 286

Page 21: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

stegnil roko po njej, je tudi lisica ugo-tovila, da tam ni veœ varno; zasukala seje in jo pobrisala kot strela.

Œez nekaj let sem dobil dovoljenje zaodstrel svojega prvega ruøevca. Takratje bilo doloœeno, da moraø pri odstreluvsake divjadi visokega lova, ki jo loviøprviœ, imeti za spremljevalca izkuøenegalovskega tovariøa, kar je bilo gotovopametno. Jaz sem si pa s svojim priøelnekaj navzkriæ, ker je dvomil o mojihlovskih sposobnostih in celo predlagal,da mi bo petelina ustrelil kar on. Straønosem se ujezil in dejal, da bom ruøevcadobil sam. Ker nisem imel ne izpita zaavto ne avta, sem naprosil svaka, da meje vozil na lov, kajti imel je veliko smi-sla za naravo. Kot lovci vedo, se je ruøe-vec, ki je zdaj zavarovan, lovil tako, dasi ugotovil, kje zjutraj petelini pihajo,grulijo in se tepejo med seboj, potem sisi pa podnevi v primerni oddaljenostinaredil zaklon iz vej ali pa poiskal pri-meren ruøev grm. Tam si moral biti øe vtemi, preden je ruøevec priletel na svojerastiøœe, ki je bilo ponavadi sneæna pla-njavica, kjer snega øe ni stopilo pomlad-no sonce.

Tako sva midva s svakom prvo jutroøla na manjøo vzpetino, kjer sva sliøalagruliti in pihati ruøevca (seveda preda-leœ). Potem, ko so ruøevci odleteli, svaizbrala ugodno leæeœo skalo z ruøevjemza zaklon in øla naivno domov, misleœ,da bo ruøevec naslednje jutro najin.

Zgodilo pa se je tole: Naslednje jutrosva œepela za najino skalo, ruøevci pa sopeli veœ kot sto metrov stran za robom,tako da jih øe videla nisva. Ko sva ølanaslednje jutro tja, je petelin pel pri na-jini skali. Ko pa sva naslednjiœ preze-bala za skalo, so ruøevci peli spet nekjev daljavi. Œez tri dni se je zabava po-novila. Midva tam, ruøevci pa pri skali.Tedaj sva se ujezila in se zaklela, dabova hodila samo øe k najini skali innikamor drugam. Neko jutro bova æetrœila s petelinom skupaj. Ves mesecsva, kadar sva le mogla, hodila zjutrajna lov, toda vedno brez uspeha. V sluæbisem bil siten, razdraæljiv in neprespan.Na koncu sem bil æe vsega sit. Pomladje prihajala v hribe, sneg se je vednobolj topil, ruøevci so æe zaœeli peti namacesnih, kot imajo navado proti koncusvatovanja.

Nekega veœera sem bil v veseli druæbiin priøel domov precej dobre volje okolipolnoœi. Doma me je œakal svak. »Poj-diva na ruøevca,« je dejal. Pa sva øla,œeprav sva ga oba imela nekoliko œezmero. Avto sva pustila na obiœajnemmestu in s teæavo priøla do najine ska-lice. Poznal se nama je zauæiti alkohol.

Bila je øe tema. Zavila sva se v huber-tusa in takoj zaspala. Prebudilo me jeruøevœevo gruljenje v dolinici podnama. Svak je spal spanje praviœnega,jaz pa sem se domislil, da ruøevca lahkotudi zalezem. Pustil sem svaka spati inse spustil v dolinico. Ko sem priøel dol,je nekaj zaøumelo in ruøevec se je dvig-nil ter zletel mimo mene. V obupu semdvignil puøko in ustrelil po njem kakorpo fazanu. Seveda sem ga popolnomazgreøil. Tedaj pa sem æe zasliøal dru-gega, ki je grulil v gozdiœku pred menoj.Hitro sem øel tja. Zagledal sem ga, kakoje pel na macesnu. Poskusil sem se pri-krasti do njega, a me je opazil in zletel.Tedaj sem ne daleœ stran zasliøal petitretjega. Hitro sem krenil v tisto smer.Takrat pa mi je sveti Hubert poslal meg-lo, ki se je v hipu privalila iz sosednjeAvstrije. Tako sem lahko tiho korakalproti kraju, od koder je bilo vedno glas-neje sliøati ruøevœevo petje. Petelin meni mogel opaziti. Videlo se ni veœ kotdvajset metrov daleœ. A naenkrat mi jepot zaustavila globel, napolnjena zzmrzlim snegom. Da ne bi hrstelo, semsezul œevlje in previdno stopal v vol-nenih nogavicah. Takrat pa me je zaœelopraskati po grlu in moral sem zakaøljati.K sreœi sem se spomnil, da sem v nekihlovskih spominih bral, kako je avtor vpodobnem poloæaju tako zakaøljal, da jenekako zapihal kot ruøevec. Poskusilsem in uspelo mi je. Ko sem tako piha-joœe kaøljal, se je pred mano iz megleprikazal petelin, ki ga je privabilo moje»pihanje«. Misli je, da ga tekmec kliœena korajæo. Pomeril sem, pritisnil napetelina in ruøevec se je æe premetavalpo snegu, a se je takoj umiril. Skoœilsem k njemu in ga zagrabil, da mi ne biuøel, toda bil je lepo zadet. Od veseljasem v zrak izstrelil nekaj øibrenih nabo-jev. Svak je pritekel in mislil, da sem sikaj naredil, potem pa kar verjeti ni mo-gel. Po pravici povedano – tudi sam semkomaj verjel.

Nekoœ pozneje sem poleti hodil œakatsrnjaka, pa ni in ni bilo uspeha. Junij-skega popoldneva se je ulila ploha. Kose je zjasnilo, sem pograbil puøko innahrbtnik ter pohitel v loviøœe. Po takemnalivu srnjad rada izstopi na travnik, kerjo moti kapljanje z mokrega grmovja.Za naseljem sem sreœal svojega prijate-lja, starejøega izkuøenega lovca Jelka.Povedal sem mu, da grem pogledat zasrnjakom. »Pojdi na Kosmatove tama-re,« mi je svetoval. »Tja hodi srnjak zzelo slabim rogovjem, ravno pravi zagojitveni odstrel.« Zahvalil sem se muin jo mahnil po gozdni poti proti ome-njenemu travniku, do katerega je kakepol ure hoda. Nekaj œasa sem hodil, karse je izza ovinka prikazal iskani srnjak

in lepo korakal proti meni. Bliskovitosem snel puøko z rame, jo vzdignil, po-meril in ustrelil. Srnjak ni bil oddaljenveœ kot pet metrov. Padel je v ognju inobleæal. Bil je pravilen in lovsko pravi-œen odstrel. Srnjak je bil telesno øibak,shujøan, z mnogimi nosnimi zolji inimel je slabotno ter pokveœeno rogovje.

Podobno se je zgodilo pred nekaj leti.Zgodaj zjutraj sem øel pogledat zagamsi. Bilo je konec oktobra. Na gor-skem travniku, kjer je mnogo vikendov,pravimo mu Rogarjev rovt, sem pustilavto, kajti naprej je mogoœe priti samo sterenskim vozilom, in se napotil protiplanini, ki se imenuje Hruøenska pla-nina. Nisem øe hodil pet minut, kar je v globeli pod potjo nekaj zaøumelo. Nacesto je skoœil velik gams kozel, se po-gnal na poboœje ob cesti, obstal in megledal. Roglji niso bili bogve kakøni.Spustil sem palico iz roke, puøka je zrame zletela k licu, pomeril sem skozistrelni daljnogled, ki je imel øe plastiœneøœitnike na leœah, in sproæil. Gams se mije v srce zadet prikotalil naravnost prednoge. Star je bil osem let, roglji so bilipodpovpreœni, tako da je bil odstrel po-polnoma pravilen; »zelena pika«, kot seje reklo. Bil je v toløœi, z mnogo loja inteæak kot vreœa cementa. Zato sem karsopihal, ko sem ga iztrebljal in prekladaltam ob poti. Potiho sem prosil sv. Hu-berta, naj ne pridejo mimo kakøni turistiz otroki, kajti pogled na moje delo naj-bræ ne bi bil prav lep. Potem sem gamsanesel tistih nekaj minut do avtomobilain ga peljal prijavit ter pregledat gospo-darju lovske druæine.

Osem zjutraj je bila ura in ravno jevstal. »Kaj je pa tebe prineslo?« me jevpraøal. »Gamsa sem priøel prijavit,«sem odgovoril. »Daj no daj,« mi je de-jal. »Zdajle so ljudje øele odøli na gam-sov lov, ne pa da bi se vraœali.« Odgo-voril sem mu, naj pogleda v moj avto.Potem se je pa œudil in dejal, da kajtakega øe ni doæivel …

Hodil sem œakat srnjaka. Uspeha pa nibilo. Skoraj vedno me je spremljal mojneœak, takrat øe dijak, sedaj øtudent, kiima veliko veselja za naravo, æivali inposluh za gojitev divjadi. Po mesecu inpol brezplodnega lova sva nekega jutra,prsk srnjadi se je ravno zaœenjal, zapu-stila hribœek, kjer sva œakala, in øla zale-zovat. Ko sva stopila mimo koøategagrma na travnik, sva zagledala tridesetmetrov pred nama srno in dobrega sta-rejøega srnjaka. Puøko sem snel z ramein ustrelil ter popolnoma zgreøil. Neœakje od razoœaranja in jeze vrgel klobuk vtla. »Œe to ne presega vseh mej …,« seje jezil. »Ves mesec vstajam sredi noœi,da grem lahko s tabo na lov, zdaj pa

287Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 287

Page 22: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

piøœance. Od popite pijaœe sem bil ravnoprav hraber in domiøljav, da sem muodvrnil, da bom zadevo uredil, œepravdo takrat nisem ustrelil øe nobene ujede.Drugi dan sem priøel opremljen s øibre-nico ob petih popoldne, ker mi je bilJoæa dejal, da kragulj prihaja okrogøestih. Joæetu sem dejal, naj izpusti nadvoriøœe ves preostali kurji svet, sam pasem se usedel na klop. Otroci so skakaliokoli mene in spraøevali: »Stric, kaj padelate s puøko?« Jaz sem jih pa odga-njal: »Proœ pojdite! Jastreba œakam.«Gledal sem v nebo, kar je bilo sevedanarobe. Kragulj ni kanja, ki kroæi in sepotem spusti na plen, kragulj sedi nadrevesu in napada s kratkim poletom. Popol ure œakanja je zaæviægalo v zraku, neda bi jaz prej kaj videl; kragulj je pristaldva metra pred menoj in pograbil naj-veœjo kokoø. Bila je mnogo preteæka, dabi jo lahko odnesel, in sta se premeta-vala po dvoriøœu. Pomeril sem, ustrelil,vendar sem nekoliko zaradi razburjenja,nekoliko pa, ker je bilo vse skupaj pre-blizu, popolnoma zgreøil premetavajoœo

se dvojico. Kragulj je kokoø izpustil inodletel. Ko je bil oddaljen æe kakih pet-deset metrov, sem øe enkrat, bolj iz jeze,ustrelil za njim in glej ga, zlomka –smrtno zadet je padel kot kamen. Gos-podar Joæa je ravno prignal krave do-mov. »Ali ga imaø?« me je vpraøal.»Imam ga,« sem odgovoril. Potem me jevpraøal: »Ti, zakaj sem pa sliøal dvastrela?« »Veø kaj, Joæa,« sem mu dejal.»Napadel je kokoø, pa sem najprejustrelil v zrak, ker sem ga hotel le pre-straøiti, potem sem ga pa sklatil. Nisemti hotel ustreliti tudi kokoøi.« »Saj bi jolahko, bi imeli pa kurjo juho,« mi je od-govoril, jaz pa sem se smejal sam prisebi. Zapisati moram le øe, da potemnisem veœ lovil ujed. Sam sem spoznal,da jih bo treba vse po vrsti zavarovati,kar se je kmalu tudi zgodilo.

Napisal sem nekaj resniœnih zgodb, daboste vedeli, da so se tudi meni, tako kotverjetno tudi vam, pri lovu zgodile sko-raj neverjetne stvari.

Kako se je porodla misuPetrom sva sedela pred

menzo v øtudentskemnaselju. Veœer je bil sopa-ren in pivo hladno. Pogo-vor se je sukal kot na-vadno. O manjkajoœih

izpitih na gozdarstvu, dekletih, pred-vsem pa o lovu in puøkah. Peter jenamreœ lovec. Uradno. Jaz pa zagretøportni strelec in polhar. Obema pa jeskupna tudi ljubezen do gora in temnihlogov.

Po »vragsigavedi« katerem pivu semi je porodila trapasta misel. »Pojdivav Krnico na gamsa. Tako kot Trentarji.Neuradno in z neprijavljeno puøko.«Peter je zamahnil z roko in tisti veœerse nisva veœ dotaknila te teme.

Z jutrom navadno zbeæe neumneideje, porojene v pijani glavi. Gamsjapustolovøœina pa ni hotela odleteti v øir-jave pozabe. Sledilo je øe nekaj podob-

nih veœerov in prepriœal sem Petra, dabi øel z mano.

Kako sem prpravu vsoto rjeœ

Po Bovcu sem kar po vrsti obiskovalvse meni poznane jagre. Vremenskanapoved za prihodnje dni je bila ne-ugodna in malo verjetno je bilo, da bikateri rinil gor. Ko sem v Mini barudobil zagotovilo øe poslednjega zelene-ga zagreteæa, da bo jutri zagotovo ostaldoma pri æeni, je padla kocka. Øel semøe do Tone, starega divjega lovca, ki ganiso nikoli zalotili, po nekaj praktiœnihnapotkov.

V nahrbtnik sem zmetal telesno induhovno hrano, daljnogled in dvaokvirja nabojev. Staro kratko manlihe-rico iz œasov velike vojne sem zavil vdelavski kombinezon in jo strpal podzadnji sedeæ avtomobila. Peter je bil

tole!« Potolaæil sem ga, da lova øe nikonec, in øla sva naprej. Pri naslednjemtravniku sva poœakala œetrt ure, potempa se poœasi vraœala po isti poti. Karnenadoma je pod potjo pritekla srna, zanjo pa isti srnjak, ki sem ga zgreøil preddvajsetimi minutami. Ustavila sta sedvajset metrov od naju in naju gledala.Spet sem snel puøko z rame, plastiœnipokrovœki so ostali na strelnem daljno-gledu, in pok. Srnjak je padel v ognju.Neœak je dejal: »Ko bom tole pripove-doval svojim otrokom, ne bodo verjeli.«

Za konec pa øe o moji najbolj zabavnilovski prigodi. Pred leti, ko je bil lov nakragulja in skobca øe dovoljen, sem sezjutraj vraœal s prijatelji s fantovøœinesvojega znanca v poœitniøki hiøici v Ja-vorniøkem Rovtu nad Jesenicami. Kosmo bili spet æejni, smo se ustavili øe vJeseniøkem Rovtu na kmetiji Pri Betelu,kjer se ukvarjajo s kmeœkim turizmomin imajo gostilno. Gospodar Joæa mi jepotoæil, da mu je »jastreb«, kot Gorenjcipravijo kragulju, odnesel æe skoraj vse

288 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO

KLEMENT MAL

SKAJ JE PRAVU FLORJAN

Na porjavelo listje je kapala kri. Vhladnem poznojesenskem jutru jevel dim iz pravkar odrtega trupla.Majhen moæ v ponoøeni vojaøki uni-formi je metal srnin drob, kar se jedalo daleœ v gozd. Da bodo imele øelisice nekaj od tega. Po poti jepritekel øpanjel. Mali moæ se ni zme-nil zanj. Nadaljeval je z delom in niga zmotil zaœuden pogled moæa zahrbtom. Logar je poklical psa k sebi.»Lepa puøka,« je dejal v zadregi,zroœ staro mavzerico, naslonjeno obøtor. Mali moæ se je obrnil, malo-marno pokazal v breg in suhoodvrnil: »Tista je lepøa.« Logar jepogledal v nakazano smer in uzrl zapodrtim drevesom grozeœo cev.

Øentviøka gora

Raubšic

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 288

Page 23: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

hitro pri meni. Po poti sva se øe nekaj-krat ustavila na »pogumu«.

Kako sva se prpravla øemedva

Ovinkasta in od nedavnega deæevjarazrita cesta naju je pripeljala malo nadB postajo kaninske æiœnice. Otovorjenasva nadaljevala skozi gozd do opuøœeneplanine. Veœer je bil jasen in v daljavise je æe bliskalo. Œe bo padalo vse do-poldne, bo dobro. In œe bo megleno, boøe boljøe. Zakurila sva na ognjiøœu inøla s steklenko sedet pred koœo. Krn jebil zavit v goste oblake. Ko sem todnekoœ v poletnih mesecih pasel drob-nico, je bil to slab znak. Zdaj je bilonasprotno.

Pred tedni sem v Jelenku videl tropgamsov. Njihove svarilne æviæge semsliøal tudi za robom, proti Laøtam.Zdaj, ko tod ni veœ ovac in koz, se jedivjad vrnila na travnate pomole nadvrtoglavimi prepadi.

Zelenka je bila prazna, glava papolna naœrtov. Sklenila sva, da si bovanajprej ogledala juæne travne strmaliVratnega vrha. Œe tam ne bo niœ, poj-deva za Bandero proti vrhu Laøt.

Nekaj sva øe pojedla in odøla spat.Do uøes sem se zavil v star italijanskikoc. Ravno sem se kolikor toliko udob-no namestil, se je jela stara æimnicaglasno pritoæevati z glasnim cvikanjem.»Prekljete miøi,« sem zarobantil in sezvalil na sosednje leæiøœe. Petrov smehin pripomba, da toliko »œeœ« nikoli veœne bom imel v postelji, je spravilo vdobro voljo øe mene. Noœ je bila zeloglasna. Zaœelo je moœno deæevati indeæne kaplje po ploœevinasti strehi sokmalu preglasile Petrovo smrœanje. Bilsem nemiren v priœakovanju velike pus-tolovøœine. Da bi laæje zaspal, sem v

mislih obnavljal staro legendo o Zlato-rogu. V polsnu sem videl, kako plezamz napeto manliherico po travnih ve-sinah, iøœoœ sledove krvi zadetegakozla. Spodaj je Peter vzkliknil: »Øe jeœas, da ukrotiva Zlatoroga, preden senauæije roæe œudotvorne. Osrœi se; bo-gatejøi boø od vseh kramarjev, ki sotvojo ljubico zavedli v nezvestobo!«Zmagal je glas zla. Po sledu krvave-œega kozla, zaznamovanem z rdeœimitriglavskimi roæami, sem plezal po stezimed æivljenjem in smrtjo. Toda Zlato-rog se je okrepil z œudotvorno roæo; poozki stezi se je na novo oæivljen pognalproti meni. Rogova sta se mu bleøœala vsoncu lepøe kot kdaj koli; omamljen odbleska sem pogledal v brezdanjo glo-bel; æe sem se opotekel. Zdajci øeZlatorogov skok, pa sem izgubil tla podseboj in se zvrnil v brezno. Peter se jezakrohotal: »Sreœno pot na Laøko!«

Kako sva raubøicala, paneœ ujagala

Ko se zjutraj zbudiø, sanje navadnozbeæe, tako da misliø, da sploh nisi san-jal. Pa vsakikrat sanjaø. Menda jeodvisno od tega, kako se zbudiø. Zbudilme je Peter, ko se je jezil zaradi zavo-zlane vezalke gojzarjev. Prenehalo jedeæevati. Œez kaki dve uri naj bi sezdanilo in morala sva pohiteti. Puøkosem si dal za hrbet tako, da sem kopitozataknil skozi øiroki vojaøki pas hlaœ,cev pa vtaknil skozi ovratnik palerine.Œe bi øel kdo mimo, bi si le nataknilkapuco in se dræal kolikor mogoœeravno. Vzela sva øe dolgi pastirski pali-ci in stopila po øiroki udobni mulatjeri.Korak je bil trden in zaradi vznemir-jenosti nisva œutila utrujenosti. Ko svadospela do Kotla, se je zaœelo daniti.Megle so se trgale. Dolina pod nama je

øe mirno spala pod odejo mokrih sivihoblakov. Nad Kotlom sva sledila dobripoti, ki pelje od Prevale proti Œernelskiøpici in naprej pod Ribeæni do Œukle.Kmalu sva zavila s poti in se zaœelanaglo vzpenjati po ostrem grebenuBandere. Plezala sva kar naravnost. Lenajbolj ostrim robovom sva se ogibaladesno, stran od smeri, koder svapriœakovala lepotce skalnih previsov.Peter je poœepnil ob veliki skali tik podvrhom Jelenka. Nakazal mi je, najmolœim, in izvlekel daljnogled. Øe samsem se prihulil za kamnito grobljo.Kakih sto metrov pod nama se je paseltrop gamsjih koz s kozleti. Ne, ni mo-goœnega samca zlatih rogov in niœesarse nama ni treba bati. Kolikor mogoœeprevidno sem izvlekel puøko. Odprlsem zaklep, iz okvirja vzel naboj in gavstavil v cev. Le en naboj ima Trentar,me je uœil Tona. Potiho sem zaprl za-klep, si kopito naslonil k rami in œakalizkuøenega Petra, da mi pokaæe cilj.Peter je iskal primernega kozliœa. Ne-strpno sem œakal. Peter mi je s prstipokazal osem. Torej osmi z leve.Kozliœ, po Petrovi presoji samec, se jemirno pasel ob materi. Ker se nisemubadal z nastavljanjem lestviœastegamerka, sem pomeril malo nad pleœko.Puøko sem moœno pritisnil ob ramo,zadræal dih in poœasi vlekel sproæilec.Zdaj, zdaj bi moral æe muœno tiøinorazparati glasen, zamolkel pok iz kratkecevi. Pa ni bilo niœ. Pogledal sem zak-lep in videl, da ga nisem dovolj zaprl.Prekleti »ruk-cuk«, zakaj nisem vzelmavzerice. Ko sem do konca potisnilpremovleœni zaklep na svoje mesto,sem s komolcem po nerodnosti sproæilkamen z groblje. Glasno se je skotalilpo skalovju in kozliœi so se stisnili kmateram. Sledil je øe svarilni æviæg introp se je pognal v dir po kamniti doli-ni.

Ni mi bilo æal. Peter je priøel domene in mi smehljaje dejal: »Pojdevapa na pico.«

Da si ne bi kdo ki mislu(kot zakljuœek)

Nekaj moram pojasniti, da ne bi bilopreveœ ugibanj ali, bognedaj, hude krvi!Peter in jaz sva resniœna. Peter je reslovec. Tudi Tona øe æivi. Res sem paseldrobnico na planini Krnici. Tudi manli-herico imam. Le zgodba je izmiøljena.Zlatorog, pravijo, je razril lepe travnatepaønike in odøel za vekomaj. Pa vendarse vœasih sredi divje gorske narave vsoncu skrivnostno zalesketa zlato. Alije to zlati Zlatorogov rogelj, kljuœ dozakladov Bogatina?

289Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

LOVSKO PRIPOVEDNIØTVOFo

to: K

. Mal

Kozorogi

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 289

Page 24: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

Pestro sejemskodogajanje vGornji Radgoni –nov prispevekpromociji lovstvaLetoønji 3. mednarodni sejemlovstva, ribiøtva, turizma inaktivnosti v naravi je v GornjiRadgoni 6. 5. 2005 odprlevropski poslanec Jelko Kacin.Koroøki lovci so poskrbeli zaprijazno in celovito predstavi-tev slovenskega lovstva terizjemno skrbno predstavilitudi bogastvo lovske kulture inetike. Direktor Pomurskegasejma Janez Erjavec je brezdlake na jeziku poudaril, dasmo vsi skupaj zelo usodno

povezani s prvinsko naravo inz vsem tistim, kar se z njodogaja.

Na Pomurskem sejmu v Gor-nji Radgoni je bil od 6. do 8.

maja æe 3. mednarodni sejemlovstva, ribiøtva, turizma in ak-tivnosti v naravi. Na 5000 m2

razstavnih povrøin se je letospredstavljalo 105 razstavljavceviz 12 dræav. Dobro pripravljenosejemsko prireditev, ki oœitnopridobiva na veljavi in pomenuin je velikanski prispevek k pozi-tivni promociji lovstva (in tudiribiøtva), je odprl evropski posla-nec Jelko Kacin. Otvoritveneslovesnosti so se poleg najviøjihpredstavnikov lovske in ribiøkeorganizacije udeleæili øe dræavnisekretar v kabinetu predsednika

vlade Miroslav Luci, dr. med.,sicer tudi ugledni in nadvse ce-njeni œlan zelene bratovøœine,radgonski æupan Anton Kam-puø, direktor Pomurskega sejmaJanez Erjavec, predstavniki lov-skih in ribiøkih organizacij iztujine in veliko lovcev in ribiœeviz vse Slovenije. Evropski posla-nec Jelko Kacin, sam navduøenribiœ, je med drugim povedal, daima sejem posebno poslanstvoza mlajøe generacije in menil, dabi bilo v prihodnje dobro nanj –poleg œim veœ mladih – povabititudi predstavnike ministrstva zaøolstvo. Ilustrativno je dodal, dasam sicer ni lovec, da pa ima pripreparatorju kar 18 æivali, ki sobile vse ærtve prometa. To meddrugim potrjuje ocene, da je pri

posegih v okolje potrebna veœjaskrb tudi za ohranjanje prihod-njih generacij æivali. »V Slove-niji je zdaj zelo uveljavljeno opa-zovanje in fotografiranje ptic.Æelim si, da bi se bolj lotili tudiopazovanja in fotografiranjasladkovodnih rib. Tu nas œaka øeveliko moænosti in priloænosti,«je povedal Jelko Kacin in sipozneje v spremstvu organiza-torjev in drugih gostov z zanima-njem ogledal skrbno ter vzornopripravljeno lovsko razstavo, zakatero so letos brezhibno poskr-beli œlani in sodelavci Koroøkelovske zveze. Direktor Pomur-skega sejma Janez Erjavec je vsvojem otvoritvenem nagovorumed drugim poudaril, »da letoø-nji mednarodni sejem æe tretjiœ

290 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

LOVSKA ORGANIZACIJA

Foto

:S. L

avriœ

– D

iana

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 290

Page 25: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

zdruæuje organizacije, ki skrbijoza prostoæiveœe æivali, gozdovein vodno bogastvo ter podjetja,ki ponujajo izdelke in programeza aktivnosti v naravi. Njihovaaktivna vloga pri tem sejmu utr-juje zavest, da je tovrsten sejemnepogreøljiv za Slovenijo. Nepo-greøljiv je zato, da udeleæencivsako leto na njem izmenjajoizkuønje, pokaæejo novosti inpredstavijo trende. Nepogreøljivje zaradi svojega izrednegavzgojnega in izobraæevalnegapomena,« je øe dejal Erjavec inpripomnil, da æelijo s sejmomlovstva in ribiøtva posebej po-udariti, kako usodno smo vsiskupaj povezani s prvinsko nara-vo in vsem tistim, kar se z njodogaja.

Moto letoønje sejemske prire-ditve je bil Zagledani v naravo.Œe sodimo po prvih odmevih inkomentarjih, je upraviœil priœa-kovanja øtevilnih obiskovalcev,ki so lahko marsikaj videli insliøali, saj so organizatorji polegosrednjega sejemskega progra-ma poskrbeli tudi za bogato ob-sejemsko dogajanje in spremlje-valne programe. V treh sejem-skih dneh so se na Pomurskemsejmu v Gornji Radgoni zvrstilizanimivi dogodki za vse genera-cije obiskovalcev: nastopi lov-skih pevskih zborov, rogistov inharmonikarjev, dræavna tekma vagilytiju in ekipnem jumpingu,predstavitve lovskih psov in øemarsikaj drugega. V ospredjuzanimanja obiskovalcev je bilabrez dvoma lovska razstava Ko-roøka – prijazna ljudem in div-jadi, s katero je Koroøka lovska

zveza pokazala, kako je mogoœecelovito predstaviti lovstvo, lov-sko organizacijo in njeno poslan-stvo v sodobnem œasu. V sodelo-vanju z Lovsko zvezo Slovenijeso koroøki lovci zgledno predsta-vili malo in veliko divjad, njenonaravno okolje in skrb lovskeorganizacije za ohranitev narave.Pri tem so strokovno brezhibnopredstavili nekatere konkretnevidike lovskega gospodarjenja inpovezanost lovskih organizacijna terenu z domaœim okoljem.Posreœeno, domiselno, izvirno inprijazno do vseh obiskovalcev,tudi nelovcev.

Sejemsko prireditev so obo-gatila øtevilna strokovna posve-tovanja, med katerimi je bilo poodprtju prvi dan sejma v ospred-ju Posvetovanje o prostoæiveœihæivalih in usklajevanju intere-sov pri posegih v okolje. Pravatema za pravi œas in pravo oko-lje. Økoda, da je bilo v dvoraniznova (pre)malo œlanov zelenebratovøœine. Morda bi v prihod-nje kazalo razmisliti in takøne alipodobne teme pripraviti na so-botni sejemski dan, ko imajoljudje veœ œasa za obisk. Kljubtemu je bilo posvetovanje zade-tek v polno in tudi v naøemporoœilu mu namenjamo najveœpozornosti. Posvet o problemati-ki prostoæiveœih æivali v luœivedno veœjega poseganja v oko-lje je potekal v organizaciji Lov-ske zveze Slovenije, na njem paso sodelovali tudi visoki pred-stavniki Ribiøke zveze, kmetij-skega ministrstva, Zavoda zagozdove in lokalnih skupnosti.Vodil in usmerjal ga je dr. Boris

Kryøtufek, lovcem dobro znanistrokovnjak za sesalce, kustosPrirodoslovnega muzeja Slove-nije in profesor na primorski uni-verzi. Bojan Lepiœnik, predsed-nik LZS, je v uvodnem nagovoruna posvetu pojasnil, da nov lov-ski zakon, ki je bil sprejet leta2004, krovni slovenski lovski or-ganizaciji dodeljuje øe veœjo vlo-go pri varovanju okolja, ne zgoljdivjadi. Hiter razvoj Slovenije z

gradnjami prometnic in indu-strijskih con vse bolj posega væivljenjsko okolje prostoæiveœihæivali, ovira njihovo naravnoæivljenje ali jih odriva na manjkakovostna zemljiøœa. Izrazil jeobæalovanje, da se posveta nisoudeleæili povabljeni predstavnikiDARS, ki bi lahko osvetlili toproblematiko v luœi izgradnjeavtocest.

Prvi referat je pripravil dr. Bo-

novrstnosti æivih bitij. Glede nanapovedano gospodarsko rast pase bodo vse bolj veœali tudi priti-ski na okolje. Nacionalni pro-gram varstva okolja postavlja zacilj prepreœevanje zmanjøevanjabiotske raznovrstnosti. Da bi tacilj dosegli, moramo preseœikonflikte interesov in povezativse razpoloæljivo znanje v dræa-vi. Z njim razpolagajo nevladneorganizacije, aplikativna znanostin temeljna znanost. Pri gradnjiobjektov, ki posegajo v naravo,moramo to znanje konkretnouporabiti, da bo økoda, ki jobomo naredili prostoæiveœimæivalim, œim manjøa. Pri gradnjiavtocest, npr., moramo naœrtova-ti t.i. ekodukte, t.j. zelene mosto-ve, podhode, propuste ipd., kiomogoœajo genski pretok, ki soga marsikje prometnice povsemprekinile. Ob izvajanju teh ukre-pov moramo zagotoviti tudispremljanje ali monitoring ukre-pov, saj lahko le tako ugotovimo,koliko so bili uspeøni. In tega je vSloveniji bistveno premalo. Do-loœiti moramo, koliko so posa-mezne æivalske vrste vezane nadoloœene ekosisteme, kako hitroreagirajo na spremembe in kakø-na je odzivnost posameznih vrstna globalne spremembe v okolju.35 % slovenskega ozemlja sodipod obmoœje NATURA 2000.Poiskati moramo ves potrebenpotencial za ustrezno izvajanjeukrepov, ki so zahtevani za ome-

ris Kryøtufek, Univerza na Pri-morskem, Znanstveno-razisko-valno srediøœe Koper. Povedalje, da je Urad za makroekonom-ske analize in razvoj junija 2004objavil ugotovitve, ki kaæejo, daima Slovenija v primerjavi z dru-gimi tranzicijskimi dræavamiboljøa ekonomska izhodiøœa. Pritem ugotavljamo zaenkrat øezmerne pritiske na okolje in veli-ko ohranjenost okolja ter raz-

291Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

LOVSKA ORGANIZACIJA

Foto

: F. R

otar

Foto

: M. T

Tretji sejem lovstva, ribiøtva in prostega œasa v Gornji Radgoni je v treh razstavnih dneh od 6. do 8. majaletos obiskalo veœ lovcev, ribiœev in drugih obiskovalcev kakor lani.

Œastni gosti otvoritvene slovesnosti na 3. sejmu lovstva ribiøtva inprostega œasa v Gornji Radgoni; med njimi (tretji z leve) je tudievropski poslanec Jelko Kacin, ki je odprl sejem.

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 291

Page 26: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

njena obmoœja. Poleg takønegaspremljanja stanja sodi med naøenaloge tudi ohranjanje naravne-ga stanja, konœno pa tudi træenjele-tega.

Doc. dr. Alojz Juvanc s Fa-kultete za arhitekturo, gradbe-niøtvo in geodezijo Univerze vLjubljani je predstavil problema-tiko prostoæiveœih æivali glede nagradnjo cest. Ni se povsem stri-njal s predhodnim govornikom,da v Sloveniji tem vpraøanjemnamenjamo premalo pozornosti,saj znaøajo stroøki zaradi okolje-varstvenih zahtev pri gradnji cestkar 21 % gradnje (v drugih deæe-lah le 6–7 %). Med ukrepi, ki jihopravljajo za varovanje prosto-æiveœih æivali, ki jih morajo gra-ditelju upoøtevati pri gradnji, jenaøtel: vertikalno prometno sig-nalizacijo, nadhode za æivali,nadvoze, pokrite vkope (zelenemostove), predore, podhode terprehode in prepuste za dvoæivke.Pri gradnji lokalnih cest je opo-zoril tudi na odgovornost lokal-nih skupnosti. Asfaltiranje zavsako ceno je namreœ za æivaliøkodljivo, saj so mnoge ærtveprometa, ker se rade grejejo naasfaltu, ki je za 10 stopinj top-lejøi od okoliøke podlage. Medzaøœitna sredstva pri gradnji cestsodijo tudi ograje ter dviæne za-øœitne mreæe in naprave za pobegæivali s cestiøœa, kakrønih v Slo-veniji øe nimamo. Po njegovemmnenju je problem pri gradnjicest pogosteje kot pomanjkanjevarovalnih objektov in napravnjihovo neustrezno projektiranjein izvedba. V nadaljevanju jepredstavil øe nov predlog doloœilo tehnoloøkih predpisih, ki bodobolj usmerjena v varovanje pro-stoæiveœih æivali. Zanikal je tudiKryøtufkovo ugotovitev, da se vSloveniji monitoring ne izvaja,saj je to, kot je povedal, obveznasestavina pri pripravi in zaœetnifazi uporabe cestnih objektov.

Oœitno je bilo, da so øe vednorazliœni pogledi na zadeve iz po-sameznih zornih kotov posamez-ne stroke, zato bo treba o tehzadevah øe razpravljati. V priho-dnosti se bo treba domeniti, dane bo vsaka stroka za vsako cenoskuøala uveljaviti le svojih inte-resov. Œe bo znanost nepristran-ska, ne bi smeli izostati rezultativ prid divjih æivali in okolja, paje povedal æe dr. Kryøtufek.

Dr. Miha Adamiœ z Oddelka

voju, v praksi pa se ne izvajajo.Ena od temeljnih prednosti, kijih ima lahko LZS pri varovanjuokolja, je øtevilno œlanstvo, saj jevanjo vœlanjenih veœ kot 22.000lovcev, ki so vsak œas na terenu.Ti pri gibanju v naravi lahkozaznajo mnoge teæave, øe predenpostanejo pereœe. Izobrazbenapestrost œlanstva je velika, dobropa je tudi dodatno okoljsko izo-braæevanje v LZS. Slabosti LZSvidi v premalo moœnih strokov-

za gozdarstvo in obnovljive gozd-ne vire pri Biotehniøki fakultetije predstavil pogled na vlogoLovske zveze Slovenije pri za-øœiti prostoæiveœih æivali. To jenajveœja slovenska nevladna or-ganizacija s podroœja varovanjaokolja in je tudi najbolj zaintere-sirana za ohranjanje narave. Po-segov v okolje je vse veœ. Draæjein teæje je sanirati njihove ne-gativne uœinke, kot pa jih pre-preœevati æe pri njihovem naœrto-vanju. Po njegovem mnenju jepri nas eden od bistvenih proble-mov ta, da so vpraøanja sicerdobro reøena na zakonskem ni-

nih sluæbah, ki bi razpoloæljivepotenciale te organizacije lahkousmerile v aktivno projektnodelo. Poudaril je, da mora bitilovska organizacija navzoœa æe vpripravljalnih fazah projektov,predvsem na lokalni ravni, kjerse stroko preveœ odriva na stran-ski tir. Toœna je tudi njegovaugotovitev, da lovska organiza-cija ni zmogla izkoristiti potenci-alov med svojim œlanstvom, priœemer je bil najveœji problem vtem, da bi morali organiziraticiljne skupine strokovnjakov injih poslati v ogenj, je øe poudarildr. Adamiœ in slikovito ocenil,da mora biti lovska organizacijanenehno na preæi. Zelo nevarnaje aroganca nepouœenih, ki sepraviloma ne pustijo poduœiti.»Œe bi na primer v prvi polovici60. let ( prejønjega stoletja), ko jebil letni odstrel poljskega zajcaod 30 do 40 tisoœ æivali, napo-vedovali, da je vrsta dolgoroœnoogroæena, bi naleteli na posmehin odpor. Zdaj to izve æe vsaklovski pripravnik,« je ilustrativ-no komentiral dogajanje dr. MihaAdamiœ. Dovolj tehtno za teme-ljit razmislek.

Dr. Miha Jarc z Ribiøke zve-ze Slovenije je problem æivlja vslovenskih vodah predstavil sstaliøœa gradnje hidroelektrarn,saj bodo poleg obstojeœih gradilinove. Po njegovih besedah smoljudje od nekdaj izkoriøœali svojeokolje in nekatere civilizacije socelo propadle zaradi pretiranihposegov v okolje. Izrazil je boja-zen, da je sedaj celotno œloveøtvona isti poti, na kar kaæe æe global-no segrevanje ozraœja. Po njego-vih besedah so najveœji problemiza vodne æivali: reguliranje vode(ni drstiøœ), pretirani odvzemivode (izsuøitev), sekanje breæin,onesnaæevanje vode (odplake,divja odlagaliøœa smeti in neust-rezni priklopi kanalizacij) tergradnja hidroelektrarn (fragmen-tacija voda). Poleg tega so øeøtevilne skupne toœke s teæavamilovske organizacije, ki prav takoopozarja na posledice uniœevanjagrmiøœ, remiz in drugih elemen-tov naravnega okolja za pro-stoæiveœe divje æivali. Zato jepovsem na mestu odloœitev, daobe organizaciji nastopata sku-paj, saj gre za vitalne in dolgo-roœne strateøke interese lovcev inribiœev za ohranitev narave innjenega bogastva.

V razpravi se je med drugimi,ki so uvodniœarjem postavili do-datna vpraøanja, oglasil tudi Ka-rel Lipiœ (Zdruæenje ekoloøkihgibanj Slovenije, ki zdruæuje 25okoljskih druøtev in 14 ekoloø-

292 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

LOVSKA ORGANIZACIJA

Foto

: M. T

Foto

: F. R

otar

Foto

: F. R

otar

Dræavni sekretar v Kabinetu predsednika vlade dr. Miroslav Luci vdruæbi predsednika Koroøke lovske zveze Duøana Leskovca.

Evropski poslanec Jelko Kacin, Janez Erjavec, direktor Pomur-skega sejma, in Bojan Lepiœnik, predsednik LZ Slovenije, so posku-sili tudi dobrote, ki so jih pripravili koroøki lovci. Koroøki moøt,»ønops«, domaœ ræen kruh in suhe mesne dobrote – kanape – sopostregli œlani Folklorne skupine Luka Kramolc iz idiliœne koroøkevasice Øentanel.

Predavanju Prostoæiveœe æivali in usklajevanje interesov pri posegihv okolje je na Radgonskem sejmiøœu (6. 5. 2005) prisluhnilo precejobiskovalcev sejma, a je organizator priœakovali øe veœ œlanov iztistih slovenskih lovskih organizacij, ki so najbolj opozarjale na pe-reœo problematiko iz svojih okolij. Na sliki dr. Boris Kryøtufek medsvojim uvodnim predavanjem.

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 292

Page 27: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

kih zavodov). Izrazil je æeljo, dabi se pri skupnih okoljevarstve-nih vpraøanjih tesneje povezalitudi z lovsko in ribiøko organiza-cijo, saj je prepriœan, da bi sskupnim nastopom lahko dosegliveliko veœ v prid boljøih in pra-vilnejøih okoljskih reøitev, saj sepo sploønih ocenah zadeve natem podroœju hitro poslabøujejo.Pri akcijah v prihodnosti je trebaizoblikovati ustrezno koordina-cijo. Øe posebno zato, je poudarilLipiœ, ker naj bi imeli v Sloveniji

v prihodnosti 35,5 % naravovar-stvenih obmoœij, a jih po drugistrani dræava ukinja (verjetno jemislil primer problematike vetr-nih elektrarn na Volovji rebri, kije bila æe vkljuœena v programNatura 2000, a pozneje od todumaknjena). Skratka, nevladneorganizacije morajo tvorneje us-klajevati interese in akcije, saj jena mestu ugotovitev, da bomozdruæeni moœnejøi.

Naj ob koncu tega poroœila, kiga bomo v prihodnjih øtevilkah

Lovca najbræ dopolnili øe z mne-nji in ocenami drugih udeleæen-cev in sodelavcev, opozorimo napobudo za izvajanje nadzorain predpisov v naravnem oko-lju, ki so jo na predlog Lovskezveze Slovenije pripravile neka-tere druge nevladne okoljevarst-vene organizacije v Sloveniji. Vnjej je med drugim zapisano, daz njo æelijo opozoriti na krøenjeoziroma neizvajanje predpisov,naœel in ukrepov, ki so v pridohranjanja naravnega okolja, pro-

stoæiveœih rastlinskih in æival-skih vrst in s tem biotske pestro-sti. Pobuda ni namenjena pri-dobivanju novih pravic s tegapodroœja, temveœ le izvajanju ti-stih, za katere se je RepublikaSlovenija zavezala v svoji zako-nodaji. A o tem kdaj drugiœ.Sejem v Gornji Radgoni »bil jeæiv …« Prihodnji bo zagotovo(øe) boljøi.

Mag. Marjan Toø, Boris Leskovic

Prvo mednarodnotekmovanje rogistov na SlovenskemVeœ kot 800 evropskih rogi-stov pritegnilo øtevilno ob-œinstvo

Najboljøi slovenski skupiniv obeh izvedbah: Øtajerskirogisti (ml.) deseti v izvedbiEs, Idrijski rogisti osmi v iz-vedbi B

V sredini maja je bilo vVojniku na pobudo KUD

Øtajerski rogisti oziroma nji-hovega predsednika ViktorjaKovaœa 1. mednarodno tekmo-vanje rogistov na Slovenskem,ki ga je gostila Obœina Vojnik.Tridnevna prireditev z dvematekmovalnima dnevoma in ne-deljsko zakljuœno maøo, posve-œeno sv. Hubertu, zavetnikulovcev, je v Vojnik pritegnilaveliko obiskovalcev iz Sloveni-je in tujine. Mednarodna za-sedba je bila zares pestra, patudi zelo kakovostna, saj jeVojnik gostil nekatere najbolj-øe avstrijske, nemøke in œeøkeskupine rogistov, pa tudi veli-ko slovenskih skupin.

Prvega mednarodnega tekmo-vanja rogistov v Sloveniji (13.–15. maj 2005) se je udeleæilo 40skupin v intonaciji B in 22 sku-pin v intonaciji Es; skupaj torej62 skupin iz Avstrije, Nemœije,Œeøke, Italije, Poljske in Slo-venije. Ocenjevala jih je medna-rodna strokovna æirija v sestavi:Peter Paul Maierhofer, predsed-nik æirije B, in œlani JohannKohlbacher, Wolfgang Kast-ler, Anton Sollfelner in GregorOtmar Rettinger, Josef Pöschl,predsednik æirije Es, in œlani Ri-chard Huber, Johann Hayden,Franz Stättner in Franc Pur-gaj. Ob visoki kakovosti igranjaveœine skupin æirantje niso imelilahkega dela, o œemer priœa tudidejstvo, da je bilo podeljenih kar59 zlatih odliœij, 3 srebrna, nobe-

293Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

LOVSKA ORGANIZACIJA

Kako ocenjujejo letoønji Sejem Lov?Letoønji sejem Lov, ki je bil na razstaviøœu Pomur-

skega sejma v Gornji Radgoni in je poleg bogate-ga kulturnega programa, pestre ponudbe lovske, ribiø-ke in druge opreme poskrbel tudi za dobro pripravlje-no strokovno predavanje o varovanju narave in divjadi,sladkih voda in rib, je obiskalo rekordno øtevilo obi-skovalcev. Nekatere nakljuœno izbrane smo vpraøali,kakøno poslanstvo ima po njihovem mnenju SejemLov in kako ga ocenjujejo, predvsem pa, kaj bi kazalov prihodnosti øe dodati, da bi bil sejem øe privlaœnejøi?

Dr. Boris Kryøtufek, dol-goletni sodelavec LZS, œlanuredniøkega odbora LZS,kustos Prirodoslovnega mu-zeja Slovenije in profesorna Primorski univerzi: »LZSlovenije, ki je izredno dob-ro organizirana, saj ima vsvojih vrstah veliko stro-kovnih, izkuøenih in ozave-øœenih lovcev, ima tudi naletoønjem sejmu nedvomnoveliko vlogo pri promociji lovstva, ocenjevanju in varo-vanju narave ter divjadi. Zato menim, da je Sejem Lovza slovenski in øirøi prostor velikega pomena. Sicer pamoram poudariti, da vsi tisti, ki so proti lovstvu, nerazumejo narave, za katero je treba stalno skrbeti in zveliko odgovornostjo upravljati. Kar pa ni samo po-slanstvo lovske organizacije, ampak celotne druæbe.«

Beno Kotnik, œlan LD Pre-æihovo - Kotlje: »Da ima-mo tudi slovenski lovci svojsejem, je zelo pomembno,saj z njim tudi drugim ljubi-teljem narave in divjadi, patudi drugim, ki nas, lovce,gledajo bolj postrani, poka-æemo, da lovci nismo samozaradi trofej, ampak je naøeposlanstvo predvsem varo-vanje narave, divjadi in v

plemenitenju lovske kulture. Sejem je tudi priloænostpridobivanja novih lovskih in drugih prijateljev. Me-nim, da se je Pomurski sejem dobro »prijel« med ljud-mi, saj æe tretje leto dokazuje, da ima svoje mesto medtistimi evropskimi dræavami, ki organizirajo podobnesejme. Kot dolgoletnega lovca pa me precej moti, da sezaøœitni znak LZ Slovenije vedno bolj uporablja v ko-mercialne namene. Ni prav, da ga danes lahko vidiø naraznih tekstilnih in drugih artiklih. Vœasih smo ga nosi-li samo za klobukom.«

Karlo Furlan, predsednik Druøtva slovenskih lovcevFurlanije - Julijske krajine – Doberdob iz Italije:»Letoønji sejem je izredno dobro pripravljen, predvsemso se izkazali koroøki lovci, ki so tudi postavili lovsko

razstavo. Da se lovci izrazliœnih dræav lahko vsakoleto sreœujemo na Pomur-skem sejmu, je vredno po-hvaliti. Sicer pa menim, dase slovenskim lovcem ni tre-ba posebej dokazovati, sajsmo æe mnoga desetletjauspeøni pri varovanju nara-ve in divjadi. Tudi na letoø-njem sejmu smo dokazali,da naøe poslanstvo ni bilo

in nikoli ne bo vpraøljivo. To iz dneva v dan z vestnimin dobrim delom potrjujemo tudi slovenski lovci, ki æivi-mo zunaj matiœne domovine.«

Danilo Perdec, predsednikObalno-Kraøke ZLD – Ko-per: »Tudi jaz menim, da jesejem v treh letih pridobilna øirini in kakovosti, karsamo potrjuje, da lovci po-trebujemo svoj sejem. Po-hvalno je, da je vedno veœlovskih zvez iz drugih dræav,ki sodelujejo na Pomurskemsejmu. Zato priloænosti zasklepanje novih vezi ne manj-ka. Pohvaliti moram izredno privlaœen razstavni prostorLZ Slovenije, za kar velja velika zahvala tudi Koroøkilovski zvezi. Menim, da smo lovci ponovno dokazali, danismo uspeøni samo pri ohranjanju narave in pri varo-vanju prostoæiveœih gozdnih æivali, ampak tudi promo-ciji lovstva nasploh.«

Vanja Maher, œlanica LDDuplek: »Ko sem lani prviœobiskala Sejem Lov, sembila øe lovska pripravnica.Pred mano je øe nekaj izpi-tov, pa bom æe prava lovka.Med lovce sem øla z velikimponosom, saj je tudi mojoœe lovec. Prepriœana sem,da se z lovskim sejmom øebolj utrjuje stoletna tradici-ja slovenskega lovstva ter

dokazuje, da lov ni zgolj pehanje za moœnimi trofejamiter da ni privilegij samo za izbrance, kar pravijo neka-teri. Naloga naøe organizacije je, da bo tudi v prihod-nje storila vse, da bodo tudi drugi, ki jih je pravzapravmalo, imeli o nas, lovcih, drugaœno mnenje. Tudi jazimam nekaj prijateljev, ki ne razumejo mojega lovskegaposlanstva. Po moji oceni je bil lanski sejem bogatejøi.Veœja je bila ponudba lovskega oroæja in druge opre-me; menim, da je letos manj tovrstnih domaœih razstav-ljavcev.«

Besedilo in fotografije: Franc Rotar

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 293

Page 28: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

nega pa ni bilo bronastega. Naj-kakovostnejøe igranje so pokaza-li Avstrijci ter Nemci, lepo so sepredstavili tudi naøi rogisti (13skupin) in rogisti drugih dræavudeleæenk, ki pa so bili zastopaniv manjøem øtevilu. Med sloven-skimi skupinami so se v konku-renci B najbolje izkazali Idrij-

ski rogisti, ki so se uvrstili naosmo mesto ter takoj za njimiDomæalski rogisti na devetomesto, v konkurenci Es so seizkazali predvsem mlajøi Øta-jerski rogisti, ki so si z 10. me-stom prav tako priigrali zlatoodliœje.

Zmagovalci v izvedbi Es so

bili avstrijski rogisti iz Ybbsit-za (Jagdhornverein Windhag)s 538 toœkami, v izvedbi B pasta si prvo mesto (1080 toœk)delili kar dve avstrijski skupi-

ni, in sicer rogisti iz Gaminga(JBG Gaming) ter druga sku-pina windhaøkih rogistov(Jagdhornverein Windhag).

Tekmovalni program na dveh

294 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

LOVSKA ORGANIZACIJA

Rezultati v konkurenci BMesto Ime skupine Øt. toœk Odliœje Dræava

1. JBG Gaming 1080 ZLATO A

1. Jagdhornverein Windhag 1080 ZLATO A

3. Breitenfurter Jagdhornbläser 1072 ZLATO A

4. JBG Zayatal 1068 ZLATO A

5. JBG Altenberg 1062 ZLATO A

6. JHB Amering 1058 ZLATO A

7. JBG Ternberg 1056 ZLATO A

8. Idrijski rogisti 1055 ZLATO SLO

9. Zespól Trebaczy Mysliwskich VENATOR 1048 ZLATO PL

9. JBG Waldmannsklang 1048 ZLATO A

9. Domæalski rogisti 1048 ZLATO SLO

12. JBG Goestling/Ybbs 1046 ZLATO A

13. JBG Horrido Mürzzuschlag 1044 ZLATO A

14. Vojenske Lesy a Statky Ceske Republiky s.p. 1034 ZLATO CS

15. JBG Kals am Grossglockner 1033 ZLATO A

15. JBG Ertl 1033 ZLATO A

17. JBG Hahnberg-Steuerberg 1031 ZLATO A

18. JBG Zeillern 1024 ZLATO A

19. Bläserkorps Hegering Roetgen 1023 ZLATO D

20. KUD Prekmurski rogisti 1009 ZLATO SLO

21. JBG Maltatal 995 ZLATO A

22. Rogisti zveze lovskih druæin NM 989 ZLATO SLO

23. JBG Kellberg 986 ZLATO D

24. Corni da Caccia Valcanale 981 ZLATO I

25. JBG Balingen 964 ZLATO D

25. JBG Aisttal 964 ZLATO A

27. Gruppe Klein-Auheim 961 ZLATO D

28. JBG Faaker See 960 ZLATO A

29. JBG Bärental 958 ZLATO A

30. Notranjski rogisti 954 ZLATO SLO

30. JBG Göltschach 954 ZLATO A

30. JBG Arriach 954 ZLATO A

33. JBG Hermann Löns Wien 935 ZLATO A

34. Rogisti LD Kriæevci 932 ZLATO SLO

34. Moravøki rogisti 932 ZLATO SLO

36. Jagdhornbläser-Heimsheim 924 ZLATO D

37. Bläsergruppe der Jägervereinigung Erlangen 921 ZLATO D

38. Dobovski rogisti 906 ZLATO SLO

39. KUD Hoœe Pohorski Rogisti 841 SREBRNO SLO

40. Savinjski rogisti SKZLD Celje 810 SREBRNO SLO

Odliœja v kategoriji B:

– za doseæenih veœ kot 859 toœk – ZLATO

– od 651 do 858 toœk – SREBRO

– za doseæenih manj kot 650 toœk – BRON

Mladi Øtajerski rogisti med svojim nastopom v Novi Cerkvi

Marko Leoni, vodja Idrijskih rogistov, prevzema priznanje iz rokØtefana Virjenta (LZS) in Bena Podergajsa (Obœina Vojnik).

Kategorija EsMesto/ Ime skupine Øt. toœk Odliœje Dræava

1. Jagdhornverein Windhag 538 ZLATO A

2. Oberpfälzer Parforcehornbläser 527 ZLATO D

3. JBG Goestling/Ybbs 524 ZLATO A

4. Breitenfurter Jagdhornbläser 522 ZLATO A

5. Osttiroler JBG Lavant 522 ZLATO A

6. Raggendorfer Jagdmusik 522 ZLATO A

7. JHV St.Leonhard / Walde 514 ZLATO A

8. JBG Behamberg 509 ZLATO A

9. JBG Krenstetten - Mitterhausleiten 503 ZLATO A

10. KUD Øtajerski rogisti – Jr. 498 ZLATO SLO

11. Parforcehorncorps Hannover Treffpunkt Fermate 482 ZLATO D

12. Parforcehornkreis Kaiserpfalz Aachen 479 ZLATO D

13. JBG Eisenwurzen-Weissenbach / Enns 474 ZLATO A

13. St.Georgen an der Gusen 474 ZLATO A

15. Jagdhornbläser-Heimsheim 473 ZLATO D

15. Lesy Œeske Republiky-LS Javornik 473 ZLATO CS

17. KUD Øtajerski rogisti – Sr. 468 ZLATO SLO

18. JBG Weydgesellen Glödnitz 461 ZLATO A

19. Lovski klub Celjski Rogisti 460 ZLATO SLO

20. JBG Preinsbach 450 ZLATO A

21. JBG Rohr im Kremstal 448 ZLATO A

22. JHBL Gruppe Gmünd NÖ 412 SREBRNO A

Odliœja kategorija Es:

– za doseæenih veœ kot 430 toœk – ZLATO

– od 326 do 429 toœk – SREBRO

– za doseæenih manj kot 326 toœk – BRON

Podelitev priznanj in pokalov za prvo mesto v izvedbi B; ØtefanVirjent (LZS), Beno Podergajs (Obœina Vojnik), Ewald Pinter (JBGGaming, A) in dr. Hans Wagner (JHV Windhag, A)

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 294

Page 29: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

prizoriøœih: v idiliœnem narav-nem okolju pri lovskem domunad Vojnikom in pred cerkvijosv. Lenarta v Novi Cerkvi, si jeogledalo veliko domaœinov inobiskovalcev. V spremljevalnemdelu programu so se rogisti ude-leæili vodenih izletov v Celje inna Dobrno, tako da so jim lahkoprisluhnili tudi tam. Vsekakorzanimiva prireditev, ki je naCeljsko privabila veliko obisko-valcev od blizu in daleœ. Vojnikin Nova Cerkev sta s postavitvijoposebnih aranæmajev z rogovitudi vizualno dobila prazniœnopodobo, pod velikim øotorom vsrediøœu Vojnika pa so se v vese-lem vzduøju gostom iz Slovenijein tujine pridruæili tudi domaœini.Na zakljuœni prireditvi v sobotozveœer se je zbralo veœ kot 2000ljudi. V spremljevalnem progra-mu pred razglasitvijo rezultatovso navduøili Godba na pihalaNova Cerkev, etno skupina Vra-jeva peœ ter pevski zbor Taøœice.Posebna zanimivost pa so bili

Leseni rogisti iz Kresnic. Tudisicer so gostitelji navduøili zbrezhibno organizacijo priredit-ve, tako da bo prvemu tekmova-nju zagotovo sledilo øe nadalje-vanje.

Greta Kokot Rajkoviå

Izobraæevanjelovskih pripravnikov v Pomurju

Leta 2005 smo po sklepu LZSv ZLD Prekmurje opravili

teœaj za pripravo lovskih pri-pravnikov za opravljanje teore-tiœnega dela lovskega izpita poøe veljavnem Pravilniku o izo-braæevanju v lovskih organizaci-jah Republike Slovenije (1999).Tudi letos smo na pisno proønjoZLD Prlekije sprejeli na teœaj inopravljanje lovskih izpitov pri-pravnike iz njihove ZLD. Prijav-ljenih je bilo 24 pripravnikov izobeh ZLD, pri œemer jih je lovskiizpit uspeøno opravilo 23. V pri-

merjavi s prejønjimi leti so biliteœajniki letos najuspeønejøi.Eden je prejel vse ocene odliœnoin le eno prav dobro, drugi teœaj-nik pa dve oceni prav dobro indruge odliœno. Oba sta œlana LDVelika Polana in imata viso-koøolsko izobrazbo.

Celoten teœaj za pripravnikeza opravljanje teoretiœnega delalovskega izpita in opravljanje iz-pitov je kljub 22 popravnim izpi-tom potekal brez veœjih teæav.Edina resnejøa motnja je bila nastrokovni ekskurziji, kjer smo siuspeli ogledati le Slovenski lov-ski muzej v Bistri. Zakon o div-jadi in lovstvu je namreœ LZSodvzel loviøœe Ljubljanski vrh,zaradi œesar si pripravniki nisomogli ogledati tudi lovnih na-prav, ker omenjenega loviøœa nibilo mogoœe obiskati. Menimo,da je to napaka. Nujno je, da seLZS in Zavod za gozdove dogo-vorita za ureditev uœnega loviøœaz veliko razliœnih lovno-tehniœ-nih-gojitvenih naprav, ki bi si jihlahko, tako kot doslej, ogledalilovski pripravniki in tudi teœajni-ki v okviru lovskoœuvajskskegateœaja. Taka loviøœa imajo v tak-øne namene urejene øtevilne ev-ropske dræave. Vodstvo LZS jepo naøem mnenju dolæno ukre-pati, da tudi v tem pogledu nebomo zaostajali za drugimi vEvropi. Predlagamo, da takønoloviøœe ne bi bilo preveœ oddalje-no od Bistre, da bi si hkrati lahkoogledali lovski muzej in loviøœe.Doslej ni bilo teæav, saj je bilogojitveno loviøœe LZS Ljubljan-ski vrh v primerni razdalji odmuzeja.

Slovenski lovski muzej v Bi-stri smo si ogledali 9. aprila le-tos. Po muzeju nas je vodila nji-hova usluæbenka Barbara Hro-vatin, ki je izjemno strokovnopredstavila vse eksponate in ki jelovske pripravnike iz Pomurjapo muzeju vodila æe lani, ko sobili prav tako zelo zadovoljni znjenim strokovnim vodenjem.Zato smo zaprosili, da bi nas onavodila tudi letos. Predavatelji inpripravniki se ji iskreno zahva-ljujemo.

ZLD Prekmurje æe nekaj let nakoncu teœaja po konœanih izpitihorganizira slovesno podelitevspriœeval in hkrati podpis Zapri-sege slovenskega lovca. To na-œrtujemo storiti tudi letos. Polegœestitk mladim lovcem jim bomozaæeleli uspeøno delo v lovstvu.Zaprosili jih bomo, naj bodopoøteni lovci in naj se resniœnoobnaøajo po naœelih Etiœnegakodeksa slovenskih lovcev.

Joæe Kocjanœiœ

Z 18. seje UO LZS

Osemnajsta redna seja uprav-nega odbora Lovske zveze

Slovenije (UO LZS), ki jo je vo-dil predsednik Bojan Lepiœnik,je bila 5. 5. 2005 v Øenœurju priKranju.

Na seji so potrdili zakljuœniraœun za leto 2004 in posluøa-li poroœilo Nadzornega odboraLZS. Ker ima LZS po zakljuœ-nem raœunu øe 12,5 mio sitostanka dohodka, so se odloœili,da posebna skupina gradbenihstrokovnjakov in funkcionarjevLZS do 30. septembra 2005 pri-pravi predlog najustreznejøe re-øitve za dom slovenskih lovcev(sanacija ali zamenjava objekta),kjer je sedeæ LZS (na Æupanœi-œevi 9 v Ljubljani) in za kar najse uporabi ostanek sredstev. Opredlogu bodo dodatno odloœaliøe na junijskem obœnem zboruLZS. Zaœenja se postopek proda-je nepremiœnin, ki so v nekdanjihloviøœih LZS in so last LZS.Upravni odbor je sprejel tudi vsaporoœila organov LZS o delu vletu 2004. V nadaljevanju je UOLZS obravnaval osnutek Navo-dil o izdajanju lovske izkaznicein osnutek Pravil LZS. Prisotniso sprejeli z MKGP usklajeno inpredloæeno besedilo Navodil oizdajanju lovske izkaznice, zakar je z novim lovskim zakonomzadolæena LZS. Izvrøni odborLZS so nadalje zadolæili, najpripravi predlog cene za izdajooziroma podaljøanje veljavnostilovske izkaznice in letne nalepkeza podaljøevanje, in sicer loœenoza œlane LD, delavce LPN in pre-ostale upraviœence. Za tiste lov-ce, ki niso œlani nobene sloven-ske lovske organizacije, naj sepredvsem upoøteva, da ti lovci vkorist divjadi in njenega habitatav loviøœih ne opravljajo nobene-ga prostovoljnega dela, kot topoœno redni œlani.

Sprejeto je bilo, da je glede nadoloœilo 3. odstavka 4. œlena zaœlane LD obvezna fotografija vpredpisanem lovskem kroju; pri-poroœen je letni lovski kroj.

LZS bo pisno obvestil LD, najob prejemu lovskih izkaznic innalepk natanœno preverijo izpol-njevanje vseh predpisanih za-konskih pogojev za svoje œlane,kar bodo LD morale potrditi spisno izjavo.

Preden so se lotili obravnaveosnutka Pravil LZS, ki naj bibila usklajena z Zakonom o div-jadi in lovstvu (ZDLov-1), jebilo opozorjeno, da mandat œla-nom sedanjega vodstva LZS po-teœe 26. 6. 2005. Zato se je posta-vilo vpraøanje, po katerem pra-

295Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

LOVSKA ORGANIZACIJA

Lovni turizem 2005Obveøœamo vas, da tuji

lovski gosti iz deæel œlanicEU, ki prihajajo k nam nalov, pri iznosu trofej in uple-njene divjadi v koæi, ki joæelijo kot tuji lovec odkupitiza lastno uporabo, ne potre-bujejo veterinarskega certi-fikata.

Zadostuje raœun uprav-ljavca loviøœa in etiketa zaoznaœevanje uplenjene divja-di – napotnica, ki jo podpiøelovski preglednik.

Omenjeno obvestilo se nenanaøa tudi za uplenjenegadivjega praøiœa v koæi!

Strokovna sluæba LZS

Lovska zveza Slovenije jeob tej priloænosti predsed-nikoma obeh æirij PetruPaulu Maierhoferju in prof.dr. Josefu Pöschlu podelilaposebno odlikovanje red zazasluge 3. stopnje, in sicerza dolgoletno pomoœ prirazvijanju lovske kulture inpri uveljavljanju na pod-roœju mednarodnih tekmo-vanj. Odlikovanji jima je nazakljuœni prireditvi v Voj-niku izroœil predsednik IOLovske zveze Slovenije, Øte-fan Virjent.

Øtajerski rogisti so se zahvalili svojemu predsedniku Viktorju Kova-œu, ki je bil pobudnik organizacije tekmovanja v Vojniku.

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 295

Page 30: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

vilniku opraviti volitve na junij-skem obœnem zboru. Ugotoviliso, da po starem nikakor ne, kerje ZDLov-1 æe izniœil delegatskobazo, ki je temeljila na obmoœnihlovskih zvezah. Po novih pravi-lih LZS, katerega besedilo naj bisprejeli na tej seji UO in ga pred-lagali za sprejem na junijskemobœnem zboru, pa tudi ne, saj øeni bila opravljena najøirøa javnarazprava med œlanstvom. Øe po-sebno tudi ne zato, ker je v bese-dilu odprtih nekaj temeljnih di-lem in alternativ (npr.: ali naj imaLZS tudi v prihodnje izvrøni od-bor LZS ali bi kazalo podeliti veœpristojnosti strokovnim sluæbamLZS in od njih zahtevati tudi veœodgovornosti, predvsem pa soostale odprte dileme glede volil-nih okrajev). Predsednik NO LZSje tudi opozoril, da je treba upo-øtevati sklep OZ LZS iz leta2003, da je treba naslednje volit-ve opraviti obvezno po novihPravilih LZS. Glede na taka dej-stva in opozorila se je UO od-loœil, da bodo popravljeno in do-polnjeno besedilo osnutka PravilLZS takoj poslali na sedeæe ob-moœnih lovskih zvez, ki ga bodonemudoma posredovale v raz-pravo svojim lovskim druæinam(besedilo bo objavljeno tudi naspletnih straneh LZS). Pisne pri-pombe bodo do 25. maja zbiralina obmoœnih lovskih zvezah injih poslali na LZS, kjer jih bonaslednji dan pregledala uprav-no-pravna komisija IO LZS terpripravila konœno besedilo. Tegabo ponovno obravnaval UO LZS

na naslednji, 19. seji, ki bo 2. 6.2005, in Pravila LZS predlagalza sprejem na OZ LZS, ki pa jepredviden za 18. 6. 2005.

Na junijskem obœnem zborubo UO LZS predlagal, naj se do-sedanjemu vodstvu LZS podalj-øa mandat za najveœ 6 mesecev,nakar bodo obravnavali predlognovih Pravil LZS. Œe bo predlogsprejet, bodo izvolili tudi kandi-dacijsko komisijo in v roku 6mesecev opravili volitve pred-sednika in novih organov LZS.

V nadaljevanju dnevnega redaso œlani UO LZS sklenili, da gle-de na anonimni dopis, ki je pri-spel na LZS, in po strokovnioceni vsebine iz lovsko etiœnihrazlogov predlagali Ministrstvuza kmetijstvo, gozdarstvo in pre-hrano, naj doloœi obdobje, vkaterem lahko potekajo sku-pinski in skupni lovi na velikodivjad, in sicer je predlog od 1.10. do 31. 1., hkrati pa tudi, danaj bi izvrøilni organ OZUL (ob-moœnega zdruæenja upravljavcevloviøœ) v izjemnih primerih (npr.velike økode na kmetijski povrøi-ni) na pisno proønjo upravljavcaloviøœa dovolil tudi izjeme, seve-da v skladu s sprejetimi lovnimidobami. Nadalje upravni odborpredlaga, da v Uredbi o doloœitvidivjadi in lovnih dob pri divjempraøiœu spremeni lovno dobona vodeœo svinjo v œasu od 1. 9.do 31. 1. (zdaj 1. 7. do 31. 1.), sajje odstrel vodeœe svinje julija inavgusta v nasprotju z doloœiliZakona o varstvu æivali, ki v 7.alineji 15. œlena »prepoveduje

lov na divjad v œasu lovopusta,lov na vodeœe samice pa v œasupoleganja in dojenja mladiœev …«Julija svinje zanesljivo øe dojijomladiœe, mlajøe svinje (enoletneali lanøœakinje) pa v tem obdobjukomaj polegajo mladiœe. Dejstvoje, da odstrel vodeœe svinje nezmanjøuje økod v kmetijstvu, paœpa jih zaradi neizkuøenosti osiro-telih mladiœev kveœjemu pove-œuje. Prav tako Lovska ZvezaSlovenije predlaga MKGP, da sev isti Uredbi v seznam divjadinaknadno uvrstita tudi velikikljunaœ (s predlagano lovno do-bo 1. 10. do 15. 12.) in golob gri-var (1. 10. do 15. 12.). Obe ptiœjivrsti Direktiva Sveta Evrope (zdne 2. 4. 1979) o ohranjanju pro-stoæiveœih ptic (79/409/EGS)namreœ uvrøœa v aneks II/1, ka-mor spadajo vrste, za katere dr-æava œlanica zagotovi, da lov tehvrst ne ogroæa prizadevanj za nji-hovo ohranitev na obmoœju nji-hove razøirjenosti ter da se lovijov skladu z narodno zakonodajo.Na obmoœju Slovenije obe nave-deni vrsti zanesljivo izpolnjujetanavedene pogoje.

Upravni odbor je nadalje po-sredoval osnutek Pravil LD prekobmoœnih lovskih zvez na lov-ske druæine, sprejel predlog Pra-vilnika o lovsko-œuvajskih izpi-tih in ga posredoval MKGP vpresojo in izdajo ter sprejel Pra-vilnik o podeljevanju lovskihodlikovanj in priznanj LZS.

Nadalje je potrdil øe predlogeza odlikovanja – red za lovskezasluge I. stopnje: Mirko Ku-

mer (Klub prijateljev lova - Ce-lovec), Andrej Oølovnik (LDGradiøœe) in Joæe Felicijan (LDVeliki Podlog). Prav tako je UOsprejel sklep, naj predsednikLZS V. Variåaku podeli najviø-je odlikovanje LZS – Zlatoro-govo plaketo za njegovo æiv-ljenjsko delo v lovstvu in po-moœ pri uveljavitvi ugleda slo-venskega lovstva v mednarod-nih krogih.

Boris Leskovic

Letos øe po starem …Vlada bo o sprejemu uredbe opodelitvi koncesij za trajnost-no gospodarjenje z divjadjo vloviøœih v Sloveniji verjetnorazpravljala maja, so za STA,katerih uradno poroœilo povze-mamo, povedali na MKGP.Po sprejemu uredbe naj bi sle-dil: javni razpis, odloœbe o iz-biri in sklenitev koncesijskihpogodb, koncesija pa naj bi sepredvidoma zaœela izvajati øele1. januarja 2006. Do podelitvekoncesij novim upravljavcemtorej upravljanje loviøœ nada-ljujejo dosedanji upravljavci vskladu z veljavnimi naœrti inpredpisi.

Iz te izjave je mogoœe sklepati,da smo lovci doœakali zaenkrat

ugodno reøitev morebitnega za-pleta, pred katerim smo opozar-jali na novinarski konferenciLZS, ki je bila sklicala konecfebruarja. Na tej konferenci jenamreœ predsednik LZS BojanLepiœnik, kot smo tudi brali vjavnih medijih, novinarjem po-vedal, da bi vlada morala do 1.marca letos sprejeti podzakonskiakt o podelitvi koncesijskih po-godb. Ker se do takrat to øe nizgodilo, smo na LZS izrazili bo-jazen, da podpis koncesijskih po-godb ne bo konœan do 15. aprila,kar je za lovce zelo pomembnozaradi priprave ustreznih naœrtovv okviru LUO in za zaœetek le-toønje lovne sezone, ki se je za-œela 1. maja. Nepodpis koncesij-skih pogodb bi namreœ lahko po-menil doloœeno nezakonito sta-nje z nepredvidljivimi posledica-mi. Tedaj je Lepiœnik predstav-nikom medijev tudi poudaril, daje do letos naœrtovanje potekalov 18 lovskogojitvenih obmoœjih(LGO), zdaj pa, po novem, pote-ka v 15 lovskoupravljalskih ob-moœjih (LUO). Opozoril je, daker se stara in nova obmoœja posestavi razlikujejo, bi v primeru

296 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

LOVSKA ORGANIZACIJA

Foto

:E. M

ihev

c

Svinja z mladiœi. Fotografirano 6. 7. 2004 v GL Ljubljanski vrh.

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 296

Page 31: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

nepodpisakoncesijske pogodbedo tega roka lahko nastale te-æavne situacije in veœja nesklad-ja z zakonom o divjadi in lovstvu(ZDLov-1).

Glede takih oœitkov, poroœaSTA, so na kmetijskem ministr-stvu øe pojasnili, da 3. odstavek81. œlena ZDLov-1 doloœa, davlada v 3 mesecih po ustanovit-vi loviøœ podeli koncesijo zatrajnostno gospodarjenje v lo-viøœu in doloœi upravljavca.Ker je bil odlok o loviøœih in nji-hovih mejah objavljen æe 30.novembra lani in je zaœel veljatinaslednji dan, torej, 1. 12. 2004,je bil 1. marec res zakonskopredpisan rok, v katerem naj bivlada podelila koncesije za gos-podarjenje z divjadjo v loviøœih.Toda na MKGP so opozorili, daje za podelitev koncesij treba kotpravni temelj upoøtevati tudiZakon o varstvu okolja in Za-kon o gospodarskih javnih sluæ-bah. Prvi namreœ med drugimdoloœa, da se koncesija za narav-no dobrino lahko podeli le, œe soizpolnjeni vsi okoljevarstveni po-goji, ki so za poseg v okolje do-loœeni s tem zakonom ali zakoni,ki urejajo varstvo in rabo narav-nih dobrin. To zato pomeni, da jeodloœitev o zaœetku postopka zapodelitev koncesije predvsem vrokah koncedenta oziroma last-nika naravne dobrine. Poleg tegaøe ugotavljajo, da ZDLov-1 v temœasu (do 1. 3. 2005) tudi ni pred-videl sprejetja vseh tistih predpi-sov, ki so nujni za izvajanje kon-cesij v praksi.

Drugi odstavek 83. œlena ZD-Lov-1 tudi doloœa, da se do izda-je novih podzakonskih aktov

smiselno uporabljajo doloœbeveljavnih predpisov. Ker novipravilnik o naœrtovanju, ki gapredvideva 17. œlen ZDLov-1, øeni bil izdan, so naœrti LUO zaleto 2005 pripravljeni na temeljudoloœb veljavnega pravilnika ovsebini lovskogojitvenih naœrtovobmoœij. Z odlokom o loviøœih vSloveniji in njihovih mejah sosicer zaœele veljati nove mejeloviøœ, vendar drugi odstavek 81.œlena ZDLov-1 doloœa, da doustanovitve loviøœ oziroma dopodelitve koncesij nadaljujejo zupravljanjem v loviøœih doseda-nji upravljavci, in sicer v skladuz veljavnimi naœrti. O tem naj bibile ustrezno obveøœene tudi in-øpekcijske sluæbe.

Bistvenih razlik torej med sta-ro in novo zakonodajo gledeupravljanja lovskih obmoœij ni,pravijo na MKGP. Z ZDLov-1so se LGO preimenovali v LUO,z odlokom o lovskoupravljal-skih obmoœjih v Sloveniji pa sodoloœili øtevilo – 15 (po stari za-konodaji 18) – in meje obmoœij.Tudi pri naœrtovanju upravljanjaz divjadjo ni bistvenih razlik insprememb. Naœrte lovskouprav-ljalskih obmoœij (LUO) pri-pravlja Zavod za gozdove Slo-venije v sodelovanju z lovskimiorganizacijami, obmoœnimi eno-tami Zavoda RS za varstvo nara-ve, obmoœnimi enotami Kme-tijsko-gozdarske zbornice Slo-venije, lokalnimi skupnostmi indrugimi, katerih dejavnost je po-vezana z divjadjo in njenim oko-ljem. Letni naœrt za posamezno

loviøœe pripravljajo upravljavci.Na MKGP so øe povedali, daprej ni bilo koncesijskih pogodb,ker so bila loviøœa lovskim dru-æinam podeljena v brezplaœnoupravljanje. Po novem zakonu zdivjadjo upravlja Republika Slo-venija, ki lahko, s pogoji, ki jihdoloœa zakon, trajno gospodarje-nje s koncesijo prenese na uspo-sobljeno pravno osebo.

B. Leskovic

Na sejmu Guøti vSplitu predstavilitudi naøe izkuønje

Na splitskem Ænjanu je Lov-ska zveza Splitsko-dalma-

tinske æupanije v sklopu 2. sejmaprostega œasa - Guøti, ki je bilodprt od 13. do 14. aprila, pripra-vila tudi 2. mednarodno sreœanjelovcev. Na prijazno povabilo Ivi-ce Lovriåa, predsednika Lovskezveze Splitsko-dubrovniøke æu-panije, se ga je udeleæila tudi tri-œlanska delegacija Lovske zvezeSlovenije (predsednik IO LZSØtefan Virjent, koordinator zastike s Hrvaøko pri Komisiji LZSza mednarodne odnose AntonVrøœaj in odgovorni urednikglasila Lovec Boris Leskovic).V bistvu smo nadaljevali æe ob-novljeno tovariøko lovsko sode-lovanje lovcev ne le s Hrvaøke,paœ pa tudi iz drugih delovnekdanje skupne dræave. Vsi senamreœ zavedamo, da imata so-

delova-nje na tem

podroœju dela in izmen-java izkuøenj pri gospodarjenjuter ravnanju z divjadjo velikpomen glede na dejstvo, da div-jad ne pozna politiœnih in dræav-nih meja, øe posebno, kar zadevatematske sklope vpraøanja skup-nega varstva in enotnega ravna-nja z velikimi zvermi. Obseænidinarsko-kraøki habitati medve-da, volka in risa se raztezajo prekobmoœja veœ dræav vse do Slove-nije in naprej v alpski prostor. Natakønih sreœanjih se izmenjujejoizkuønje in mnenja tudi s pod-roœju lovnega turizma, lovskeetike in lovskih obiœajev, pred-stavljeni so rezultati s podroœjaznanstveno-raziskovalnih pro-gramov, ki zadevajo divjad, pred-stavijo nova knjiæna dela in iz-menjajo izkuønje s podroœja izo-braæevanja lovcev, primerjajo pe-riodiœni lovski tisk. Koristne sotudi izmenjave izkuøenj s pod-roœja knjiænega zaloæniøtva in iz-kuønje glede stikov lovske javno-sti z nelovsko, saj prav slednje po-staja iz dneva v dan pomembnej-øe podroœje dela tudi v lovstvu.

Predstavniki slovenske dele-gacije smo sodelovali na okrog-lih mizah, delavnicah in razpra-vah, ki so bile organizirane vsklopu obsejemskega dogajanja(Guøti 2005), ki je potekalo nasejmiøœu v veliki øotorski konfe-renœni dvorani.

Hrvaøke lovce je v okviru te-matskega pogovora o trajnemizobraæevanju v lovstvu na Hr-vaøkem zanimalo tudi, kakøneprograme izobraæevanja imamov okviru slovenske lovske orga-nizacije. Odgovoril jim je Anton

297Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

Foto

:M. M

aste

rl –

Dia

na

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 297

Page 32: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

Vrøœaj, ki je v krajøem predsta-vitvenem govoru natanœno opi-sal, kako potekajo naøi trije pro-grami izobraæevanja lovcev, patudi dopolnilni andragoøki teœajiusposabljanja naøih predavate-ljev in obœasni dopolnilni kurziza usposabljanje mentorjev, taj-nikov, preglednikov uplenjenedivjadi ipd. v Sloveniji.

Zanimiv je bil razgovor natemo Vpliv medijev na razvojlovstva, v katerem smo sodelova-li tudi glavni in odgovorni ured-niki lovskih glasil iz Slovenije,Hrvaøke in Bosne in Hercego-vine. Vsak od urednikov (Ma-rijan Lekiå – Lovaœki vjesnik,Robert Bubalo – Hoop – glasilolovcev Herceg-Bosne, Ferid Ko-riå – Lovaœki list – glasilo zvezelovskih organizacij BIH in BorisLeskovic – Lovec) smo na krat-ko predstavili vsak svoje ured-niøtvo, predstavili delo ured-niøkih odborov in izpostavil tre-nutno najaktualnejøo problema-tiko divjadi in lovstva vsakedræave, ki ji glasila trenutno na-menjajo najveœ pozornosti. Pri-sotni so bili preseneœeni nad na-øo dobro organiziranostjo ured-niøtva, delom odbora in nad dob-ro razvejano dopisniøko mreæo,ko sem jim povedal, da se naøeuredniøtvo trudi k sodelovanju inporoœanju o dogodkih v naøi lov-skih organizaciji ter o divjadi vloviøœih pritegniti œim øirøi krognaøih œlanov in bralcev. Pred-stavil sem jim analizo ankete oLovcu iz leta 2000, ki smo joopravili s pomoœjo javnomnenj-ske agencije Pristop. Izjemnopreseneœeni so bili, ko so izvede-li, da imamo poleg stalnih stro-kovnih piscev in imenovanihœlanov uredniøkega odbora, ki sozadolæeni vsak za spremljanjedoloœene tematske veje lovskedejavnosti, na leto tudi bolj alimanj stalnih 375 dopisnikov zrazliœnih obmoœij Slovenije. Toso izjemno pohvalili in se strinja-li, da samo na tak naœin lahkoneko lovsko glasilo odigra vlogopravega skupnega in povezoval-nega lovskega glasila. Le na taknaœin, mi je pritrdil neki sogo-vornik po razpravi, lovci zaœuti-jo, da »dihajo« s svojim glasilomin iz posameznih regij tudi samiprispevajo svoje prispevke inpriporoœila k skupnim ciljem.Tako izraæajo hotenja ter øirijoinformacije o divjadi iz svojihokolij tudi drugim, dajejo najraz-liœnejøe pripombe in predloge.Predstavil sem jim tudi vlogonaøe Komisije LZS za stike zjavnostjo, ki skrbi za novinarskekonference in povratne informa-

cije do nelovske javnosti, ki prekdrugih dnevnih medijev pred-stavlja lovsko organizacijo (ne-malokrat na temelju posamiœnihkonfliktnih dogodkov, poveza-nih s posameznimi lovci ali zdivjadjo) povsem negativno alinepravilno. Tudi na Hrvaøkem inv BiH imajo uredniki nacional-nih lovskih glasil teæave, keræelijo prizadeti posamezni lovciali skupine na enostranske alicelo neresniœne izzive v drugihdnevnih medijih odgovarjati vinternih lovskih glasilih, ki nepridejo do øirøe javnosti. Skupnoje bilo ugotovljeno, da je edinopravilen takojøen odziv prizade-tih v istem mediju, v katerem jebila enostransko in izkrivljenoobjavljena prva informacija. Si-cer najveœkrat nastane brezpo-trebno pojasnjevanje realnostidogodkov in opraviœevanje de-janj lovca lovcem; skratka, vglavnem za prepriœevanje æe pre-

priœanih. Res pa je tudi, da jepravica do odgovora in objavereplike v drugih medijih veliko-krat odvisna tudi od posluha inpripravljenosti posameznih ured-nikov javnih medijev in rubrik.Na zadnjem sreœanju smo pred-vsem sliøali, da so hrvaøki lovciapelirali na uredniøtvo Lovaœke-ga vjesnika, naj bi skuøalo øe boljinformativno predstavljati vseinformacije o pripravah predlo-gov najnovejøih besedil hrvaø-kega zakona o divjadi in lovstvu,kajti pri sosedih se pospeøenopripravljajo na spremembe dose-danjega zakona o lovu iz leta1994. Do najpomembnejøih ak-tualnih informacij in novosti, kiso lovcem potrebne za lobiranjepa – smo sliøali – tudi pri njihpreprosto ni mogoœe priti pravo-œasno. Tudi to je instrument lobi-ranja! V nadaljevanju smo sedomenili za medsebojno izme-njavo informacij ter o povezavah

in poroœanju o CIC (øe posebnokoordinacije za srednjo in jugo-vzhodno Evropo) ter FACE.

Øe posebej je hrvaøke kolegezanimalo, kakøne smernice jeSlovenija dobila iz EU pred spre-jemanjem naøega Zakona o div-jadi in lovstvu (2004). ØtefanVirjent jim je zatrdil, da EU ssvojimi direktivami ni posegalana podroœje lovstva in zakonoda-je, povezane z njim. Slovenija jemorala le zagotoviti, da bo vokviru novega lovskega zakonabrezpogojno upoøtevala strogezahteve in standarde, ki izhajajoiz vseh æe prej podpisanih insprejetih pomembnih mednarod-nih konvencij, ki zagotavljajovarstvo ogroæenih æivalskih vrstin njihovih habitatov. EU pa jezagotovila, da bo upoøtevala na-cionalne potrebe, narodovo lov-sko tradicijo in posamezne spe-cifiœne naravne razmere. Oœitnoje bilo, da so bili hrvaøki kolegi zodgovorom zadovoljni in pomir-jeni, zato smo jim predlagali, najposkuøajo s pomoœjo lobiranjadoseœi, da bo kar najveœ njihovihinteresov tudi zapisanih v zako-nu. Odkrito smo jim povedali, daje naø novi lovski zakon v osnovidober, da pa v njem lovci nika-kor nismo uspeli uveljaviti tudimnogih drugih lovskih intere-sov, ki izhajajo iz druøtvenih po-treb (npr. lovci imamo dandanesmanj javnih pooblastil, kot smojih imeli, œeprav se drugod v Ev-ropi dogaja prav nasprotno; æesamo na primeru sosednje Av-strije je mogoœe ugotoviti, dadræava z javnimi pooblastili lov-cem in lovskim druøtvom pre-puøœa opravljanje nekdaj izkljuœ-no dræavnih pristojnosti).

Sreœanje v Splitu je bilo zelogostoljubno in je potekalo v pri-jateljskem vzduøju. V nevezanihpogovorih, ki jih je ves œas po-vezoval prizadevni predsednikLovske zveze splitsko- dalmatin-ske Æupanije Ivica Lovriå inskrbel za naøe ugodno poœutje,smo razpravljali øe o marsikaterilovski temi in lovu. Veliko no-vosti in dobrih izkuøenj iz dela vlovstvu, lovskem turizmu so namv nevezanem pogovoru povedalitudi predsednik LZ Bjelovarsko-bilogorske æupanije Josip Anto-liå, tajnik LZ Dubrovaœko-neret-vanske æupanije Nikøa Vrho-vac, pa tudi predsednik Lovskezveze Herceg Bosne MarinkoHrkaå. Poleg poglobljenega po-govora s cenjenim kolegomurednikom Lovaœkega vjesnikaMarijanom Lekiåem smo marsi-kaj koristnega sliøali tudi od Ivi-ce Budora, sekretarja Hrvaøke

298 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

LOVSKA ORGANIZACIJA

Foto

: A. V

røœa

jFo

to: B

. Les

kovi

c

V hrvaøkem razstavnem prostoru (od leve): Josip Antoliå, Ivica Lov-riå, Øtefan Virjent, Anton Vrøœaj, Marinko Hrkaå in Marijan Lekiå

Uredniki nacionalnih lovskih glasil (z desne): glasila zveze lovskihorganizacij BIH – Lovaœki List (Ferid Koriå), Lovske zveze Slovenije– Lovec (Boris Leskovic), Lovaœkega saveza Hrvatske – Lovaœkivjesnik (Marijan Lekiå) in glasila lovcev Herceg-Bosne – Hoop(Robert Bubalo) so predstavili delo svojih uredniøtev in odgovarjalina vpraøanja udeleæencev okrogle mize, ki je bila organizirana vSplitu 14. 4. 2005.

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 298

Page 33: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

lovske zveze na prijateljskempogovoru v prostorih njihovegarazstavnega paviljona.

V okviru obsejemskih dejav-nosti je bila predstavljena tudinajnovejøa izobraæevalna knjigaLovstvo, delo skupine hrvaøkihlovskih strokovnjakov, ki so jokonec minulega leta izdali na LZHrvaøke in ki so jo je podrobnopredstavili na sejmu. Ob odhodudomov so nam jo poklonili. Se-jem je imel tudi komercialno-turistiœen znaœaj in je bil name-njen tudi dejavnostim v prostemœasu, zato si ga je poleg lovcevogledalo veliko nelovcev in øol-ske mladine. Organizatorjemsejma in naøim gostiteljem se vimenu slovenske delegacije is-kreno zahvaljujemo za gosto-ljubje in uspeøno sodelovanje, kismo ga øe utrdili in naravnali zaprihodnost.

Boris Leskovic

Æiv spomin naKarla Pruønika -Gaøperja …

Pred 25 leti, 16. marca 1980, jev ljubljanskem Kliniœnem

centru umrl Karel Pruønik -Gaøper, ustanovitelj in prvi pred-sednik Kluba prijateljev lova -Celovec ter legendarni organiza-tor partizanskega upora na Ko-roøkem. V nedeljo, 20. 3. 2005,sta Klub prijateljev lova - Ce-lovec in Zveza koroøkih parti-zanov na njegovem grobu v Kot-mari vasi priredila spominskokomemoracijo, ki so se je polegdruæinskih œlanov pokojnegaudeleæili tudi Joæe Wakounig inMarjan Sturm, predsednikaslovenskih manjøinskih osred-njih organizacij, Ana Blatnik,poslanka v dunajskem zveznemsvetu, predstavniki Lovske zve-ze Slovenije s predsednikom IOØtefanom Virjentom na œelu,tajnik Franc Praznik in DuøanJukiœ, predstavnika Koroøkelovske zveze, zastopnik Lovskezveze Maribor Branko Vasa inøtevilni rojaki od blizu in daleœ.

Mirko Kumer, soustanoviteljin predsednik KPL - Celovec,naslednik pokojnega v tej funk-ciji, je orisal njegov lik in æiv-ljenje. Poudaril je, da je KarelPruønik - Gaøper v najbolj hu-dem obdobju svojega naroda ve-del, kaj mora storiti. Bil je medtistimi osebnostmi, ki so »zaœasa njihovega delovanja zaradipokonœne dræe in vrednot ter idea-lov v korist naøega naroda velikopretrpele in ærtvovale«. Pridruæilse je partizanom in se aktivno, s

puøko v roki, uprl zloœinskemunacistiœnemu reæimu in njegove-mu vojaøkemu aparatu. Prav Slo-venci so bili posebej, kot narod,tarœa okupatorjeve raznarodo-valne politike, ker so naø narodnameravali docela pregnati znaøe zemlje, ga izniœiti, na naøedomove pa naseliti Nemce. Da seto ni zgodilo, je zasluga parti-zanov in vseh, ki so se uprlitakim zloœinskim nakanam. Mednjimi je bil tudi Karel Pruønik -Gaøper.

Po vojni se mu Avstrija, kisvojo suverenost in svobodo gra-di na oboroæenem uporu koroø-kih slovenskih partizanov, ni od-dolæila za njegov prispevek ksvobodi. Nasprotno, zaprli so gain obsodili na prestajanje kazni vGradcu. V jeœi je Karel Pruønik -Gaøper napisal knjigo Gamsi naplazu, ki sodi v evropsko klasikospominskih knjig o uporu protinacizmu. Znani avstrijski pisa-

Karel Pruønik - Gaøper izhajaiz znane in zavedne kmeœke terlovske lovske druæine Pri Belfl-nu v Lobniku nad Æelezno Kap-lo. Od mladih nog je bil kultur-no in politiœno aktiven v sloven-skih druøtvih, bil je œlan zelenebratovøœine, poznal je vse ste-œine divjadi v kapelskih grapah.Spoznal je, da je slovenskimlovcem na Koroøkem treba datiorganizacijsko telo, ki bo kotnjihovo strokovno in stanovskozastopstvo obenem æiva vez z zLovsko zvezo Slovenije in lovciv matiœni domovini ter z urad-no lovsko organizacijo na Ko-roøkem, t.j. Kärntner Jäger-schaft.

Leta 1964 je Gaøper, opirajoœse na øtevilne pobude in æelje izvrst zelene bratovøœine, predla-gal ustanovitev Kluba prijateljlova - Celovec (KPL). Zdajønjipredsednik Mirko Kumer je nagrobu dejal, da bo KPL z veliko

V imenu Zveze koroøkih parti-zanov je spregovoril predsednikinæ. Peter Kuhar. Po proslavi jesledilo strokovno in druæabnosreœanje v Gostilni pri Miklavæuv Bilœovsu.

Franc Wakounig

50 let delovanjaLD Dragatuø

Lani je minilo 50 let od zaœet-ka delovanja LD Dragatuø,

zato smo ob tej priloænosti pri-pravili veliko slovesnost in izdalipriloænostni bilten 50 let LDDragatuø. Iz zbrane dokumenta-cije je razvidno, da je bila prvalovska izkaznica izdana leta 1947,ki sta jo ohranila ustanovna œlanaJanez in Alojz Bahor iz Drago-vanje vasi. Do leta 1954 se drugadokumentacija æal ni ohranila,zato za uradno ustanovitev Lov-ske zadruge Dragatuø øtejemoleto 1954, za kar obstajajo usta-novni in drugi podatki, ki priœajoo delovanju naøe LD. Med usta-novitelji je øe æiveœi Joæe Mi-geliœ, ki je pomagal pri zbiranjupodatkov za kronoloøki zapis.

Leta 1954/55 so nastale spre-membe v zakonodaji za ustanav-ljanje novih lovskih druæin naobmoœju Bele krajine. S tem za-konom se je Lovska zadruga pre-imenovala v LD Dragatuø zodloœbo øt. 1-3088/1 z dne 28. 8.1954, ki jo je izdal Okrajni ljud-ski odbor Œrnomelj. Po letu 1972je LD Dragatuø øtela 30 œlanov,leta 2005 pa naøa LD øteje 73œlanov. Naøe loviøœe meji na øtirisosednje LD, s katerimi zelodobro sodelujemo. Meri 4.300hektarjev, od katerih je 3.400 halovnih povrøin. Zadnja leta opa-æamo, da so se zaradi razliœnihokoliøœin poslabøale razmere zadivjad.

Po ustanovitvi LD Dragatuø niimela svojih prostorov za sreœe-vanje, zato so v petdesetih letihtakratni œlani z lastnim delom insredstvi postavili lovsko koœo naVuøcu, ki je bila majhna, lesena.Zaradi vedno veœ œlanov sta seveœali tudi potreba in æelja ponovem in veœjem lovskem domu.Leta 1970 smo odkupili dvekoøenici na Lazih, to je ob cesti,ki pelje proti Staremu trgu. Natem prostoru smo z lastnimdelom in sredstvi zaœeli graditinov lovski dom, ki je bil do-konœan leta 1983. Ob tej priloæ-nosti smo razvili tudi druæinskiprapor. Prav tako smo uredilikolovozno pot in je zdaj dostopdo koœe mogoœ tudi z avtomo-bilom. Leta 1997 smo koœo øe

299Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

LOVSKA ORGANIZACIJA

telj Peter Handke je celo dejal,da bi jo moral prebrati vsak ko-roøki in avstrijski politik.

Pruønik je zapustil bogato de-diøœino. Kmalu po vojni je usta-novil Zvezo koroøkih partiza-nov. Zavedal se je namreœ, da jez delom in ustreznim organiza-cijskim pristopom mogoœe intreba krepiti lastno identiteto inosmiøljati delovanje slovenskihdruøtev in organizacij na Koroø-kem. Hkrati pa je iskal zavezniøt-vo z demokratiœnimi in odprtimisilami v veœinskem narodu, karse je pozitivno izkazalo v se-demdesetih letih minulega sto-letja, ko so nemøkonacionalnesile s pomoœjo koroøke vladeizvajale nenehen pritisk na ko-roøke Slovence, ki so jih hotelipreøteti kot drobiæ.

vnemo in potrebno resnostjo terv duhu skupnega slovenskegakulturnega prostora tudi v pri-hodnosti opravljal svoje poslan-stvo kot zdruæenje slovenskihkoroøkih lovcev. Bil bo gonilnasila in vez œezmejnega sodelova-nja z lovci v Sloveniji in Druøt-vom slovenskih lovcev Furlanije- Julijske krajine – Doberdob inkot strokovni partner z uradnolovsko zvezo na avstrijskem Ko-roøkem, s Kärntner Jägerschaft,v katero so vœlanjeni slovenskilovci na Koroøkem. V duhu Gaø-perjeve oporoke je koroøke Slo-vence pozval, naj bodo samoza-vestni. Vse pristojne slovenskedejavnike na Koroøkem je za-vezal k œujeœnosti, naj ne klonijopred nemøkonacionalnimi silamiv deæeli in naj delajo tisto, karkoristi slovenski skupnosti.

Foto

: F. W

akou

nig

Mirko Kumer, predsednik KPL - Celovec, je govoril o liku in deluvelikega Slovenca ter narodnjaka Karla Pruønika - Gaøperja na nje-govem grobu na spominski komemoraciji, ki je bila 20. 3. 2005 vKotmari vasi.

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 299

Page 34: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

razøirili, poveœali parkiriøœa inuredili notranjost. Ob koœi smonaredili pokrito plesiøœe. Enkratna leto, avgusta, pripravimo tra-dicionalno lovsko veselico. Kerje koœa na zelo lepi razglednitoœki, s katere je prelep pogledna vso Belo krajino, se ob njejustavljajo mnogi nakljuœni po-potniki in turisti.

V naøi LD se je gospodarjenjez divjadjo zaœelo øele z ustano-vitvijo LD Dragatuø. Od leta1981, ko je bilo ustanovljenoKoœevsko lovskogojitveno ob-moœje, sprejemamo naœrte zadelovanje LD Dragatuø. V na-øem loviøœu od male divjadi æivi-jo predvsem: poljski zajec, lisi-ca, kuna belica, kuna zlatica,

raca mlakarica pa tudi zavarova-ne vrste, razne vodne in obvodneptice, œaplje, øtorklje, vidra, div-ja maœka. Od velike divjadi lah-ko sreœamo medveda, jelenjad,divje praøiœe, srnjad, risa, jazbe-ca, obœasno pa tudi volka. Naj-pomembnejøa divjad je srnjad,katere na leto izloœimo od 60 do70 % spomladanske øtevilœnosti.Veliko izgube imamo tudi v pro-metu, ki zajema od 15 do 20 %letne izloœitve. V obdobju zad-njih deset let spet ugotavljamopoveœanje srnjadi. Lovski turi-zem zajema 20 % letnega odstre-la. Øtevilœnost jelenjadi se rahlozmanjøuje, deleæ odstrela je 8 do12 glav na leto. Rjavi medved jestalno prisoten v loviøœu. Daohranjamo takøno øtevilœnostdivjadi v loviøœu, je zasluga na-øih lovcev, ki dobro skrbijo zadivjad. Obdelujemo øtevilne krm-ne njive in kosimo koøenice, za-lagamo krmiøœa in solnice. Polegdela v loviøœu se naøi lovci tudiizobraæujejo na teœajih, ki jihorganizira ZLD Bele krajine.Imamo pa tudi dobro strelsko

s kulturnim programom, v nada-ljevanju pa je bila zabava s ple-som in lovskimi dobrotami.

Naj konœam z besedami izBiltena: Lovska barva je samoena; ne œrna ne rdeœa ne bela. Jezelena. Na lovu uæivata enakonajrevnejøi in najbogatejøi mo-goœneæ. Na lovu smo vsi enaki,ker je naøa barva zelena …

Gorazd Jakofœiœ

LD Cirkovceuspeøna prigospodarjenju z divjadjoNa Cirkovøkem polju dobremoænosti za srnjad, fazanain poljsko jerebico

V okviru ZLD Ptuj, ki stro-kovno in organizacijsko po-

vezuje 24 LD, je nedvomno enadokaj uspeønih na Dravskem po-lju tudi LD Cirkovce. Æe kar ne-kaj let cirkovøki lovci ugotavlja-jo, da so na njihovem celotnem

ekipo, ki jo sestavljajo najboljprizadevni œlani. Prav tako smodejavni na drugih podroœjih, kiso pomembna za ohranitev na-ravnih dobrin.

Proslava ob 50-letnici LDDragatuø je bila 4. 7. lani v na-øem lovskem domu na Vuøcu.Udeleæili so se je tudi predstav-niki ZLD Bele krajine, predstav-niki mejnih LD in predstavnikipobratenega LD Fazan iz Ozljana Hrvaøkem. Po otvoritvenemgovoru naøega stareøine MilanaZdravkoviœa so najprizadevnej-øi œlani dobili priznanja. LovecAlojz Bahor je zbral veliko gra-diva, ki smo ga ob tej priloænostis pomoœjo sponzorjev izdali vBiltenu. Proslavo smo popestrili

Cirkovøkem polju, ki sega odGaja pri Pragerskem pa vse dokidriœevskega gozda, ter v ob-robnem grmiœevju in gozdovihdobre razmere za zdrav razvojsicer øe vedno dokaj zadovoljiveøtevilœnosti srnjadi. Predvsem pase z bolj zdravim kmetovanjemin vztrajnim vlaganjem pernatedivjadi ne oæivlja samo narava,ampak tudi bogati loviøœe. Da jetemu res tako, dobro vedo mnogislovenski in tuji lovci, ki æe de-setletja prihajajo v loviøœe ome-njene LD na srnjaka in na lepoorganizirane jesenske skupnelove. K temu veliko prispevajotudi prizadevni tamkajønji vod-niki lovskih psov.

»Naøa lovska druæina, ki boleta 2006 praznovala 60-letniconadvse uspeønega poslanstva, øte-je 40 œlanov, predvsem so to sta-rejøi lovci. Gospodari s 3.200 havelikim loviøœem oziroma z ok-rog 2.400 ha lovnih povrøin. Mednaøimi œlani je tudi sedem lov-skih œuvajev, dva lovska mojstrain nekaj lovskih mentorjev terpreglednikov uplenjene divjadi,kar samo dokazuje, da poleg fi-

ziœnega in gojitvenega dela vloviøœu veliko skrb namenjamotudi strokovnemu izobraæevanjunaøih lovcev,« je v uvodu razlo-æil Øtefan Hergan, stareøina LDCirkovce. »Ker se tudi cirkovøkilovci radi poveselimo in druæimoz lovci iz drugih LD, smo tako æe pred leti navezali tesne pri-jateljske stike z LD Cajnarje zNotranjske, LD Poljœane in LDPodvelka. Dobro sodelujemotudi s sosednjimi LD Kidriœevo,Raœe in Polskava. Tradicionalnose vsako leto sreœamo tudi skmeti in drugimi posestniki terpredstavniki obœine Kidriœevo.Na vsa sreœanja, ki jih organizi-ramo v naøem lovskem domu vStaroøincih, povabimo tudi naøeæene, saj so nam v veliko podpo-ro pri lovskem poslanstvu. Cir-kovøki lovci smo bili tudi medprvimi v Sloveniji, ki smo æepred mnogimi leti zaœeli s spo-mladanskimi œistilnimi akcija-mi,« je poudaril prizadevni sta-reøina.

Zdravko Cesar, gospodar LDCirkovce, pa je dodal, da njihovilovci skoraj vsako leto opravijo

300 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

LOVSKA ORGANIZACIJA

Œlani LD Dragatuø iz Bele krajine, ki so lani julija proslavili 50 letsvojega delovanja.

Skrbno urejeno in vedno polno vzrejaliøœe za fazane in poljske jere-bice, iz katerega lovci bogatijo Cirkovøko polje.

Foto

F. R

otar

Foto

F. R

otar

Prizadevni funkcionarji LD Cirkovce, ki jim nikoli ni æal prostegaœasa, vloæenega v delo LD. Od leve stojijo: Øtefan Hergan, Stane Lahin Zvonko Cesar.

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 300

Page 35: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

veœ kot 2.000 delovnih ur v lo-viøœu in na leto odstrelijo 64 glavsrnjadi, od tega 22 srnjakov. Kar8 trofejnih srnjakov namenijo zalovni turizem. »Tako trofejnomoœnih srnjakov, kot smo jihimeli pred nekaj leti, sicer ni veœ,œeprav øe vedno vsako leto pri-demo do ene srebrne in treh bro-nastih srnjakovih trofej. Od leta1990 do leta 2002 je bilo v na-øem loviøœu uplenjenih kar 13»zlatih« srnjakov. Najmoœnejøesrnjakovo rogovje iz naøega lo-viøœa, ocenjeno s 148,17 toœke,je odnesel italijanski lovec,« jepovedal Zdravko.

Tamkajønji lovci pa niso niœmanj skrbni pri gojitvi male div-jadi. Øe najveœ zaslug pri umetnivzreji fazanov in poljske jerebiceima neutrudni cirkovøki lovskifunkcionar Stane Lah, ki je lo-vec æe od leta 1969. Brez za-drækov lahko zapiøemo, da soLahovi æe od nekdaj zapriseæenislovenski lovci. Lovec je bil æestari oœe Simon, nato oœe Stan-ko, ki je bil tudi ustanovni œlanLD Cirkovce. Zdaj je lovec tudiStankov sin Marko, ki je strel-ski referent in uspeøen strelec naumetne golobe ter cenjen kino-log.

»V zadnjih øestih letih, odkarse ukvarjamo z umetno vzrejofazanov, vsako leto v naøi glavniin v drugih øestih prilagojenihoborah vzgojim 500 do 600 faza-nov. V zadnjih osmih letih veli-ko skrb namenjamo tudi poljskijerebici. Tako nam vsako letouspe vzgojiti tudi od 100 do 180jerebic. Skrbno delo pri umetnivzreji opravim doma na kmetiji.

Nato zanje skrbim do konca av-gusta, ko jih okrog 60 odstotkovizpustimo v naravo, druge pa na-menimo za komercialni lov, skaterim vsaj delno poravnamostroøke,« je razloæil Lah, vzredi-telj in oskrbnik vzrejaliøœa faza-nov. »Pri nas se je precej po-veœala tudi øtevilœnost naravnihfazanov. Skupaj z izpuøœenimi izobore ocenjujemo, naj bi bilo vloviøœu okrog 100 fazanjih pete-linov in 250 kur. Poljskih jerebicnaj bi bilo od 120 do 150 parovoziroma 15 do 20 kit. Na leto zaprehranjevanje fazanov v oboriporabimo 1,5 tone krmil in 3 tonekoruze, za zimsko krmljenje paøe dodatnih 10 ton koruze v stor-æih. Za dodatno prehranjevanjejerebic porabimo veœ kot 500 kgtravniøkega zdroba, ajde in pøe-nice,« je ponosno povedal Stanko.

Franc Rotar

38. lovska razstava in letni zbor lovcev Meæiøkega lovskogojitvenegabazena

S pozdravno lovsko pesmijoHalo, halo na lov, ki jo je

zapel Lovski oktet LD Peca -Meæica, se je 3. aprila 2005 vtelovadnici Osnovne øole v Me-æici zaœel redni letni zbor lovcevMeæiøkega lovskogojitvenegabazena (MLGB). Ob tej priloæ-nosti je bila odprta tudi 38. raz-

stava lovskih trofej (trofejnih de-lov uplenjene divjadi, uplenjenev loviøœih v lovskem letu 2004).

V imenu letoønjega organiza-torja in gostitelja LD Peca -Meæica je njen prizadevni sta-reøina Pavel Steblovnik povedalnekaj besed o kronologiji organi-ziranja tovrstnih lovskih razstav.Æe spomladi leta 1968 je LDPeca - Meæica kot prva LD orga-nizirala lovsko razstavo s pre-gledom lovskih trofej za vsehsedem sosednjih LD. Tako prire-ditev, s skromnim kulturnim pro-gramom, je LD Peca - Meæicaponovila øe naslednje leto (1969).Od takrat naprej pa so postaleprirediteljice tega »koroøkegalovskega praznika« tudi vse dru-ge lovske druæine Meæiøke doli-ne. Po nepisanem, vendar spoøto-vanem vrstnem redu, smo letoszaœeli æe s »øestim kroæenjem«!

21. 3.1982 so se LD Bistra,Jamnica, Koprivna - Topla, Peca- Meæica, Pogorevc, Preæihovoin Strojna samoupravno sporazu-mele o ustanovitvi Meæiøkega lov-skogojitvenega bazena (MLGB).Ta sporazum je øe poglobil med-sebojno sodelovanje na podroœjuvarstva narave in gojitve divjadina zaokroæenem obmoœju.

Izmenjava prireditev v raz-liœnih krajih Meæiøke doline jepostala øe pomembnejøa in ko-ristnejøa. Tudi nelovci so nasbolje spoznali, predvsem pa je zaoglede in spoznavanje prosto-æiveœih divjih æivali navduøila inpritegnila øolsko mladino. Ko poskoraj øtirih desetletjih obujamospomine, zadovoljno ugotavlja-mo, da sta bili ideja in takratnaodloœitev LD Peca - Meæica zelopomembni. Seme je obrodilodobre sadove, saj so ob priredit-

301Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

Foto

: M. S

amar

Foto

: M. S

kudn

ik

Razstavni pano, ki nazorno prikazuje posebne lovske trofeje iz zad-njih desetletij.

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 301

Page 36: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

vah vzklile tudi prve æelje porazvoju lovske kulturne dejavno-sti, brez katere bi bilo dandanesnaøe lovstvo siromaønejøe.

Stareøina LD Peca - Meæica jepozdravil vse navzoœe in zaæeleldobro poœutje. Posebej je po-zdravil vse povabljene goste: po-slanca DZ – RS in obœinskegasvetnika Mira Petka, æupana Ob-œine Meæica Janeza Praperja inObœine Œrna na Koroøkem Ja-neza Øvaba, komandirja Policij-ske postaje Ravne na KoroøkemIvana Knupleæa, œlana UO LZSin predsednika Koroøke LZ Du-øana Leskovca, œlana UO LZSDuøana Jukiœa ter vse prisotnefunkcionarje KLZ, predstavnikeZGS - OE Slovenj Gradec: Mi-lana Tretjaka, Gorazda Mlin-øka in Zdravka Miklaøiœa, lov-skega inøpektorja Draga Kriæa-na, predsednika in tajnika KPLCelovec Mirka Kumra in Ju-rija Mandla, okrajnega lovske-ga mojstra za Velikovec Fran-cija Koøutnika, Janeza Kaiser-ja, referenta za lovstvo pri okraj-nem glavarstvu Velikovec tervse druge predstavnike gojitve-nih okoliøev iz avstrijske Ko-roøke, ki mejijo na MLGB, lovceiz naøe pobratene LD Boøtanj,Slavka Zakøka, Petra Robarjain Milana Primoæiœa, predstav-nika ZLD Prekmurje dr. JoæetaKocjanœiœa, direktorja Komu-nale - Meæica Franca Kocena inravnateljico Osnovne øole Me-æica g. Ivanko Lesnik, katerimase je stareøina tudi zahvalil zauporabo prostorov. Nato je prosilLovski oktet LD Peca - Meæica,da je zapel øe lovsko pesem Lov-œevo jutro, in Joæeta Libnika, daje recitiral dve svoji pesmi. Obtej priloænosti mu je novoizvo-ljeni predsednik Sveta MLGBinæ. Leopold Mori predal spo-minsko sliko (lovski motiv) zavestno vodenje MLGB v zadnjihdveh letih. Nato je besedo pre-vzel predsednik Sveta MLGB, sezahvalil navzoœim za øtevilœnoudeleæbo, vse lepo pozdravil inprebral svoje letno poroœilo. Vuvodu je prebral imena lovcevMLGB, ki so umrli v minulemlovskem letu. Vsi navzoœi smopoœastili njihov spomin z enomi-nutnim molkom. Ob koncu po-roœila se je vodja MLGB zahvalilorganizatorjem in vsem, ki sosodelovali pri pripravi izrednolepe razstave. Vsem stareøinamin funkcionarjem se je zahvalilza poærtvovalno in strokovnosodelovanje, pevcem za lepo pet-je, ob koncu pa pozval predsed-nike gojitvenih komisij, da soprebrali svoja poroœila in analize

ali skupaj 453 gamsov (–80 æi-vali). Tako je znaøal celoten od-strel le 84,9 %. Pri razredu starihgamsov (III.) je znaøal naœrtodstrela 37 æivali od naœrtovane-ga moøkega spola in 41 æivaliæenskega spola. Odstreljenih paje bilo 28 æivali moøkega spola(–9) in 43 æivali æenskega spola(+ 2). V razredu srednje starih(II.) gamsov je bil odobren naœrtodstrela 30 æivali moøkega spolain 75 æivali æenskega spola,odstrel pa je znaøal kar 61 æivalimoøkega spola (+ 31) in 53 æivaliæenskega spola (–22). V razredumladih (I.) gamsov je znaøal na-œrt odstrela 171 æivali moøkega

pravo sem sklenil s pozivom, datako vendar ne smemo nadalje-vati. Krepkim in zdravim gam-som privoøœimo daljøe æivljenje!

Z razpravo je nadaljeval lov-ski inøpektor g. Drago Kriæan inpovedal nekaj vsestranskih po-uœnih ugotovitev. Resno je opo-zoril na ponavljanje nepotrebnihnapak pri odstrelu, zaradi œesarje moral ukrepati celo z odvze-mom trofej. Opomnil je na spo-øtovanje novega lovskega zako-na in drugih predpisov. Odgo-voril je tudi na nekatera vpraøa-nja in pripombe navzoœih lovcev.

Sledilo je predavanje Zakonao gozdovih in novem Lovskem

o rezultatih gojitve ter odvzemadivjadi v letu 2004. PredsednikKomisije za veliko divjad JanezØvab je kritiœno ocenil œezmerneodstrele parkljaste divjadi sred-nje starosti in nedoseganje zahte-vanih odstrelnih naœrtov.

Predsednik Komisije za malodivjad, stareøina LD JamnicaMaks Oserban pa je v svojemporoœilu izrazil zaskrbljenost,ker stanje z malo divjadjo neka-ko stagnira æe nekaj let in ji botreba namenjati veœjo pozornostin skrb. Sledila je razprava oporoœilih. Prvi sem se priglasil krazpravi podpisani. Povedal semnekaj mojih misli in ugotovitevglede gojitve ter odstrela gamsovv naøem bazenu. Razloæil semskrbno izdelano analizo odstrelain celotnega odvzema gamsov zaobdobje zadnjih treh let. Navedelbom le nekaj podatkov za vsa trileta skupaj. Odobren naœrt od-strela je znaøal 237 æivali moø-kega spola in 296 æivali æenske-ga spola, skupaj torej 533 gam-sov. Odstreljenih pa je bilo 219æivali moøkega spola (–18) in234 æivali æenskega spola (–52)

spola in 174 æivali æenskegaspola; odstreljeno je bilo le 135æivali moøkega spola (–36) in134 æivali æenskega spola (–40).Skupno torej –76 æivali. Da nebom predolg, bom povzetek raz-prave skrœil in opozoril le na naj-hujøe napake.

V zadnjih treh letih ni bil nitienkrat izpolnjen naœrtovan od-strel gamsov MLGB. Tudi zupoøtevanjem preostalega od-vzema (garje ipd.) le z 91 %.Naœrtovanje je potrebno premi-sleka in ukrepanja! Srednje starirazred (II.) gamsov se mora ob-vezno zavarovati, saj so pravsrednje stare æivali glavni nosilcipopulacije in temelj za naœrto-vanje odstrela v razredu starihæivali (III.). Zelo slabo izpolnje-vanje odstrela gamsov v mladin-skem razredu (I.) povzroœa, daslabe æivali prehajajo v viøje raz-rede in povzroœajo gojitveneteæave. Manjka odstrel gamsov vmladinskem razredu (I.), ki pa sepogosto pokriva celo z odstre-lom srednje starih æivali, kar zeloslabi populacijo s teæko poprav-ljivimi posledicami! Mojo raz-

zakonu o divjadi in lovstvu, ki gaje pripravil direktor ZGS OESlovenj Gradec Milan Tretjak.Zelo nazorno in razumljivo jerazlagal z besedo in fotografijo,tako da smo vsi izvedeli øe mar-sikaj neznanega in pouœnega.Tudi on je odgovoril na nekajaktualnih vpraøanj, na koncu papoudaril, da je Zakon o divjadi inlovstvu za nas lovce dovolj do-ber, saj varuje in øœiti divjad ternaravno okolje, v katerem æivi!

V sklepnih besedah se je prvioglasil poslanec DZ Miro Petek,pozdravil vse navzoœe, se orga-nizatorjem zahvalil za povabilo,pohvalil lepo urejeno razstavo inpotek zbora lovcev. Slovenske-mu lovstvu je obljubil vso pod-poro in zaæelel tudi v prihodnjeœim veœ dobrih vsestranskih re-zultatov. Pribliæno enako sta zanjim storila tudi oba æupanaPraper in Øvab. Predsednik KLZD. Leskovec je zbor pozdravil vimenu KLZ, se zahvalil za pova-bilo in organizatorjem œestital zaodliœno pripravljeno prireditev.Spregovoril je o delu in rezulta-tih KLZ in povedal, da je vseh 19LD izrazilo æeljo, naj KLZ tudi vprihodnje ostane – ne glede naLUO in OZUL – ki ju uveljavljanovi lovski zakon. Pohvalil jezelo dobro sodelovanje med lov-ci vseh øtirih gojitvenih bazenov,ki predstavljajo KLZ. Vsem na-vzoœim je ob koncu zaæelelzdravja, veliko uspehov in doberpogled!

Dr. Joæe Kocjanœiœ se je ogla-sil v imenu ZLD Prekmurje inpoleg pozdravnih besed in æeljaspregovoril øe o krivici, ki segodi gozdnim kuram, saj ostajajovedno bolj pozabljene. Naslednjise je zahvalil za vabilo okrajnilovski mojster Koøutnik in opra-viœil odsotnost œastnega okrajne-ga lovskega mojstra Knafla. Vimenu koroøkih lovcev onstranmeje je pozdravil vse navzoœe inœestital za doseæene rezultate terza izredno prireditev. Povedal je,da je lovstvo na avstrijskem Ko-roøkem – ob prizadevanju vod-stva – v zaœetku leta doæiveloveliko pozitivnih sprememb. Av-tonomnost lovstva se je z deæelnevlade prenesla na koroøko lovst-vo, uveljavlja se lovsko samo-upravljanje, naœrtujejo za dobodveh let, naœrte potrjuje koroøkolovstvo (zanimiva primerjava znaøim zdajønjim stanjem !?). Zborsta pozdravila tudi Janez Kaizer,predstavnik LGO Pliberk, in Kon-rad Madl v imenu LD Libuœe.

Spregovoril je tudi Mirko Ku-mer, ki se je v imenu lovcev KPL- Celovec zahvalil za vabilo.

302 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

LOVSKA ORGANIZACIJA

Foto

: M. S

kudn

ik

Osemintrideseto razstavo MLGB v Meæci si je ogledalo okrog 500uœencev meæiøke øole in veliko nelovcev iz Meæiøke doline. Na foto-grafiji so uœenci in uœiteljica razreda, ki se je fotografiral pred diora-mo z nagaœenimi æivalmi.

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 302

Page 37: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

Œestital je za skrbno in lepo pri-pravljeno prireditev. Poudaril jepomen medsebojnega sodelova-nja, ki se bo sedaj, ko je dræavnameja zgolj formalnost, lahko øeokrepilo. Tudi glede naøega no-vega lovskega zakona nas je karprijetno »potroøtal«.

Ker je bil dnevni red izœrpan,je predsedujoœi zaprosil Lovskioktet LD Peca - Meæica, da jezapel øe zakljuœno pesem NaPeco bi øel. Vsem navzoœim jezaæelel øe veliko uspehov privarstvu narave in gojitvi divjadi.

Lovska prireditev MLGB jevsekakor zelo lepo uspela. Øe na-slednji dan si je Lovsko razstavoogledalo veliko nelovcev iz Me-æiøke doline in okrog 500 øolskemladine, kar je gotovo dobrapromocija slovenskega lovstva.

Mirko Skudnik

Deset let po zaœetku gospodarjenja z jelenjadjo naobmoœju viøjeleæeœih LD ZgornjeSavinjske doline!

V Sloveniji je med prvo indrugo svetovno vojno jele-

njad v glavnem naseljevala trirazliœna, med seboj loœena ob-moœja: obmoœje notranjsko-ko-œevskih gozdov, obmoœje gor-skih gozdov Karavank in kam-niøkih planin ter obmoœje goz-dov na Pohorju in Kozjaku. Vtem œasu se je v Sloveniji tu intam pojavljala tudi jelenjad, ki jena nova obmoœja prihajala z na-vedenih glavnih obmoœij. Zaradimaloøtevilnih osebkov na ome-njenih obmoœjih ni bila po-membna niti z lovskega niti goz-darskega staliøœa.

Zaradi neurejenih lovnih raz-mer med drugo svetovno vojno vletih 1941–1945 se je v Slovenijizelo zmanjøal staleæ jelenjadi. Vpovojnih letih pa je lovskim or-ganizacijam v razmeroma krat-kem œasu uspelo poveœati staleæna predvojni nivo; marsikje so gacelo prekoraœili. Jelenjad se jerazøirila tudi na obmoœja, na ka-terih je pred vojno ni bilo ali paje bila zelo redka.

Na obmoœju Savinjskih Alp seje jelenjad zaœela resneje pojav-ljati razmeroma pozno, in to obkoncu osemdesetih in v zaœetkudevetdesetih let prejønjega stole-tja. Primernost habitatov je po-pulaciji omogoœila hitro prostor-sko øiritev in rast. Dandanes lah-

ko govorimo o stalno naseljeni injasno oblikovani populaciji jele-njadi na celotnem obmoœju viøjeleæeœih lovskih druæin nazarske-ga dela SK-LGO. To obmoœjepokrivajo loviøœa lovskih druæin:Luœe, Solœava, Ljubno, GornjiGrad in Mozirje. Tako se Sa-vinjske Alpe s predgorjem prak-tiœno uvrøœajo v osrednji æiv-ljenjski prostor jelenjadi v Slo-veniji. Na obmoœjih lovskih dru-æin Reœica, Dreta, Smrekovec inVelunja jelenjad obravnava Za-vod za gozdove Slovenije, OENazarje pa kot jelenjad robnegaznaœaja. Kljub takønemu statususe z jelenjadjo gospodari enotnov vseh loviøœih Kamniøko-Savinjskega LUO. Znano je, daje z jelenjadjo mogoœe pravilnogospodariti samo v povezavi sceloto njene populacije. Jelenjadna robu obmoœja strnjeno na-seljene populacije øiri obseg svo-jega obmoœja na nove povrøinein je jelenjad izrednega bioloø-kega pomena (genetska poveza-va).

Februarja 2002 so lovske dru-æine Kamniøko-Savinjske lov-skogojitvene enote podpisale do-govor o enotnem gospodarjenjuz jelenjadjo na njihovem obmoœ-ju. Dogovor so predlagali lovciobmoœnih druæin, podpisan pa jebil s podporo Zveze lovskih dru-æin in Zavoda za gozdove. Zdajpoteka uspeøno gospodarjenje vokviru Kamniøko-Savinjske lov-skogojitvene enote. Vzpostavlje-no je tudi sodelovanje z loviøœemKozorog, katerega dva revirja,Logarska dolina in Veæa, sta vnazarskem g.g.o.

Jelenjad zaseda ves viøji ingozdnati del Savinjskih Alp spredgorjem. Po navedbah ZGS vNazarjih se populacija poœasiveœa in je v dobrem zdravstve-nem stanju.

Diagram œistega odvzema je-lenjadi v veœ kot desetletnemœasovnem obdobju omogoœa

uporabno osnovo za razmiøljanjeo koliœinskem in øtevilœnem sta-nju populacije na obmoœju. Izdiagrama je razvidno, da se œistidesetletni odvzem v letih 1991––2003 giblje v povpreœju okoliosrednje vrednosti 58 glav jele-njadi na leto (64,8 glave, œe neupoøtevamo najveœjega in naj-manjøega odvzema leta 1993 inleta 1995). Odvzem odseva sta-nje øtevilœnosti populacije na ob-moœju. V prikazu niso upoøteva-ne naravne in nenaravne izgube.Te so minimalne in ne zmanjøu-jejo uporabnost prikaza. Diagramdopuøœa razmiøljanja o doloœitviviøine staleæa in o stvarnem let-nem prirastku. Oba podatka stanujno potrebna za naœrtovanjeviøine odstrela. Stvarni letni pri-rastek omogoœa doloœitev letne-ga odstrela tako, da se staleæ vloviøœu ne bo ne veœal in nemanjøal, temveœ bo vedno pri-bliæno ustrezal boniteti loviøœa.Økode v gozdu øe vedno sluæijopreteæno kot dokaz za preøtevilœ-no populacijo, ki jo je trebazmanjøati in zaustaviti njenorast. Neodgovorno in ne v za-dostni meri strokovno domiølje-no naœrtovanje viøine in sestaveodstrela bi lahko resno prizadelobiotski potencial populacije in s

tem moænost za poveœanje njeneøtevilœnosti. ZGS se trudi naœrto-vati skladno s populacijsko dina-miko glede na starostno in spol-no strukturo. Trenutno je tudibiotski potencial vrste dovoljmoœan (in se poveœuje), tako dapopulacija ni ogroæena. Vseka-kor smo za obstoj populacijejelenjadi na obmoœju predgorjaSavinjskih Alp skupno odgovor-ni lovci, gozdarji in naravovar-stveniki.

Problematika, ki spremlja gos-podarjenje z jelenjadjo na ob-moœju

Iz leta v leto se ponavljajougotovitve: Øtevilœnost jelenjadise poœasi in zanesljivo veœa, jele-njadi je preveœ, v gozdovih sepojavljajo økode, treba je zausta-viti rast populacije, jelenjad seøiri do zgornje gozdne meje in vneprimerne niæinske predele,jelenjad je konkurenœna drugimrastlinojedim vrstam, jih izpodri-va, treba je dosegati ravnovesjemed jelenjadjo, srnjadjo in gamsiipd. Lovci o tem razmiøljajo,naœrtovalci posegov v populacijoin okolje pa dobivajo obœutek, dalovci v zadostni meri ne zaupajonjihovim, z argumenti podprtimukrepom. Lovci se zavedajo, daso økode od jelenjadi velik pro-blem. Kljub økodam na gozd-nem drevju in mladju pa mo-rajo naœrtovalci odstrela in vsi,ki pri tem sodelujejo, do jele-njadi ohraniti pozitiven, odgo-voren in predvsem strokovenodnos.

Glede na avtohtonost jelenjadina obmoœju Savinjskih Alp niekoloøko utemeljeno govoriti oizpodrivanju srnjadi in gamsovna obmoœju s strani jelenjadi inna tej osnovi naœrtovati posege vnjeno populacijo. Vsaka od ime-novanih vrst æivi na obmoœju vsvoji ekoloøki niøi! Nobena odtreh vrst na obmoœju ni domi-nantna vrsta. Jelenjad za gamsa

303Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

LOVSKA ORGANIZACIJA

Pogled na Savinjske Alpe – Raduha s predgorjem – kjer æivi jelenjad.

Foto

: B. R

ak

091

59

Leto

Glav 67 76 47 32 61 48 60 56 39 69 65 71 ? ?

92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05

58 glav letno

10

20

30

40

50

60

70

80Glav

Prikaz œistega odstrela jelenjadi v letih od 1991 do 2003 za nazarskidel SK-LGO

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 303

Page 38: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

in srnjad ni økodljiva divjad.Razmerja, ki so se razvila medjelenjadjo, srnjadjo in gamsom,so se razvila v evolucijskem raz-voju in imajo svojo vlogo v delo-vanju ekoloøkega sistema.

Æelena vrnitev avtohtonegarisa, ki je bil kot edina evropskavelika maœka zaradi razliœnihrazlogov zatrt v drugi polovici19. stol., bi zagotovo vrnila gam-sa v skalnate predele gozda innad gozdno mejo, kjer je tudi nje-gov klasiœen æivljenjski prostor.

Iz zapisov pri ZGS v Nazarjihje razvidno, da je gostota jelenja-di na obmoœju relativno nizka.Zato ob pojavu økod na gozdnemdrevju in mladju ne iøœemo ved-no in preteæno krivca za økode vpreøtevilœni populaciji. V prime-ru øtevilœno prevelikega ali sta-rostno in spolno, za œlanstvoneprepriœljivega naœrta odstrelalahko s strani lovcev nastaneta

ravnavanega populacijskega ob-moœja (Ter, Florjan, Podvolov-ljek, predgorje Raduhe, Savina,Krnica in øe kje). Ponavadi tak-øna obmoœja zasedejo telesnomoœne æivali obeh spolov. Zdra-vi mladiœi moœnih parov zago-tavljajo preæivetje populacije.Pretirano prizadevanje z usmer-janjem lovcev in organiziranjeskupnih lovov preteæno na takaobmoœja je lahko medvedja uslu-ga populaciji.

Na æivljenjske razmere jele-njadi na obmoœju predgorja Sa-vinjskih Alp negativno vplivaveœanje nemira. Izredne lepoteSavinjskih Alp s predgorjem pri-vabljajo trume obiskovalcev.Prisotnost turistov od zgodnjihjutranjih ur do veœera moti æiv-ljenjski ritem jelenjadi, ki se zatoumakne globoko v gozd, kjer nihrane. Tako zaœne lupiti drevjein dela økodo. Ob tem se na-

bojkot in izpad realizacije. Lovcividijo v jelenjadi del kulturnedediøœine, ki jo je treba z odgo-vornim in strokovnim gospodar-jenjem negovati in trajnostnoohranjati. Po drugi strani je trebaupoøtevati tudi dejstvo, da økodevendarle so in da so zanje gledena zakonodajo odgovorne lovskedruæine, ki so økode dolæne tudiplaœati.

Jelenjad na obmoœju predgorjaSavinjskih Alp stalno iøœe in pri-tiska na predele s œim ugod-nejøimi prehranskimi in bivalni-mi æivljenjskimi razmerami. Tenajde na razliœnih delih obmoœja.To in pa dejstvo, da je gibljivostjelenjadi v prostoru velika, jetudi vzrok za neenakomerno raz-poreditev osebkov populacije vprostoru. S takønim pojavom sesooœamo na razliœnih delih ob-

paœno ugotavlja preveœ øtevilœnopopulacijo, naœrt odstrela se po-veœa. Konflikt med œlovekomin jelenjadjo je lahko usodenza populacijo. Mnoge vrste div-jadi, tudi jelenjad, so postaleizjemno obœutljive za neustrezneposege v njihove populacije inæivljenjsko okolje. Mir je po-memben pogoj za uspeøno gos-podarjenje z jelenjadjo. Æal pa jedandanes nemir v gozdu in nara-vi dejstvo, ki se mu ne moremoizogniti; bojazen pa je, da se bonemir øe veœal.

Nekatera loviøœa na obmoœjuso za risa in medveda, kot avtoh-toni vrsti, prehodni koridor vAlpe in Karavanke. Sluœajno sre-œanje z medvedom ni izkljuœeno.Tega turisti, ki jih je mogoœesreœati tudi na odroœnih lovskihpoteh, ne vedo! Prav je, da jih na

to opozorimo. POZOR! Ste naprehodnem koridorju MED-VEDA v Alpe in Karavanke!

S ponovnim prihodom avtoh-tone jelenjadi na obmoœje pred-gorja Savinjskih Alp je lovskimdruæinam obmoœja dana enkrat-na priloænost gospodarjenja s toplemenito, inteligentno vrstodivjadi. Æe ob prvih opaæanjihponovnega vraœanja jelenjadi naobmoœje je bilo poudarjeno, dauspeøno gospodarjenje z njo ter-ja od lovcev in gozdarjev dodat-no teoretiœno in praktiœno zna-nje. Lovstvo in gozdarstvo sledi-ta sonaravnemu gospodarjenju zdivjadjo.

Lovska zveza je poskrbela zakakovostno izobraæevanje lov-skega podmladka, zeva pa pre-cejønja izobraæevalna prazninamed starejøimi lovci. Tudi dodat-na vedenja o gojitvi in gospodar-jenju z jelenjadjo lahko ugodnovplivajo na zmanjøevanje økod.Vsak dan posluøamo in beremo,kako potrebno je stalno izobra-æevanje na vseh podroœjih œlove-kovih aktivnostih. Tudi na lov-skem!

Bojan Rak, dipl. inæ.

Pregled odstrelajelenjadi (leto2004) vNotranjskem LGO

Za øtevilne, zlasti øe notranj-ske lovce je tradicionalen

prikaz odstrela in izgub jelenja-di, njihove najpomembnejøe vr-ste s tega obmoœja, uvod v prvo-majske praznike. Tako je bilotudi letos.

Notranjsko lovskogojitvenoobmoœje, ki je delovalo skoraj tridesetletja, bo, vsaj upamo tako,del pozitivnih izkuøenj in pre-priœanj lovcev nadaljevalo tudi v

okviru øirøega Notranjskega ob-moœnega zdruæenja upravljavcevloviøœ (OZUL).

Nepristranski spremljevalecrazvoja gojitve jelenjadi v temdelu Slovenije se bo strinjal zdvema temeljnima ugotovitva-ma. (1) Po pred desetletjem oce-njenem dramatiœnem in usod-nem poveœanju odstrela se jestanje uravnovesilo tako v odno-su divjad – okolje kot tudi v za-vesti in ravnanju naœrtovalcev terizvajalcev. Dokaz temu sta dan-danes stabilen odstrel in skorajidealen starostni sestav, ki v od-strelu zagotavlja optimalen 3 %deleæ zrelih jelenov. (2) Drugo,prav tako pomembno dejstvo papomeni profesionalen in stroko-ven prispevek GL Jelen – Sneæ-nik, ki gospodari s 27 % lovnihgozdnatih povrøin, k celotnemuodstrelu pa prispeva kar 42 % de-leæ.

304 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

LOVSKA ORGANIZACIJA

Franc Koøœak, predsednik Not-ranjske ZLD (desno) je bil tudigovornik na odprtju Pregleda,ki je bil od 29. 4. do 2. 5. 2005 vpristavi gradu Sneænik. Ob njemje Marino Kontelj, predsednikIO Primorskega lovskouprav-ljalskega obmoœja.

Janez Stræaj, dolgoletni tajnik ZLD Notranjske

Prikaz loviøœ LD nazarskega dela SK LGO, v katerem je æivljenjskiprostor jelenjadi.

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 304

Page 39: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

Ne nazadnje je NotranjskoLGO tudi dokaz o zdruæljivostirazumne rabe in trajnostne ohra-nitve jelenjadi ter velikih zverina tem obmoœju. Ta zapis naj boskromno priznanje vsem, ki soæe prispevali in øe bodo k nada-ljevanju doseækov, po drugi stra-ni pa spodbuda tistim, ki so øevedno na zaœetku poti.

Blaæ Kræe

LD Begunjøœicaima æe sodobnozbiralnico in hladilnico

LD Begunjøœica je ena izmed28 druæin ZLD Gorenjske.

Meri 5.040 ha, lovnih povrøin paje 3.700 ha. Loviøœe je razdelje-no na deset revirjev, ki se zaœe-njajo ob reki Savi (najniæja kota386 m) in se œez njene terase øiri-jo v glavnino griœevnatega delaloviøœa z nadmorsko viøino 500do 600 m. Od tam se povzpnejo vspodnji in zgornji del gorskegapasu Begunjøœice (do 1200 m) inDobrœe (1634 m). Glavna vrstaje srnjad, njena øtevilœnost, ki jeocenjena na 350 do 400 glav, paposeljuje celotno loviøœe. 40 %izloœitev ali odvzema je v skladuz nosilnostjo okolja, œemur pritr-jujejo merljivi kazalci v æivljenj-skem prostoru in veœletnem ob-dobju telesna ter trofejna teæa tedivjadi.

Letni odstrel gamsov je naœr-tovan v viøini 30 do 35 glav.Zaradi obrobnosti loviøœa za je-lenjad ne naœrtujemo odstrela tedivjadi, temveœ je odstrel ne-omejen ob upoøtevanju starostnein spolne sestave 1 : 1 : 1, kar je vskladu z veljavnimi gojitvenimismernicami.

Seøtevek na leto uplenjene ve-like dlakaste divjadi doseæe 230

do 250 glav. Za tolikøno koliœinosta bili dosedanja zaœasna zbiral-nica in hladilnica preveœ nepo-polni in preprosti. Zato se je LDodloœila, da bo zagotovila pri-mernejøe prostore. Kot priloæ-nost se je LD ponudila nekdanjavaøka zbiralnica mleka, ki so jonekateri prizadevni œlani s skup-nimi 1.175 delovnimi urami pre-uredili v najsodobnejøe prostore,ki ustrezajo najviøjim higien-skim in tehniœnim zahtevam.Tako so bile ustvarjene razmere,ki v celoti zagotavljajo nemoteneveterinarsko-sanitarne preglede,pa tudi zadolæitve preglednikovin upleniteljev. V prostoru sohladilne komore s kompresor-jem, elektriœno dvigalo, elek-tronska tehtnica na vodilih, ner-javeœ sterilizator, elektriœni radi-ator, umivalnik z bojlerjem, mi-za iz nerjavne kovine za razkosa-vanje, obeøala na vodilih in primizi za razkosavanje ter hladilnaskrinja. Tla so tlakovana, stenepa obloæene z belo keramiko.Prostor med zbiralnico in hladil-nico loœijo teæka nerjavna kovin-ska vrata. Prenovljeni sta vsa vo-dovodna in elektriœna napeljava,zgrajena je dvoprekatna pretoœnajama, nameøœene so marmornateokenske police, na oknih so mre-

æe proti mrœesu, za zaøœito kom-presorja pa je nameøœena kovin-ska mreæa. Vzorno je urejenatudi okolica, ki je zasejana stravo, omejuje pa jo liœna lovskaograja.

Za uresniœitev pridobitve tegaobjekta je bilo porabljenih dob-rih 6 mio tolarjev (lastna sred-stva in 4 mio dolgoroœnega po-sojila). V to pa ni vøteta vred-nost opravljenega fiziœnega delanekaterih œlanov, ki jim ob tejpriloænosti veljata javna pohvalain zahvala, øe posebno najza-sluænejøemu Frenku Aæmanu,dolgoletnemu blagajniku, in si-cer za organizacijsko vztrajnostv prizadevanju, da bi druæinapridobila pomemben najsodob-nejøi objekt, ki ga vedno bolj po-trebuje. Takøno je bilo tudi mne-nje veterinarske komisije, ko jeopravila uradni pregled in izda-la potrdilo o ustrezni namemb-nosti.

Za konec predstavitve naj mibo dovoljeno napotilo, da bi bilata pridobitev hkrati tudi pobudaza pravoœasen zaœetek odstrelaposameznih vrst divjadi in stro-kovno izbiro, kar bo odraz indokaz o razumni gojitvi ne le zbesedo, temveœ tudi s spuøko.

Nikolaj Lapuh

305Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

LOVSKA ORGANIZACIJA

Razred mladih in razred zrelih.Vojko Øemrov, predsednik IOZahodnovisokokraøkega lovsko-upravljalskega obmoœja z bodo-œim pripravnikom.

Redni obiskovalec pregledov ro-govja uplenjenih notranjskih je-lenov je tudi legendarni LadoØvigelj, kateremu smo ob 90-let-nici, ki jo je praznoval aprila, øeenkrat zaæeleli vse dobro, pred-vsem pa trdnega zdravja.

Jure Pagon, kinoloøki sodnik in eden najuspeønejøih ter najza-sluænejøih vodnikov psov krvosledcev v Sloveniji.

Vse

foto

: B. K

ræe

… in njena notranjost

Foto

: N. L

apuh

Zunanjost zbiralnice in hladilnice LD Begunjøœica za uplenjeno divjad

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 305

Page 40: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

Med spomini in dolænostmi

Øentviøki lovci, ki tudi poziminiso poœivali, so v pomladnih

mesecih okrepili in razøirilisvojo dejavnost. Vsi œlani LDToøko Œelo so vestno opravljaliobvezen nadzor loviøœa in poskr-beli za krmljenje v zimskih me-secih, ko je divjad najbolj po-trebna pomoœi. Zgodaj spomladiso popravljali preæe ter zaloæilisolnice, po potrebi pa uredilinove.

Prvi predpomladanski mesecso namenili œiøœenju in urejanjuokolice svojega lovskega doma,ki je hkrati priljubljena izletniøkatoœka Ljubljanœanov. Pristreliliso risanice in 27. aprila na svo-jem streliøœu ob domu prirediliæe tradicionalno meddruæinskoekipno strelsko tekmo v poœasti-tev OF – praznika upora protiokupatorjem. Na tej tradicional-

ni, æe 25. tekmi po vrsti, se jepomerilo 90 strelcev, lovcev inlovskih pripravnikov. Izstrelili sotudi œastno salvo v spomin napadle in umrle borce ter soborce.

Ta tradicija je v naøi LD spo-øtovana in æiva, saj se naøe lovi-øœe razprostira v osrœju medvoj-ne Dolomitske republike. Todsta delovala Dolomitski in Pol-hograjski odred, nekaj œasa pasta se na tem obmoœju zadræe-vala politiœno in vojaøko vodstvoslovenskega upora. V vojni jezelo trpela vas Toøko Œelo, enaod øestih naselbin v zdajønji kra-jevni skupnosti Podutik. 11. mar-ca 1943 je okupator vas poægal,izropal in poruøil, del prebival-cev pobil, druge pa pregnal.

Œlani LD Toøko Œelo so v tehdneh najbolj zavzeti z naœrtova-njem in pripravami gradnje hla-dilnice za divjad. Urejajo tudidovoljenja za postavitev spomin-ske ploøœe na ostankih betonske-

voriti, bodo ploøœo postavili vsodelovanju z lovci iz Medvod,œlani njihove sosednje lovskedruæine.

Lado Pohar

Dvajseto, jubilejno sreœanjena Primoæu

Kako radi prihajamo lovskitovariøi prvo nedeljo v no-

vembru na Primoæ, na naøe skup-no zbiraliøœe ob spominskemobeleæju, naøi skupni preæi, kiponazarja stiœiøœe petih lovskihdruæin, smo pokazali tudi lan-sko novembrsko nedeljo (7. 11.2004). Tisti dan smo obeleæilinaø skupni lovski in kulturni danob 20., jubilejnem skupnem sre-œanju, praznovanju.

Po posameznih jutranjih lovihœlanov in gostov LD Træiøœe,

ga podnoæja nekdanjega straæne-ga stolpa v bliænjem gozdu. Znjega so okupatorjevi vojakinadzirali utrjeno in varovanomejno œrto, ki je delila nemøkookupacijsko obmoœje od italijan-skega. Œe se bodo uspeli dogo-

Økocjan, Buœka, Studenec –Veliki Trn in Boøtanj smo se ob 12. uri vsi skupaj zbrali naPrimoæu, da poœastimo naø praz-nik. Tudi vreme nam je bilo na-klonjeno, tako da se nas je zbraloprek 300 œlanov omenjenih LD zgosti, øtevilni prijatelji lovcev inlovstva ter krajani.

V lep dan so najprej zadoneliglasovi rogov Dobovskih rogi-stov, ki so naznanili zaœetek kul-turnega programa, ki ga je z lepi-mi besedami povezovala Roma-na Pokoren.

V uvodu je navzoœe s pozdrav-nim govorom pozdravil SlavkoZakøek, predsednik LD Boøtanj,ki je bila organizatorka dvajsete-ga sreœanja. V govoru je pouda-ril, da to niso le lovi na Mar-tinovo nedeljo, ampak je to tudikulturni praznik omenjenih dru-æin, izmenjava bogatih izkuøenjmed œlani o naœrtnem gospodar-jenju z divjadjo, s poudarkom navarstvu narave, kulturnih vred-not lova ter o spoøtovanju in pra-vilnem odnosu do divjadi. Div-jad je sestavni del narave, zakatero smo dolæni skrbeti vsiuporabniki prostora. Lovci se øetoliko bolj zavzemajo za naravo-varstveni vidik ohranitve neokr-njenega okolja ter zdrave in oko-lju prilagojene populacije divja-di. To niso le naloge nas œlanov,temveœ je to naøa skupna dol-ænost. Govor je sklenil z zahvaloza minulo delo ter æeljo, da bi øeveliko let v tolikem øtevilu priha-jali na Primoæ.

V svojem govoru je vse nav-zoœe pozdravil tudi predsedniklovske zveze Slovenije BojanLepiœnik, ki je poudaril pomentakih in podobnih sreœanj, zdru-æevanj ter bogatenja kulturnihvrednot. Takøna in podobna zdru-æevanja, praznovanja naj bodotudi v prihodnje sestavni delpovezovanja med druæinami inkrajani. Zbrane na Primoæu stapozdravila tudi æupana ObœineSevnica Kristijan Janc in Obœi-

ne Økocjan Anton Zupet in vsemœlanom zaæelela øe veliko prijet-nih sreœanj. S svojimi pozdravni-mi besedami je navzoœe nagovo-ril øe œlan IO LZ Slovenije JaniKrivec.

Sreœanje so s svojim nastopomkulturno obogatili tudi znaniLovski oktet LD Peca - Meæica ssvojimi lepimi pesmimi, vokalnaskupina Koronke iz Boøtanja, kiso øe posebno popestrile pro-gram, Dobovski rogisti ter mladiharmonikarji glasbene øole To-nija Sotoøka.

Kulturnemu programu je sle-dil zakljuœek lova s pozdravomlovini, saj je bilo na dopoldan-skem lovu uplenjenih pet divjihpraøiœev in tri lisice.

Zbrani so prijetno druæenjenadaljevali ob prigrizku in ko-zarœku cviœka ter ob ognju s pet-jem in klepetom ostali øe dolgo.

Vsem udeleæencem, predvsempa nastopajoœim, sponzorjem tervsem, ki so skrbeli za pripravo inorganizacijo naøega skupnegapraznovanja, se UO LD Boøtanjiskreno zahvaljuje.

Slavko Zakøek

306 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

LOVSKA ORGANIZACIJA

Kurirji so hrabrost plaœali z æiv-ljenjem.

Salva lovcev LD Toøko Œelo v spomin na padle tovariøe

Kulturnemu programu na Primoæu je sledil lovski pozdrav lovini sskupnega lova.

Foto

: S. Z

akøe

k

Visoka preæa na Primoæu, nastiœiøœu loviøœ petih lovskih dru-æin (LD Træiøœe, LD Økocjan,LD Studenec – Veliki Trn in LDBoøtanj) – simbol lovskega so-delovanja in tovariøtva

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 306

Page 41: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

Œlan LD Lenart,jubilant, 90-letnik,Franc Schonwet-ter, se je rodil 22.12. 1914 v Za-markovi pri Le-nartu v Sloven-skih goricah.

Æe zelo zgodajmu je narava pri-

rasla k srcu, saj je odraøœal na kmeti-ji, ki jo je pozneje tudi podedoval.Kljub obilici dela na kmetiji mu je øevedno ostalo dovolj œasa, ki ga je iz-koriøœal za sprehode in obœudovanjenarave.

Med obema vojnama je bil œlanlenarøkega Sokola. Med 2. svetovnovojno so ga ujeli in poslali v tabo-riøœe. Po vrnitvi domov se je pri-druæil NOB. Po vojni je bil tudi pred-sednik KLO. Takoj po osvoboditvi invrnitvi iz partizanov je s svojimi pri-jatelji, zagnanci in ljubitelji naraveter divjadi ustanovil LD Lenart, kate-re edini øe æiveœi ustanovni œlan je.

Franc je øe vedno takøen, kot je bilvse æivljenje: preprost, skromen, po-øten in dober lovski tovariø. Tudi nje-gova sinova Franc in Mirko sta œlanaLD; podedovala sta njegovo velikoljubezen do narave in divjadi!

Po ustanovitvi LD Lenart je uprav-ljal odgovorne funkcije in naloge. Bilje gospodar LD (1956–1976), œlanIO LD (1974–1981), predsednik Dis-ciplinskega razsodiøœa (1974–1976)in vodja revirja (1946–1981).

Vseskozi je bil tudi mentor mlaj-øim rodovom, ki se ga spominjajokot vestnega in lovsko zelo dobrorazgledanega lovskega prijatelja. Obnjegovih obletnicah ga vedno obiøœe-jo in z njim obujajo spomine.

Za svoje delo in prizadevanja vlovstvu je prejel veœ odlikovanj LZS:znak za lovske zasluge in red III.stopnje, pa tudi pohvale in priznanjaLZ Maribor ter matiœne LD Lenart.

Vsi œlani LD Lenart smo ponosnina naøega »Franœeka«. Øe posebnopa smo ga veseli, ko nas obiøœe inpokramljamo o tem in onem, poseb-no øe o odstrelu, delu v LD in starihspominih na prelepe trenutke na po-sameznem lovu in na skupne lovemed starimi lovskimi prijatelji.

Dragi Franœek, ob visokem jubile-ju ti tvoji lovski prijatelji æelimo øeveliko zdravja, dober pogled in da biøe dolgo ljubil naravo tako, kot joznaø samo ti.

LD Lenart – F. Ø.

Niko Marn je17. 1. 2005 praz-noval 70-letnico.Rodil se je naGornjem Brezo-vem v druæiniøtirih otrok. Zlovom in zelenobratovøœino se jeseznanil æe v naj-

rosnejøih letih, saj je svojega oœeta innjegove lovske tovariøe æe kot fantiœspremljal na lovskih poteh.

Po konœanem øolanju na strojniøoli v Mariboru se je zaposlil v Ter-moelektrarni Brestanica, kjer je tudidoœakal svojo upokojitev.

V vrste LD Brestanica je stopilleta 1958, leto pozneje pa je opravillovski izpit v Krøkem. Lovci so gadobro poznali, saj je z oœetom priha-jal na lov æe od otroøkih let in spo-znaval æivljenje LD. Æe leta 1960 jebil izvoljen v UO in kot gospodaropravljal dolænost do leta 1962, ko jesprejel funkcijo blagajnika in jo

opravljal do leta 1972. Ko je LD za-œela graditi lovski dom na Dobravi,je bil leta 1973 izvoljen za stareøinoin to funkcijo opravljal vse do leta1989, ko je vodenje druæine prepu-stil, sam pa je bil predsednik NO LD,ki ga je vodil do leta 1995. Od leta2001 opravlja funkcijo praporøœakater se z druæinskim praporom øe ved-no udeleæuje vseh pomembnih prire-ditev v Posavju. Leta 1975 je bil iz-voljen v gospodarsko komisijo ZLDPosavje - Krøko in je v njej œlan Ko-misije za ocenjevanje lovskih trofej.

Niko je lovec z duøo in srcem.Nobena naloga v korist lovstva zanjni preteæka. Neøteto ur je ærtvoval prigradnji lovskega doma, pod njego-vim vodstvom je druæina vseskoziizpuøœala fazane v loviøœe in racemlakarice na reko Savo. Bil je po-budnik bazenskega sporazuma o go-jitvi race mlakarice na reki Savi.

Niko je tudi ustanovni œlan LKDPosavje ter vseskozi vodnik in vzre-ditelj øarivcev, predvsem nemøkihprepeliœarjev ter øpringer in kokerøpanjelov. Njegovi øtirinoæni prijate-lji so pojem dobrih prinaøalcev izvode.

Leta 1977 se je LD Brestanica podnjegovim vodstvom odloœila za po-bratenje z LD Stol - Æirovnica, karnegujemo øe dandanes. Tako so rav-ninski lovci spoznali œare visokogor-skega lova, lovci z Gorenjske pa œarlovskih pogonov v bohorskem sredo-gorju.

Niko je zagovornik praviœnega lo-va in napredka, ki naj bi bila pred-vsem v korist divjadi. Kot mentor jevzgojil »novi« rod, ki zdaj uspeønovodi LD, prav tako je v praviœnalovca vzgojil svoja sinova. V njegovihiøi na Dolnjem Brezovem se vse vrtiokrog lovstva. Vsak poøten lovec jedobrodoøel gost v njegovi gostoljub-ni hiøi.

Za njegovo predano delo v lovstvuga je LZS odlikovala z znakom zalovske zasluge in redoma III. in II.stopnje. Za delo na kinoloøkem pod-roœju je od KZS dobil srebrni znak zakinoloøke zasluge. LD Brestanicamu je za njegovo prizadevnost in za-sluge izroœila plaketo LD Brestanica,ki je najviøje druæinsko priznanje. Jetudi dobitnik priznanja ZLD Posavje.

Brestaniøki lovci se ti, Niko, iskre-no zahvaljujemo za vse delo, ki si gaopravil za razvoj in v korist lovstva.Æelimo ti veliko zdravih in klenih letv naøih vrstah z æeljo, da bi se øedolgo druæili ob tebi ljubi pesmiFantiœi se zberejo, ki jo v naøi druæbitako rad zapojeø.

LD Brestanica – F. S.

Anton Bosilj,œlan LD Boœ naKozjaku, je v kro-gu lovskih tova-riøev v zaœetkuletoønjega janu-arja praznovalsvoj æivljenjskijubilej, 80-letni-co.

Zibelka mu je stekla 11. 1. 1925 vkmeœki druæini v Leskovcu. Svojeotroøtvo je preæivljal med cvetoœimiœeønjami, dehteœimi travniki, poseja-nimi njivami, ki so dajale up na polnekaøœe, pa tudi ob petju klopotcev inœriœkov v Haloøkih goricah. V njih jeobœudoval naravne lepote in darove.Toda mladost ob bratih in sestri jebila kratka. Vojna, ujetniøtvo, ude-leæba v NOB, prva sluæba in zaposli-tev na HE-Fala, od koder je odøel v

invalidsko upokojitev, so bile njego-ve æivljenjske zakonitosti, ki jim jesledil. Toda vseskozi je ostal pove-zan z naravo.

Tonetovo druæenje z lovci sega vleto 1956, ko je bil sprejet v naøo LD.S prijateljem Podgornikom in drugi-mi je do podrobnosti spoznal naøeloviøœe od strmin Zagozda do ravneDobrave. Posebno pa je poznal jazbi-ne in lisiœine, saj je imel najraje lovna lisice.

S svojim delom je v loviøœu storiltudi mnogo za divjad. Kot sposobne-mu in aktivnemu œlanu so mu bilezaupane naslednje funkcije: œlan UOje bil od 1961 do leta 1990, kinoloøkireferent LD je bil od 1964 do 1968,gospodar od 1971 do 1977, 20 let paje bil tudi predsednik Komisije zaocenjevanje økod od divjadi. Ak-tivno je delal tudi v odboru za pobra-tenje z LD Lenart v Slovenskih gori-cah, ob gradnji lovske koœe je vodilzbiralno akcijo lesa, sedaj pa je pred-sednik Komisije za odlikovanja. Zanjegovo nesebiœno delo v lovski or-ganizaciji ga je LZS odlikovala zznakom za zasluge in redom III.stopnje, LZ Maribor pa mu je podeli-la plaketo za dolgoletno aktivno delov lovstvu.

Njegovi lovski tovariøi smo pre-priœani, da bo skupaj s sinom Vin-kom øe naprej ostal aktiven in priha-jal na delovne akcije, skupne love in

sreœanja, pa tudi, da bomo øe dolgolahko posluøali njegov tenor.

Ko se bo s tihimi koraki vzpenjalpo lovski stezi v Zagozdu, s pogle-dom uprtim na Ruto, daljnje Pohorjein bliænje peœine, naj se mu misli zbi-strijo, ko bo v listih, odpadlih z dre-ves, obraœal svoje liste spominov inlepih trenutkov, ki mu jih je nakloni-la Diana. Naj mu bo øe dolgo lepo.

LD Boœ na Kozjaku – J. Æ.

307Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

JUBILANTI

Franc But, LD Boœ, PodplatSlavko Œeleønik, LD VrhnikaRudi Fajs, LD PodœetrtekJanez Grabec, LD Slovenj GradecAnton Gradiønik, LD Boœ na KozjakuAlojz Habjan, LD Viønja GoraAlojz Ivanuøa, LD OrmoæHinko Korelc, LD VelenjeJanko Kosmina, LD Istra, GraœiøœeJanez Koæar, LD StahovicaIvan Lapajne, LD Dole nad IdrijoAlojz Lenarœiœ, LD DobrepoljeLovro Maœiœ, LD PreæihovoIvan Malenøek, LD Smuk, SemiœSlavko Petroviœ, LD VrhnikaAlojz Polak, LD TrnovoSpaso Raliœ, LD KropaAlojz Ramøak, LD Bistra, Œrna na KoroøkemPavel Rojs, LD Ømarje pri JeløahJoæe Saksida, LD Trnovski gozdZdravko Semiz, LD Tabor, ErzeljIvan Setnikar, LD Polhov GradecAnton Øuler, LD BreæiceIvan Tomaæiœ, LD KozlekVojko Udoviœ, LD Loæ, Stari trgAlojz Volmajer, LD StrojnaVido Æagar, LD Sela pri KamnikuZvonko Æirovnik, LD Fram

Vsem jubilantom iskreneœestitke!

* Po podatkih, ki so nam jih posredovali tajni-ki LD na œlanskih seznamih!

V TEM MESECU PRAZNUJEJO* SVOJ

ÆIVLJENJSKI JUBILEJ

85-letnicoAvgust Anæiœ, LD Dole pri LitijiAnton Kræiœ, LD Banja Loka

80-letnicoFriderik Bauman, LD ApaœeAnton Ketiø, LD Radlje ob DraviIvan Sotlar, LD MakoleVinko Vrhovnik, LD IzlakeAlojz Zajøek, LD Æetale

75-letnicoAdi Arl, LD Peca, MeæicaIvan Bizjak, LD ŒezsoœaAleksander Doplihar, LD KamnikAlojz Duler, LD Slovenj GradecDrago Gabriel, LD JavornikIvan Gregoriœ, LD LijakDuøan Hmelak, LD HubeljAlojz Kogej, LD JelenkAnton Koroøec, LD TrebelnoFranjo Kreaœiœ, LD JezerskoSlavko Legat, LD DovjeAlojz Lovec, LD PoljœaneKarel Merljak, LD GoricaBranko Mernik, LD DobrovnikIvo Napotnik, LD SmrekovecBrane Podgornik, LD Smuk, SemiœPeter Robiœ, LD Kranjska GoraMilinko Stojiœeviœ, LD ZavrœPeter Øuler, LD ŒezsoœaZvonimir Tuøak, LD DobrovaPeter Varl, LD Suha krajinaJosip Vlaœiœ, LD Ømarje pri Kopru

70-letnicoIvan Bauman, LD Sv. JurijIvan Brkoviœ, LD Bizeljsko

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 307

Page 42: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

Obisk v podruæniœni øoli Mlinøe

»Leto je spet naokoli in zimabo kmalu pokazala zobe v

vsej svoji veliœini. Zapadel bosneg, pritisnil bo mraz, æivali, kiæivijo na prostem, pa bodo teæjepreæivljale to teæko obdobje. Zatomoramo ljudje, v prvi vrsti palovci, poskrbeti za æivali, ki si iz-pod sneæne odeje le steæka izkop-ljejo kakøen zalogajœek hrane …«

To smo uœenci in uœiteljicePodruæniœne øole Mlinøe prebraliv pismu, ki sta nam ga prineslaœlana LD Mlinøe. Lovca Rudi inMatija Klopœiœ sta nas v zaœet-ku zime razveselila tudi z obis-kom in prineseno hrano za ptice.Prav tako nas je s svojim obis-kom presenetil gozdar BoøtjanPihler. Vsi so nas pouœili, kakoskrbeti za ptice pozimi. Prijaz-nost, ki so jo do nas, øolarjev inuœiteljic, izkazali naøi obiskoval-ci, je bil le øe en dokaz, da solovci ljudje, ki imajo radi æivali.

Veœina ljudi æe ob prvem pri-hodu sneæink, ki v rahli zimskisapici neæno naletavajo, ob mislina pokrajino, ovito z belo odejo,pomisli, da se bliæa vesel zimskiœas. In tudi je, saj sneg veœinomanaznanja prihod treh dobrih moæ,œas obdarovanj, veselja na sne-gu … Pozabljamo pa, da se takodobro ne godi mnogim æivalim,ki morajo zimo preæivljati takoali drugaœe. Ustavimo se le pripticah; so drobna, neæna bitja, kinas s svojim petjem in øœebeta-njem razveseljujejo ves dan.Tako malo je treba, da se jimoddolæimo za eno najlepøih veziz naravo in jim pomagamo, da selaæje prebijejo do dni, ko bosonce zasijalo v vsej svoji veliœi-ni in naznanilo bliæajoœo se po-mlad.

Vsi naøi obiskovalci so øolar-jem pojasnili, kako malim »øœe-betavcem« lahko vsaj malce omi-limo zimski œas, ki za ptice, ko

jih pesti pomanjkanje hrane, niprav niœ prijeten. Najbolj jimlahko pomagamo s semeni, ki so jih prinesli naøi obiskovalci.Tako se ptice v mrzlih dneh raz-veselijo zrn buœnic, sonœnic, pro-sa, oljne repice in maka, pa tudikakøne lojne pogaœice.

Tisti, ki se na ptice bolje spo-znajo in jih æe veœ let hranijoskozi dolge zime, vedo, da raz-liœnim vrstam ptic prija razliœnahrana.

Uœenci podruæniœne øole Mlin-øe so postavili krmilnice naokenske police ter v vrt ob øoli inptice s semeni pridno zalagalivso zimo. Œe je toplo in ni snega,semen natresemo manj. Ptice jenamreœ priporoœljivo nauœiti, dajih vedno œaka vsaj nekaj hrane,vendar pa jih, v njihovo dobro,ne smemo preveœ razvaditi. Daohranijo naravni nagon, naj ta-krat, ko zima ni huda, same iøœe-jo hrano. Dovolj zrnja naj bo navoljo le v res hudih dneh.

Uœenci so z dobljeni semenihranili ptiœke v bliæini øole insvojih domov. Ko se bo zima po-slovila in umaknila prvim toplimsonœnim æarkom, se nam bodoptice bogato oddolæile za vestrud. Kako? Prisluhnite in opa-zujte!

Marija Ribiœ,Podruæniœna øola Mlinøe

Otroci in lovcismo ponovnooœistili del narave

Vzaœetku letoønjega aprila jebila naøa tradicionalna œi-

stilna akcija, æe 35. po vrsti. Nanjej se je zbralo okrog 150 otrokiz OØ Raœe v spremstvu ravnate-lja ter njihovih uœiteljic, medtemko je iz OØ Miklavæ priølo 40otrok pod vodstvom pomoœnikaravnatelja ter 15 otrok iz OØSlivnica skupaj z uœiteljicami.

Omeniti je treba tudi prisot-

nost odraslih, ki jih je bilo 12, injavne delavce Obœine Raœe -Fram. Tako je bilo na letoønjiakciji œiøœenja okolja, v kateremdeluje LD Raœe, vseh udeleæe-nih oziroma nelovcev pribliæno220. Œe k temu priøtejemo øestalne udeleæence akcije, lovce,ki nas je bilo 40 in smo pospre-mili naøe otroke po terenu, jebilo konœno øtevilo vseh, ki smozavihali rokave, okrog 260. Inzaœelo se je naporno, a zelo ko-ristno delo.

Bil je œudovit, s soncem obsi-jan dan, temu primerno je bilotudi preøerno razpoloæenje vseh.Toplo sonce in dobra malica stapripomogla, da smo poœasi le za-znali utrujenost. Kljub vsemu jebilo v oœeh vsakega udeleæencaveliko zadovoljstvo ob misli, daje veliko pripomogel k lepøemuvidezu naøe okolice.

Akcija se je zaœela ob 8. uri inje trajala do poldneva. Lovcismo vse nabrane smeti prepeljaliv æe za to pripravljene kesone prilovskem domu. Zbrali smo pri-bliæno 30 m3 razliœnih odpad-kov, razmetanih na pribliæno vsaj2000 ha njiv, travnikov in goz-dov. Na koncu je znova oæivelaveœna obljuba, da se prihodnjeleto spet vidimo in ponovimokoristno akcijo. Upamo, da se

bodo v prihodnje tudi odrasliodzvali v veœjem øtevilu.

Omeniti je treba tudi delovneorganizacije in ustanove, ki sobili letoønji sponzorji: Zavaro-valnica Maribor, Ekolab –Maribor, Pinus - Raœe, FKKT(Fakulteta za kemijo in kemij-sko tehnologijo) – Maribor,Sana - Hoœe, obœine Raœe -Fram, Miklavæ in Hoœe - Sliv-nica, Kmetijska zadruga indrugi.

Za medijski odziv sta poskrbe-la dnevnik VEŒER in TV Slo-venija 1. Øe posebno bi rad po-hvalil novinarko Veœera, gospo-diœno Sanjo Verovnik, saj si jepo svojih najboljøih moœeh pri-zadevala pri oglaøevanju naøeœistilne akcije.

Øe enkrat bi se rad od srca za-hvalil vsem sodelujoœim, poseb-no øe osnovnoøolcem, ki so ssvojo prisotnostjo vtisnili pose-ben peœat. Zahvala velja tudi nji-hovim uœiteljem, ravnateljem innenazadnje tudi vsem lovcem.

Na vse ljudi, posebno odrasle,pa ponovno apelirajmo: Dajteodpadke v za to namenjene za-bojnike in ne v naravo, saj tudidoma ne odlagate in puøœate od-padkov kjer koli!

Drago VeønerLD Raœe

308 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

MLADI PIØEJO

Lovca na obisku v podruæniœni OØ Mlinøe

Narisala Melani Œontala, 5,6 leta, VVE Pertoœa.

Lovec LD Raœe razlaga otrokom, kako bo œistilna akcija potekala vnjihovem loviøœu.

Foto

: D. V

eøne

r

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 308

Page 43: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

Kamenœki iz æelodcev divjega petelina

Divji petelin, ki je naøa naj-veœja divja kura, se øe

posebno zadnja desetletja opaz-no øtevilœno zmanjøuje. Zato jevsaka podrobnost o njem øe toli-ko bolj zanimiva in dobrodoølaza ljubitelje æive narave, øe po-sebno lovce.

Prirodoslovni muzej Slovenije(PMS) je v okviru svojih pred-stavitev Vitrina œetrtletja pred-stavil zbirko kamenœkov iz æe-lodcev divjih petelinov (Tetraourogallus), ki so pravzapravvzorci iz æelodcev 82 divjih pete-linov in tudi dva vzorca iz æelod-cev ruøevca (Lyrurus tetrix).Divji petelini in kure na sploønoimajo v svojih æelodcih kamenœ-ke kot pomoœ pri presnovi teækoprebavljive prehrane. Iz pred-stavljene zbirke kamenœkov div-

jih petelinov, ki izvira iz leta1932, PMS jih je daroval gospodA. Schuster, je razvidna takratnaprisotnost divjega petelina tudina nadmorski viøini komaj 300 m(Golovec, Roænik, Øentvid, Œr-nuœe, Trzin, Medvode, Kaøelj,Zalog, Dolsko), medtem ko dan-danes to najveœjo gozdno kurosreœujemo le øe na nad 800 mnadmorske viøine.

Zanimive so tudi ugotovitve ovrsti kamenœkov, ki so jih upo-rabljali divji petelini. Med njimiprevladuje kremen, ki je brezbar-ven, razliœno obarvan ali povsemœrn, sledijo bobovci in drugi æe-lezovi minerali, medtem ko jekalcit razmeroma redek. Poseb-na zanimivost so æebljiœki insvinœene øibre ter øe ohranjenikristali kremena, ki so veœinomazaobljeni. V redkih primerih øelahko prepoznamo prvotno obli-ko kristalov.

Zdaj je divji petelin zavarova-na vrsta, zato so omenjeni po-

309Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

LOVSKI OPRTNIKFo

to: O

. Dol

enc

– D

iana

Økatlica z razliœnimi æelodœnimi kamenœki divjega petelina (in ru-øevca)

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 309

Page 44: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

datki edinstven dokument – takoo nekdanji razøirjenosti divjegapetelina kot tudi o uporabikamenœkov.

Prirodoslovni muzej Slovenijevabi tudi lovce na ogled vitrine,na æeljo pa smo pripravljeni za-gotoviti strokovno vodstvo zaskupine (oziroma celo za posa-meznike) s poudarkom na lovskitematiki, na naravovarstvu ali pasploøneje. Avtorja vitrine svaIvo A. Boæiœ in dr. Miha Jerøek.

Zaæeleno je, da se vsaka skupi-na poprej najavi (PMS, Oddelekza stike z javnostjo, dr. StaøaTome; tel.: (01) 241 – 09 – 48 alipo e-poøti: [email protected]). Muzej je odprt vsakdan, vitrina pa bo na ogled do 10.septembra 2005.

Ivo A. Boæiœ, prof. biol.,muzejski svetovalec

Bobri so se vrnili v Prekmurje, v rokav reke Mure

Vloviøœu LD Velika Polana,ki leæi ob levem bregu reke

Mure, nekaj kilometrov predLendavo, so lovci ob rokavureke, v katerem nikoli ne usahnevoda, opazili drevesa, ki jih jepodrl in oglodal bober. Prve sle-dove, ki so kazali na njihovo pri-sotnost, so lovci in ribiœi opaziliæe pred dvema letoma. Zdaj sosledovi tako znaœilni, da ni veœdvoma o prisotnosti bobrov. Po-skuøali smo jih tudi fotografirati,a nam ni uspelo; verjetno zato,ker so noœne æivali. Smo pa tudimi fotografirali posledice njego-vega dela, tj. obglodana in podrtadrevesa na bregu rokava rekeMure blizu naselja Kot, nekaj ki-lometrov od Velike Polane, ki jesicer znana kot evropska prestol-nica øtorkelj.

Obstojata dve vrsti bobrov. Prinas æivi evrazijski bober Castorfiber, druga vrsta pa je kanadskibober – Castor canadiensis. Ev-ropski bober je veœji in tehta do35 kg ter zraste v dolæino do 1 min velja za najveœjo vrsto glodav-

cev v Evropi in Aziji (so pa tudidrugi razlikovalni znaki). Prvot-no je Castor fiber æivel praktiœnov celotni Evropi in Aziji; tudi vøtevilnih rekah Slovenije. V Prek-murju ob rokavu Mure je kraj z znanim gostiøœem z imenomBobri.

V Sloveniji je bil bober iztreb-ljen v 18. stoletju. Vzrok za to jebil lov, kajti bobrovo meso jeveljalo kot specialiteta v kulina-riki. Do zaœetka 20. stoletja se jev Evropi njegovo øtevilo zmanj-øalo na vsega okrog 700 æivali.Prvi so ga zavarovali Norveæani,in sicer æe leta 1845. To je verjet-no prepreœilo izumrtje evropske-ga bobra. Pozneje so jih z Nor-veøke naseljevali v øtevilne ev-ropske dræave. Leta 1995 so jihnaselili na Hrvaøko na Lonjskopolje blizu Zagreba. Bobri sooœitno potrebovali tri leta, da sopo rekah priplavali v Slovenijona obmoœje reke Krke in njenihpritokov na Dolenjskem. Nekajlet pozneje so se naselili v Belikrajini v pritokih reke Kolpe vreki Lahinji in v potoku Dob-liœica. Zadnji dve leti opaæamonjihove sledove tudi v rokavihreke Mure v Prekmurju.

V celotni Evropi se je øtevilobobrov poveœalo zaradi varstvain novih naseljevanj. Podatkipriœajo, da v Evropi æivi okrog350.000 evropskih bobrov, karzagotavlja stabilnost njegove po-pulacije.

Evrazijski bober æivi v vodiin na njenih bregovih, kjer gradibobriøœa in jezove. Je dober pla-valec. Na zadnjih nogah imamed prsti plavalno koæico. Sploøœatim repom krmari v vodi.

310 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

LOVSKI OPRTNIK

Kamenœki iz æelodca divjega pe-telina

Divji petelin, fotografiran na Œr-nem Vrha nad Idrijo leta 1980.

Makroposnetek enega zrna (ka-menœka) iz kremena

Æebljiœka(i)

Kremen, zaobljeni kristali

Svinœene øibre (4 mm)Fo

to: A

rhiv

PM

S

Vhod v bobrino v bregu rokava Mure

Bober je podrl dokaj debelo topolovo drevo.

Bobri so pred nedavnim obglo-dali okrog 30 cm debelo drevo.

Foto

: J. K

ocja

nœiœ

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 310

Page 45: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

P onekaterihpodatkih pod vodobrez vdihljaja zdræi tudi do 15minut. Je izrazit rastlinojedec.Brlog (bobrino) najveœkrat nare-di v bregu vodotokov. Prehra-njuje se z vodnimi rastlinami, gr-miœevjem in drevesi – mehkimilistavci. Ob rokavih reke Mure jeobglodal in podrl najveœ dreves spremerom od 10 do 15 cm. Vmesje oglodal tudi debelejøa drevesado premera skoraj 30 cm. Enotako drevo – topol – je æe skorajpodrl; verjetno je delo dokonœalœez nekaj dni po fotografiranju.Sledovi oglodanosti na topolu soøe œisto sveæi.

Za lovce, dobre gojitelje divja-di, je vsaka novica o naselitvinovih vrst prostoæiveœih æivali indivjadi zelo razveseljiva. Upa-mo, da bo takih vesti øe veœ.Trenutno nas je v naøih krajihrazveselil evrazijski bober, ki muæelimo œim boljøe poœutje.

Joæe Kocjanœiœ

Bobri so æe v zgornjem tokuKrke

Po prvih poroœilih leta 1998,ko so opazili sledove oglo-

danih dreves pri Podboœju, jebilo mogoœe sklepati, da se jeevropski ali evrazijski bober(Castor fiber) po 200 letih spetvrnil k nam. V Slovenijo je karpriplaval po reki Savi po na-selitvi na Lonjskem polju juænood Zagreba. Ustalil se je v sred-njem toku ob Krakovskem goz-du, kjer je nastalo aktivno bob-riøœe. Leta 2002 se je naselil tudi

v Dobliœici, pritoku reke Lahinjezahodno od Œrnomlja. Po vsejverjetnosti je tudi belokranjskipar priøel iz hrvaøke naselitvenekolonije in je pri nas naøelugodne æivljenjske razmere.

Spremljanje bobriøœa ob Krkije pokazalo, da se je par zaœelrazmnoæevati takoj po prihodu.Natanœnega øtevila mladiœev nimogoœe ugotoviti, mogoœe pa jesklepati, da v bobriøœu domujedo 10 æivali. Mladiœi ostanejo vstarøevskem domovanju nekakodo tretjega leta starosti, ko posta-nejo spolno zreli.

Glede na øtevilœnost æivali vbobriøœu bi bilo samo vpraøanjeœasa, kdaj se bo ob Krki pojavilonovo bobriøœe. To se je oœitnozgodilo letos. Intenzivne sledoveprisotnosti in stopinje je biloopaziti v zgornjem toku rekeKrke med Dvorom in Æuæem-berkom, tako da lahko z optimiz-mom gledamo na øiritev bobrov.Razmere za naselitev so ugodne,ker je struga globlje vrezana vreœni dolini z ozko poplavno rav-nico. Po objavi prispevka An-dreja Hudoklina z Zavoda RSza varstvo narave OE Novo me-sto, objavljenega v Dolenjskemlistu, sem si prve sledove prisot-nosti bobrov ogledal skupaj zlovcem Sreœkom Ercegom izMihovega pri Øentjerneju. Sedajkomaj œakam, da bom podobnesledove opazil tudi v bliæini Æu-æemberka, od koder izhajam. Vsetako kaæe, da je bobre privabilabogata obreæna zarast, v kateriprevladujejo mehkolesnate gr-

movne in drevesne vrste vrb injelø, kar je kljuœnega pomena zabobrovo prehrano v zimskemœasu. Pomembna je tudi zgradbabreæin, v katere izkoplje brloge(bobrine), dolge tudi do 10 met-rov in do pol metra øiroke. Vhodizkoplje pod vodo, na koncu br-loga je spalnica – kotel, s pre-merom 80 cm. Pomembna statorej zgradba breæin in tudi umir-jen vodni tok, ki ne niha preveœpo viøini. Kmetijske povrøinemed Dvorom in Æuæemberkomso na sreœo dovolj daleœ, da ne bopritoæb domaœinov, ki bodo bob-ra, vsaj upam, radi sprejeli zasvojega.

Naj spomnim, da poleg ev-ropskega (evrazijskega) bobra(Castor fiber) poznamo tudi ka-nadskega (Castor canadiensis).Naø je malo veœji kot kanadski inima øirøi rep ter drugaœe obliko-van luskast rep. Zraste do dol-æine enega metra, medtem ko repmeri øe 35 do 40 cm. Rep je sicerzelo moœan in bober z njim dob-ro krmili, plava pa z zadnjiminogami, na katerih je vseh pet pr-stov povezanih s plavalno koæi-co. Na kopnem je precej okoren,izjemno spreten pa je v vodi inplava s hitrostjo do 10 kilomet-rov na uro. Je znaœilen rastlino-jedec; najveœ se hrani z vodnimirastlinami, zeliøœi, grmiœevjemin mehkolesnatimi drevesi. Nanjegovem jedilniku so le listavci,medtem ko smreko in jelko pustipri miru.

Poslednji dokument o navzoœ-nosti bobra pri nas je njegova

slika s ptujskega gradu iz leta1643, ko so ga uplenili nekje priVurberku. Stoletje za tem je gradVurberk dobil izkljuœno pravicoza lov bobrov na Dravi od nek-danjega dogoøkega broda doPtuja. Øe leta 1749 terezijanskikataster mariborskega okroæjaobravnava bobra kot lovno div-jad, hkrati pa je to zadnje, karsmo sliøali o tej æivali pri nas.Zato velja, da je bil do konca 18.stoletja iztrebljen. Æal se je znjim enako zgodilo tudi drugod.Bober naj bi izginil predvsemzaradi lova, saj je veljal za mes-no specialiteto.

Po zadnjih podatkih in uspelihnaselitvah v razliœnih evropskihdeæelah (med prvimi je bila Nor-veøka) dandanes v Evropi æivispet 350.000 evrazijskih bobrov.To pomeni, da je vrsta øtevilœnospet stabilna.

Upamo lahko, da se bodo bob-ri iz sedanjih naøih vodotokov,Krke, Radulje in Lahinje ter pri-tokov in s Hrvaøke, naselili øe vMuri in Dravi, kjer imajo pomnenju nekaterih poznavalcevteh æivali najlepøo moænost zaæivljenje. Tako bomo spet bo-gatejøi za eno vrsto divjadi, sajjih vsako leto na svetu tudi ve-liko izumre. V Sloveniji je v zad-njih petdesetih letih izumrlo de-set vrst ptic, poroœajo ornitologi.

Tudi jaz apeliram na lovce: Œeima kdo novejøe podatke o pri-seljevanju bobra, naj po mojemzgledu poskrbi za objavo v Lov-cu.

Ferdinand Mestnik

311Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

Foto

: Fot

o Sp

ring

– M

B

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 311

Page 46: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

Lovec, pesnik in upornik pripravljaøe eno pesniøkozbirko

Na lansko miklavæevo je zna-ni koroøki lovec (œlan Kluba

prijateljev lova - Celovec), ro-gist, pesnik in upornik TonœiHaderlap dopolnil 75 let. Ve-dremu in œilemu moæakarju, kimu je zibel tekla v toplini skrom-ne gorske kmetije Pri Vinklnu vLepeni nad Æelezno Kaplo, tehlet sploh ne bi prisodil, œeprav jemoral æe kot mladoleten skozipekel vojnih grozot. Skupaj ssvojim pokojnim bratom Zdrav-kom in z bratrancem Petrom Ku-harjem, ki je zdaj predsednikZveze koroøkih partizanov, jeøtel med najmlajøe partizanskeborce na Koroøkem. V boj zapreæivetje ga je treøœil nacistiœnireæim, ki je hotel nasilno iztrebitislovenski æivelj na Koroøkem intako napraviti deæelo nemøko.Koroøki rojaki so se uprli nasilju:øli so v partizane ali pa so po svo-jih moœeh podpirali narodno-osvobodilni boj, ki je tudi edenod temeljev osvoboditve republi-ke Avstrije.

Okolici Æelezne Kaple in Selsta bili med najbolj upornimi naKoroøkem in sta dali tudi naj-veœji krvni davek za osvoboditevizpod nacistiœnega jarma. Hader-lapova druæina je od vsega zaœet-ka podpirala partizane, ki se jimje oœe pridruæil leta 1943. Jeseniistega leta so nacisti zaprli øemamo in jo poslali v koncentra-cijsko taboriøœe Ravensbrück,odkoder se je vrnila jeseni 1945.Za mladoletna brata Tonœija inZdravka je prevzela skrb tetaHelena Kuhar - Jelka. Vendar sojeseni 1944 vsi morali zbeæati vpartizane, kjer sta se Tonœi inZdravko spet sreœala z oœetom,ki je vodil kurirsko postajo K9pod Oløevo. Kot partizanska ku-rirja sta doœakala svobodo.

Po koncu vojne je Tonœi Ha-derlap dokonœal osnovno øolo inpotem nekaj œasa delal doma nakmetiji. Pozneje se je zaposlil naæagi v Æelezni Kapli. Vselej pasta ga mikala kultura in lov. Kotpevec, igralec in recitator je so-deloval pri domaœem Sloven-skem prosvetnem druøtvu Zarjav Æelezni Kapli, ob delu in kul-turnem udejstvovanju pa je nare-dil øe lovski izpit in dræavni izpitza gozdarja ter lovskega œuvaja.Medtem si je z æeno Vero, rojenoPruønik, æe ustvaril druæino. Kerdoma ni bilo kruha in dela, se jev odgovorni funkciji zaposlil pri

podjetju Goess v Trgu/ Feldkir-chen na zgornjem Koroøkem.Tonœi Haderlap je bil pri sode-lavcih in v podjetju prav zaradisvoje poøtenosti, œloveœnosti instrokovnosti zelo priljubljen. Za-to so se izjalovili tudi vsi obœasniposkusi nacionalne mrænje inprotislovenske nestrpnosti, s œi-mer so ga hoteli æaliti nekateri.Slavljenec ni nikoli tajil svojegapokolenja: jasno in odloœno,spoøtljivo in brez kanœka jeze tersovraøtva do naroda soseda se jezavzemal za pravice svojega na-roda in se postavil v bran sloven-ski besedi. Vse tri hœere sta zæeno Vero samoumevno zaupalaSlovenski gimnaziji v Celovcu,kjer so tudi maturirale. Podobnokot v domaœi Æelezni Kapli se jeTonœi tudi na novem sluæbenemmestu vkljuœil v vaøko æivljenjein med drugim ustanovil tervodil Ansambel rogistov v Trgu.V tem je navezal tudi stike z ro-gisti v Sloveniji.

Ko je leta 1964 njegov tastKarl Pruønik - Gaøper ustanovilKlub prijateljev lova, je TonœiHaderlap seveda takoj postalœlan te strokovne in stanovskezveze slovenskih koroøkih lov-cev in dolga leta opravljal odgo-vorne frunkcije. Ob vsem delu indrugih obveznostih, zanimalo gaje strelstvo, navduøeval se je zalovsko kinologijo, godel je naporokah in drugih slavjih in øe bilahko naøtevali, pa je naøel œastudi za poezijo. Predvsem ga jeoœarala lepota narave. Pred leti jeizdal pesniøko zbirko Pesmi.Druga zbirka øe œaka doma vpredalu mize, za katero zadnjemesece presedi precej œasa. Od-loœil se je, da bo napisal svojespomine na prehojeno æivljenj-sko pot partizanskega puntarja,lovca, pesnika in druæinskegaoœeta.

Za svoje delovanje in prispe-

vek k razvoju lovstva je TonœiHaderlap prejel vrsto odlikovanj.Zdravja, zadovoljstva in obiloprijetnih ur v krogu druæine smomu zaæeleli ob njegovi 75-letniciœlani Kluba prijateljev lova inøtevilni lovski tovariøi.

Franc Wakounig

Tragiœen zajœjilov za goniœki

Na sestanku lovskih œuvajevGL Medved - Koœevje, ki je

bil 16. (ali celo 17.) oktobra1974, smo se dogovorili, da bomanjøa skupina lovcev odøla nalov na zajce. Lovili naj bi vKoprivniku pri Koœevju, v revir-ju poklicnega lovskega œuvajaToneta Pojeta.

Lova, ki je bil 21. 10. 1974,smo se udeleæili: Tone Novak,Joæe Øpehar, Leopold Æalec, Ig-nac Miømaø in Poje. Na predve-œer pred lovom me je Poje pokli-cal in me prosil, naj s seboj pri-peljem øe brak-jazbeœarko Ago,ki je veøœa sledenja po krvnemsledu, saj je prejønji dan obstrelilkoøuto, ki bi jo bilo treba œimprej poiskati.

Z Ignacem Miømaøem sva seæe zgodaj zjutraj odpravila izKoœevja. Øe v temi sva se pripe-ljala nad Koprivnik. Malo sva øe

poœakala, da se je zdanilo. Naøipsi so bili æe nestrpni in postajaliso vse bolj nemirni v avtomobi-lu. Miømaø je imel takrat dva psaoziroma psici, kratkodlaki istrskigoniœki. Eni je bilo ime Dina, kije komaj dopolnila drugo leto,drugi pa Aza. Obe sta bili izred-no dobri za sledenje in gonjo zaj-cev. Moji psici sta bili: Aga(brak-jazbeœarka, ki je bila izred-no dobra za krvni sled, in Berta,kratkodlaka istrska goniœka, kipa je bila dobra predvsem za go-njo zajcev.

Malo nad Koprivnikom, blizunogometnega igriøœa, sem Miø-maøa s psicama napotil, naj greœez greben mimo Ivanœeve hiøe,da bi priøel do kaluæe, kjer sebomo sestali z drugimi lovci. Jazsem odøel z obema psicama doœuvaja Pojeta, ki me je æe nestrp-no œakal pred njegovo hiøo. Pri-sedel je v moj avto in odpeljalasva se do mesta, kjer je prejønjidan obstrelil koøuto. Pripeljalasva se do spomenika, ki stojimed Koprivnikom in Hribom vbliæini cestnega kriæiøœa. Poje mije pokazal nastrel, jaz pa Agi.Kot da me je razumela, kaj ho-œem, je takoj napela slednji jer-men in povlekla proti vasiciHrib, morda 250 do 280 m dodrugega spomenika na œase NOB,ki pa je bil æe v poruøeni vasici

312

LOVSKI OPRTNIK

Slovenski rojak in lovec TonœiHaderlap iz Lepene nad Æelez-no Kaplo pospeøeno pripravljasvojo drugo pesniøko zbirko.

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 312

Page 47: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

Hrib. Tam se je ustavila in se raz-gledovala v smeri proti cesti.Pogledal sem tja in le meter odceste zagledal koøuto, ki je æemrtva leæala ob cesti. Øel sem poavto, Poje jo pa je medtem iztre-bil. Kmalu sem se vrnil s svojim»hroøœem«, na katerem sem imelna zadnjem braniku narejen prt-ljaænik za prevoz uplenjene div-jadi. S Pojetom sva ravno nala-gala koøuto, ko sva zasliøala stre-le. Pozneje sva izvedela, da jeMiømaø streljal na zajca. Koøutosva odpeljala v Koprivnik naPojetov dom, kjer naju je œakalØpehar, ki je tudi pripeljal svojokoøuto. Poje in Øpehar sta øe ure-jala koøuti, jaz pa sem se odpeljalna vzhodni del Koprivnika, da bise sreœal s preostalimi. Pri kaluæisem se ustavil in spustil istrskogoniœko Berto, Ago pa sem pu-stil v avtomobilu. Le nekaj kora-kov sem napravil, ko sem æe za-sliøal Bertin glas, znaœilen, kadarje priøla na sveæe zajœje sledove.S tankim zvonkim lajeæem se jeusmerila k bliænjemu brinovemugrmu, ki je bil le 40 do 45 m stranod mene. Puøko sem imel æe pri-pravljeno. Psica je priøla v bliæi-no grma, iz njega pa se je kotpuøœica pognal zajec; ravno protimeni. Z dobro pomerjenim stre-lom sem ga poloæil na dlako.Psica je bila takoj pri njem in mi

ga lepo prinesla. Bil sem ji zelohvaleæen in sem jo potrepljal terpohvalil. Æal pa je bila to zadnjazahvala dobri psici.

Zajca sem privezal na avtomo-bilski prtljaænik, sam pa sem sto-pil na drugo stran luæe, morda le100 metrov od avtomobila. Tuditam je psica priøla na sveæ zajœjisled in njena znaœilna cvileœagonja mi je takoj povedala, da jev bliæini øe drugi zajec. Æe ponaslednjih 5 do 8 metrih ga jedvignila. Zajca sem sicer videl, aje bil predaleœ za strel. Tekel jeob robu gozda proti Rogu in mikmalu izginil izpred oœi. Psica gaje glasno in vztrajno sledila; njenglas se je poœasi izgubljal. Na ti-stem kraju sem jo nato œakal øeveœ kot uro. Lajeæa nisem sliøalin tudi psica se ni vrnila. Natosem zasliøal lajeæ psov, vendardrugaœen od moje Berte. Miøma-øevi psi so prignali zajca, ki pame je presenetil, saj se je nena-doma pojavil za mojim hrbtom.Hitro sem se obrnil, vendar ganisem mogel streljati. Zajec jetekel v isto smer kot tisti, ki ga jegonila moja Berta.

Kmalu zatem sta po zajœjemsledu pritekla Miømaøeva psa inse izgubila mojim oœem v smerkot moja Berta. Øe sem œakal naistem mestu, ko se je nekako po10 minutah vrnila le ena Miøma-øeva psica, Aza. Bila je zelo po-dobna moji Berti in sprva sem æemislil, da je Berta. Aza se je vsanajeæena stisnila k mojim no-gam, gledala v smer, od koder jepritekla, in œudno tulila. Takojsem pomislil na najhuje: da so vbliæini volkovi. Nato je priøel øeMiømaø in ko je videl, da je primeni le ena njegova psica, me jevpraøal, œe vem, kje je njegovadruga psica, Dina. Kar brez ovin-kov sem mu povedal, da bovaverjetno oba izgubila psici. Za-œudeno me je pogledal, se trpkoin prisiljeno nasmehnil ter midejal, œe ga ne vleœem za nos.Nato sva psici œakala øe pribliæ-no 3 ure. Brez uspeha. Na tistemmestu sem pustil svojo pelerino,øe vedno v upanju, da se bostapsici vrnili. Ves teden sem sevraœal do mesta s pelerino v upa-nju, da bi se psici vrnili. Pa senista. Prosil sem revirnega œuva-ja Pojeta, naj poprosi stanovalceKoprivnika, œe bi ju morda kdokje videl, da bi nama sporoœil.Nikoli ju ni nihœe veœ videl …

Tisti dan smo konœali lov.Uplenili smo tri zajce, naøli ko-øuto in izgubili dve psici, Bertoin Dino.

Z grenkim priokusom se øevedno spominjam na tisti lov,zato sem prosil prijatelja France-

ta, naj zapiøe ta dogodek nepri-jetnega lova, na katerem sta vœeljustih volkov konœali dve od-liœni goniœki.

Zapisal Franc Novakpo pripovedi Toneta Novaka.

Tudi kune moramo dræati na kratko!

Naøi starejøi lovci zelo radipripovedujejo, kako so v za-

œetku in sredi dvajsetega stoletjakune dræali na kratko. Øtevilœ-nost predvsem kun belic in zlaticv loviøœih pa je bila za 50–70 %manjøa od zdajønje! V povojnihœasih je bil lov na kune zelo zani-miv tudi zaradi izjemno cenjene-ga krzna, ki je dosegal velikevrednosti. To je spet razlika zzdajønjimi œasi, ko je krzno do-mala brez vrednosti, øe veœ, damav krznenem plaøœu ali s krzne-nim ovratnikom si niti ne upa naulico v mesto, saj bi bila lahkodeleæna posmeha nekaterih nara-vovarstvenih ekstremistov (Dru-

vilœnosti kun pa moramo upo-øtevati tudi nasvet naøih predni-kov (starih lovcev), da je trebakune øtevilœno dræati na kratko.Zakaj? Kuna, øe posebno belica,je v pravzaprav vsejeda, œepravjo uvrøœamo med zveri, ki naj bibile preteæno mesojede. Izrazi-tejøa mesojedka je zlatica, ki jevezana na strnjene gozdove.

Podnevi kune mirujejo v svo-jem drevesnem duplu, svojo na-ravno mesarsko obrt (beri potre-bo) pa opravljajo skoraj samoponoœi. Lotijo se skoraj vsehvrst, ki jih øtejemo med malodivjad, plenijo ptiœjo zalego,vœasih se zagrizejo tudi v vratmladiœu srnjadi ali jelenjadi. Œega napadejo, se jih ne ubrani celobodeœi jeæ. Najlaæji plen za kunopa je mladiœ (tudi odrasel) polj-skega zajca.

V Sloveniji je minimalna øte-vilœnost poljskega zajca v vsehloviøœih. Zato je treba kuni, kotnjegovi glavni plenilski vrsti vlovni dobi nanju, izkoristiti zaintenziven lov. Puøka nikoli nizdesetkala kune in je tudi ne bo.Øtevilœnost kun se je zmanjøala

øtvo za ukinitev lova in varstvopravic æivali, nekateri ekstremnivegetarijanci, razliœna naravo-varstvena druøtva in celo akti-visti stranke Zelenih). Dogajalose je tudi, da so krznene plaøœepolivali z barvo ipd.

Za nas, lovce, sta temeljnaskrb in naloga, da v naøih lo-viøœih ohranimo vrstno pestrostin da z divjadjo gospodarimo ponaœelih sonaravnosti in trajnost-nega koriøœenja ter se zavzema-mo tudi za uœinkovito varstvohabitatov divjih æivalskih vrst.Œeprav je naloga zahtevna, lovciskuøamo v naøih loviøœih ohra-njati optimalno øtevilœnost divja-di vseh vrst. Pri tako veliki øte-

na skrajni minimum le ob izbru-hu gozdne stekline. Manjøa pa jevedno v obmoœjih, kjer razsajajogarje. Opaziti je, da se stanjehitro izboljøa.

Da bi øtevilœnost zajca po-veœali vsaj za kakøen odstotek, vLD Porezen - Cerkno zelo inten-zivno in taktiœno lovimo kunebelice; zlatice so pri nas zeloredke. Nova lovna doba je od 1.11. do 28. 2. To je pozimi, ko jeponavadi najveœ snega. Skupina3–4 lovcev s psom, priuœenim zata lov, najveœkrat terierjem, seveœkrat odloœi za lov na to vitko,elegantno, in eksplozivno hitrozver. Lov je najuspeønejøi, plenpa skoraj zanesljiv, œe pade do

313

LOVSKI OPRTNIK

Foto

:M. C

erar

– D

iana

Lani se je Rudiju Rudolfu iz LD Porezen - Cerkno ob meseœini, ki jeobsevala redno zaloæeno mrhoviøœe, Diana nasmehnila kar sedem-krat …

Foto

: A. R

aspe

t

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 313

Page 48: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

5 cm snega. Œez dva dni, ko so æevidni sledovi divjadi na snegu,gremo lovci s terierjem oblovitposamezne predele loviøœ. Nakmetijah v okolici Cerkna pespreiøœe vsak senik, kozolec, za-puøœen hlev ali neobljudeno hiøo.Najveœkrat so æe na sveæe zapad-lem snegu vidni sledovi kunjihstopinj. Da je kuna res na seniku,naznani terierjev lajeæ. Ko pesenkrat zalaja v resnem tonu, karnajbolje razbere njegov vodnik,se morajo vsi strelci pripraviti,kajti kuna bo bliskovito øvignilapo najkrajøi poti v najbliæji gozdin se reøila. Œe je strelec hitrejøiod kune, se lovcu nasmehne Di-ana, v nasprotnem primeru paobratno. S pomoœjo terierja, kizver spodi iz objekta (senik, ko-zolec, hlev, neobljudena hiøa),marsikatera kuna konœa svojoplenilsko æivljenje pri prepara-torju.

Tudi ob stalno zaloæenem mr-hoviøœu je mogoœe upleniti pre-cej kun in lisic. V naøi LD je veœlovcev, ki uæivajo na œakanju nakuno ali lisico ob luni ob mrho-viøœu. Le-tega oskrbuje in stalnozalaga naø prekaljeni lovec RudiRudolf iz Podlaniøœa nad Cerk-nim, ki je v lovnem letu 2004 obluninem svitu uplenil kar 7 kun.Tako je povsem jasno, da œe jesedem kun manj v loviøœu, boletos verjetno veœ zajcev. Zato bisi æeleli veœ takih lovcev, kot jenaø Rudi. Tudi marsikatero ptiœ-je gnezdo bi ostalo. Seveda nemislim trditi, da so samo kunekrive za nizek staleæ zajca; zave-dam se spleta vseh drugih sprot-nih negativnih vplivov nanj. Za-jec ima poleg kune øe veliko dru-gih naravnih plenilcev (lisica,krokar, siva vrana, kanja, sko-bec, kragulj, planinski orel), dasploh ne govorimo o uœinkih

umetnih gnojil in økropiv. Zajecse bo samo enkrat najedel travetakoj po økropljenju in bo pogi-nil. Takih primerov smo lovci vnaravi videli æe neøteto. Zatotudi v prihodnje øe ni priœakovativeœjega odstotnega poveœanjaøtevilœnosti poljskega zajca.

Anton Raspet

Na lov raje s fotoaparatom kot s puøko

Med rednejøe sodelavce na-øega glasila Lovec, ki ga s

pisanjem in s fotografijami po-magajo soustvarjati æe mnogaleta, nedvomno sodijo tudi neka-teri œlani fotokluba Diana. Takoje opaziti, da so med naøimi naj-bolj prizadevnimi in najvid-nejøimi sodelavci, ki se ukvarja-jo s fotolovom, predvsem MartinRovøœek - Tinki iz Tolmina,Marko Pogaœnik iz Jesenic,Marko Masterl, Janez Papeæ,Stane Lavriœ iz Koœevske, Hr-voje Orøaniœ iz Breæic, OskarDolenc iz Ljubljane in MilanCerar iz Ljubnega ob Savinji.Kako ustvarjajo preœudovite na-ravoslovne fotografije divjadi,ptic, narave in preprostih ljudi,smo se prve dni aprila pogovar-jali z Milanom Cerarjem, œla-nom LD Ljubno ob Savinji.

Tam, kjer se v centru nekoœflosarskega srediøœa Ljubno obSavinji cesta odcepi proti mo-goœnemu Smrekovcu, æe veœ kotstoletje æivijo rodovi Cerarjevih.Veœ kot 140 let stara, iz kamna inlesa zgrajena nizka hiøa ter mo-goœen leseni kozolec in star sa-dovnjak dokazujejo, da so todæiveli pridni in skrbni gospodar-ji. Œeprav na zunaj pa tudi vnotranjosti hiøe, ki je opremljenaiz masivnega stavbnega in dru-gega pohiøtva, ne kaæe, da priCerarjevih æivijo tudi lovci, patemu ni tako.

»Œeprav sem z oœetom Joæe-tom, ki je tudi œlan naøe lovskedruæine, rad hodil na lov æe dav-nega leta 1974, sem pravi lovecpostal øele leta 1985. Œeprav ni-sem bil nikoli deleæen kakrønekoli funkcije v naøi LD, nisemtega jemal kot slabo, saj smovedno izvolili zaupanja vrednovodstvo, ki uspeøno vodi enoveœjih slovenskih lovskih druæin.Sem se pa vedno trudil delovatitako, da sem bil zgled drugim.Predvsem menim, da lov ni samolovska puøka, ampak je lov tudiin predvsem velika skrb za div-jad, naravo in zgled pristnega

lovskega tovariøtva ter moænostza opazovanje tudi nelovnih div-jih æivali. Sem pa za svoje de-lovanje v naøi LD dobil znak zalovske zasluge in priznanje Celj-ske lovske zveze, predvsem zadolgoletno vodenje lovskih gos-tov,« je v lepem savinjskem na-reœju zaœel pripovedovati MilanCerar. »Naøa LD upravlja kar s7600 ha velikim loviøœem, v ka-terem je 70 lovcev, med katerimiprevladujejo starejøi lovci. Zaen-krat pri nas ne kaæe na zmanj-øevanje øtevila œlanstva, saj vnaøo LD prihaja vedno veœ lov-cev iz drugih LD, predvsemzaradi naøega bogatega loviøœa.Ponosni smo, da je v naøem lo-viøœu najveœja zastopanost gozd-nih kur v Sloveniji. Na prvemmestu je divji petelin, ki zaenkratøe ohranja zadovoljivo øtevilœ-nost, ki pa ni tolikøna, da bi lah-ko ponovno postal loven, kar siæelijo nekateri lovci. Æal je tudipri nas tako, da je pesem teh veli-kih trubadurjev iz leta v leto red-kejøa,« je pokazal zaskrbljenostnaø sogovornik.

Milan Cerar, ki, kakor sampravi, nikoli ni bil preveœ nav-duøen za lov s puøko, je svojelovsko poslanstvo pred veœ kot20 leti zaœel bogatiti in pleme-nititi z naravoslovnim fotografi-ranjem – fotolovom.

»Za fotolov sem se navduøil æezelo zgodaj. Lahko reœem, odkarsmo pred 40 leti pri nas domadobili televizijo. Takrat sem nam-reœ videl, kako v Afriki snemajodivje æivali; to mi je to ostalo vspominu in bilo bi je zelo vøeœ.Ko sem hodil v sedmi razred OØ,sem si kupil svojo prvo knjigoZakladnica narave, ki mi je bilatudi mentorica pri spoznavanju

narave,« se øe vedno rad spomi-nja svojih naravoslovnih zaœet-kov Milan. »Za fotolov me jenavduøilo tudi naøe glasilo Lo-vec, ki æe mnoga desetletja zlepo domaœo slovensko besedoin fotografijami opravlja velikonaravoslovno poslanstvo. Naj-veœ zaslug za to imata uredniøkiodbor in odgovorni urednik Bo-ris Leskovic, ki je æe vrsto lettudi œlan Kluba Diana. Œlani siøtejemo v œast, da lahko lovci intudi drugi œlani objavljamo svojefotografije v priljubljenem Lov-cu. Lahko reœem, da urednik, kiima glede objave sicer strogamerila, nikoli ni dajal prednostizgolj lovcem, paœ pa uspelimnaravoslovnim fotografijam vsehœlanov. Moj vzornik in idol je øevedno Janez Papeæ, ustanovniœlan naøega kluba. V njem nevidim samo odliœnega fotografa,ampak tudi dobrega prijatelja,œeprav ni lovec.«

Æelja po lastnem fotoaparatuse mu dolgo ni uresniœila. Milannajraje fotografira gozdne æivali,predvsem ptiœe. Samo v staremsadovnjaku pred domaœo hiøo, vkaterem so stare jablane podob-ne stoletnim viharnikom, v njihœez leto gnezdi in se obœasnozadræuje veœ kot 54 vrst ptic. Karna domaœem dvoriøœu si je posta-vil maskirni øotor, iz katerega jefotografiral mnoge redke ptice,katerih mnogi posnetki so biliobjavljeni tudi v Lovcu.

»Konœno sem si leta 1984 lah-ko kupil prvi lastni fotoaparat»ruski fotosnajper ZENIT« s 300 mm teleobjektivom. Æe karna zaœetku mojega prvega dne nafotolovu sem imel smolo. Kosem se z novim fotoaparatomvraœal domov iz Ljubljane, se mije pri fotografiranju kanje obcesti pokvaril selenski svetlo-mer, ki ga nikoli veœ ni bilo mo-goœe popraviti. Œeprav sem mo-ral pozneje pri fotografiranju vsenastaviti roœno, sta bila veselje inzadovoljstvo pri fotografiranjuæivali in narave iz dneva v danveœja. Sedaj se na fotolov odpra-vim z novim fotoaparatov CanonE OS 5 s 400 mm teleobjektivomin stojalom. Prepriœan sem, da jes puøko mnogo laæje pridobitilovsko trofejo kot s fotoapara-tom, pa øe æival æivi naprej. Zatomi vse trofeje, ki sem jih pridobils puøko, ne pomenijo toliko kot zzahtevnim fotolovom dobljeneuspele fotografije. Œlan klubaDiana sem æe dobrih 15 let. Leta2003, ob 30-letnici naøega klu-ba, sem bil organizator sreœanjana poboœjih Smrekovca in Kom-na. Ob zakljuœku smo v Ljub-

314 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

LOVSKI OPRTNIK

Kunji habitat na Poreznu

Milan Cerar z Ljubnega v Sa-vinjski dolini je bolj zagrizenfotolovec kakor lovec, kar tudibrez sramu odkrito prizna.

Foto

: F. R

otar

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 314

Page 49: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

nem postavili razstavo naravo-slovnih fotografij. Veliko mi po-meni, da sem sodeloval pri sne-manju filma o Velikem petelinu,ki je bil posnet v naøi LD. Prisnovanju filma ima veliko za-slug tudi sodelavec Lovca Dam-jan Kljajiœ.

Milan svojo øestœlansko dru-æino preæivlja z mizarskim de-

lom, saj mu je bila ljubezen dolesa poloæena æe v zibelko. Æenjegov stari oœe Pepœ je æivel zlesom kot gozdni delavec in flo-sar. Les pa ni bil tuj tudi nje-govemu oœetu; bil je med prvimimladimi obrtniki v Zgornji Sa-vinjski dolini, ki mu v je les dajalne preveœ dober zasluæek za raz-koøno æivljenje, kot sam rad reœe.

Œeprav Milan z mizarskim de-lom ni nikoli toliko zasluæil, dabi lahko zaæiveli lagodnejøe æiv-ljenje, mu je v veliko zadovolj-stvo, da je s svojim skrbno izde-lanim pohiøtvom osreœil marsi-katerega slovenskega lovca indruge naroœnike. Skromen kotje, ima veliko prijateljev medlovci in obœani Ljubnega. Vsaj

nekaj nas je med njimi, ki znamoceniti tudi njegovo fotolovskoznanje in njegove posnetke, kijih vedno dokumentira in pod-krepi tudi z natanœnejøimi pisni-mi podatki. To daje vsaki nara-voslovni fotografiji øe dodatnovrednost, ki se je zaveda tudiavtor.

Franc Rotar

315Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

plast, prejønjo pokapati z oljem. Œez mesonaloæimo tanke rezine sira mozzarele, œezenjpa poloviœke œeønjevca s prerezano stranjonavzdol. Vse skupaj potresemo z grobo nari-banim ovœjim sirom, popopramo, potresemogrobo razrezane liste sveæe bazilike in sesek-ljane œrne olive brez koøœic.

V drugi ponvici na maøœobi zadiøimo finosesekljan œesen, ga takoj zalijemo z belimvinom, potresemo s peterøiljem, na hitro pre-vremo in s sokom prelijemo meso. Takoj gapostavimo v vroœo peœico in ga petnajst mi-nut peœemo pri temperaturi 22 oC. Postre-æemo s solato iz mladih kopriv, ki jim doda-mo z vilicami strta mehko kuhana jajca.

Zajœji medaljoni z brstiœnim ohrovtomPotrebujemo: 25 dag brstiœnega ohrovta, 6 ælic nariba-nega parmezana, 6 ælic raztopljenega masla, 2 zajœja hrbta brez koæe, 2 ælici olja, 3 ælicemasla, pol æliœke popra, ælico drobno zreza-nega drobnjaka, 60 ml konjaka, 2 æliœkipekoœe gorœice, 3 ælice limoninega soka, 2 dl smetane, æliœko soli.

Peœico segrejemo na 225 °C. Ohrovt oœi-stimo, operemo in skuhamo v slani vodi letoliko, da zavre, potem vodo odlijemo v dru-go posodo, ohrovt potresemo s parmeza-nom, polijemo z maslom in ga v peœici hrust-

ljavo popeœemo. Iz zajœjih hrbtov odstrani-mo fileje. Z ostrim noæem odstranimo tankovrhnjo koæico ter meso razreæemo na 2 do 3 cm øiroke medaljone. Namaæemo jih z gor-œico, pokapamo z limoninim sokom in jihpokrite pustimo na hladnem vsaj dve uri.Medaljone posolimo, popopramo, olje inmaslo segrejemo v posodi ter meso na hitropopeœemo. Potem zniæamo temperaturo inna obeh straneh peœemo øe 4 minute. Mesopotresemo z drobnjakom, polijemo s konja-kom in na plinskem øtedilniku flambiramo.Meso vzamemo iz posode in ga postavimona toplo. Gorœico in limonin sok vmeøamo vomako, dodamo smetano in zgostimo; soli-mo na koncu. Meso polijemo z omako. Oh-rovt in meso postreæemo loœeno.

Matjaæ [email protected]

Muflonova ribica, nadevana s øpargljiZa øest oseb potrebujemo:dve muflonovi ribici, teæki po 600 g, 400 gzelenih øpargljev, 300 ml dobre temne div-jaœinske omake, 30 ml hruøkovega æganja, 100 g masla, dve ælici dobregaoljœnega olja, nekaj kapljic balzamiœnegakisa, 100 ml sladke smetane, œajno æliœkosladkorja, sok pol limone, sol, poper.

Muflonove ribice kvasimo vsaj pet dni.Dobro oœiøœene vseh æilic in kit mariniramoprav tako pet dni v sonœniœnem olju. Povsemodcejene osuøimo s kuhinjskim prtiœkom, jihposolimo in popopramo. Medtem z lupilcemtanko olupimo zelene øparglje, na debelej-øem koncu odreæemo oleseneli del, jih zloæi-mo v kozico, dodamo æliœko soli, limoninsok, æliœko sladkorja ter kapljico oljœnegaolja. Prelijemo jih s kropom in pokrite kuha-mo pet minut. Øparglje previdno pobiramoiz kropa ter jih zlagamo v ledeno mrzlovodo, ker le tako obdræijo zeleno barvo.Odcejene in dobro osuøene zloæimo za pet-najst minut v zamrzovalnik.

Z ostrim noæem zareæemo v muflonovoribico, v zarezo vtaknemo na pol zamrznjeneøparglje ter ribico opeœemo na meøanicioljœnega olja in masla. Ko meso dobi æelenobarvo, prilijemo hruøkovo æganje, posodopotresemo, prilijemo temno divjaœinskoomako, po okusu zaœinimo, dodamo nekajkapljic balzamiœnega kisa, prilijemo sladkosmetano za kuhanje ter na kratko povremo.

Muflonovo ribico razreæemo, kot kaæe fo-tografija. Kose zloæimo na kroænik, oblije-mo s fino precejeno omako ter ponudimo zdomaœimi sirovimi øtruklji.

Damjakovi sredozemskifileji z mozzareloZa øest oseb potrebujemo: 900 g tanko narezanih rezin damjakovegafileja, 90 g sira mozzarela, pest sveæih bazilikinih listov, œajno æliœko origana, 100 ml oljœnega olja, 12 paradiænikov –œeønjevcev, øtiri stroke œesna, 200 g œrnihgrøkih oliv, sok ene limone, ælico seseklja-nega peterøilja, 150 ml suhega belega vina,100 g ovœjega sira, sol, sveæe mlet poper.

Iz natanœno oœiøœenih filejev, ki smo jihøtiri dni marinirali v olivnem olju in limoni-nem soku, nareæemo zelo tanke rezine mesa.Z njimi obloæimo omaøœen pekaœ. Meso lah-ko zloæimo navzkriæno v veœjih plasteh, ven-dar moramo vedno, preden nalagamo drugo

Kulinariœni kotiœek

Muflonova ribica, nadevana s øparglji

Foto

: M. E

rzar

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 315

Page 50: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

Æenski lov inpozdrav lovini

Ni lahko biti lovœeva æena. Zmarsiœim se mora sprijazni-

ti v trajanju zakonske zveze.Œudne misli ji rojijo po glavi, komoæ øe v popolni temi zapustiposteljo. Pravi, da gre na srnjaka,da mora biti øe pred zoro na pre-æi, da bo sabo vzel øe pripravni-ka … Kaj œe ni to kakøna pri-pravnica? Na preæi je prostora zadva, marsikaj bi se lahko zgodi-lo. »Saj se me ponoœi øe dotaknilni. Kdo ve, kje so bile njegovemisli? Pa øe sobota je, ko bi biloza zakonske obveznosti nekajveœ œasa.« Vrsta slabih slutenj jine pusti spati …

stran, ølo je zares! Lovski rog jezatrobil. Po predvidenem naœrtuje pogon potekal brez posebnostiv smeri proti Socki. Lovili bomosamo lisice, je bilo reœeno nazaœetku pogona. Kot bi vedele zanevarnost, so ostale v luknjah inodnesle celo koæo.

Pri Sv. Miklavæu je zvonilopoldne, ko smo se zbrali primostu v Socki. Lovski rog jeponovno zatrobil. »Zbor ob lovi-ni,« je bilo sliøati kratko povelje.»Kakøni lovini, saj nismo niœesaruplenili,« se je oglasil æenskiglas. Lovovodja Marjan je od ne-kod prinesel dve sivi vrani. »Kjevraga ju je pa dobil, saj ni niœpoœilo?« Lepo ju je poloæil predzbrani zbor, se postavil na na-

no – beri brezæiœno – merilno na-pravo, ki je bila sodobna predveœ kot dvajsetimi leti. Ker sonjeno delovanje menda vœasihzmotili zunanji vplivi, nekateriizmerjeni œasi niso bili povsemnatanœni in pravilni. Res pa jetudi, ne vemo zakaj, da izvajalcitekme niso poskrbeli za avtoma-tiœen zapis rezultatov merjenja,ampak so to opravili roœno. Pravob tem so nastali nekateri na-paœni zapisi.

Œeprav nekateri tekmovalciniso bili zadovoljni z rezultatitekmovanja (to se dogaja tudi nasvetovnem pokalu), so organiza-torji vseeno podelili kar 18 lepihpokalov in 12 medalj. Se pavsem, ki menijo, da se jim je naRavnah zgodila krivica, ob tejpriloænosti javno opraviœujejo.

Franc Rotar

Bife Koprivnik, kjer je æe diøalopo goveji juhi. Nazdravili smouspelemu lovu, pa tudi tistoKol`kor kaplic tol`ko let je bilosliøati, preden smo se razøli.

A. Mogu

Lovski veleslalomna ravenski Poseki

Na smuœiøœu Poseka, ki leæina robu æelezarskega mesta

Ravne na Koroøkem, æe veœ letpotekajo tudi Fis tekmovanja vslalomu za Ravenski pokal. Zad-njo februarsko soboto je bilo tamlovsko smuœarsko tekmovanje.Tudi letoønje tekmovanje je po-tekalo loœeno: za 10-jubilejniPreæihov pokal, ki ga tradicio-nalno organizira LD Preæihovo -Kotlje, ter 2. tekmovanje za pre-hodni pokal Koroøke lovske zve-ze (KLZ). Da so na Ravnah res-niœno tekmovali lovci, je bilovidno tudi na smuœiøœu, saj solovci smuœarji tudi tokrat tekmo-vali v obiœajnih lovskih oblaœi-lih. Økornje in pohodne œevlje sozamenjali s sodobnimi smuœar-skimi œevlji, krplje in lovsko pa-lico pa s karving smuœmi in smu-œarskimi palicami. Tudi po svojilovski preøerni druæabnosti soøtevilni tekmovalci in drugi lov-ci, ki so priøli bodrit svoje lovsketovariøe, ves œas dokazovali, dase slovenski lovci øe kako znamozabavati tudi takrat, ko naravamiruje in ko v loviøœu ni pravegadela. Letos je na smuœi stopiloveœ kot 70 lovcev iz 12. gorenj-skih, savinjskih in koroøkih lov-skih druæin.

Organizatorji letoønjega Lov-skega veleslaloma na Koroøkemso se nedvomno izkazali kotdobri gostitelji. Novi lovski domLD Preæihovo je bil kar premaj-

hen, da bi lahko vsi smuœarji innjihovi lovski tovariøi posedli inpojedli sicer res obilno in okusnokoroøko malico, ki so jo pripra-vili hotuljski lovci. Tudi øtevilnipokali in medalje, ki sta jih krasi-la gravirana emblema LD Pre-æihovo in Koroøke lovske zveze– pripravilo jih je GraverstvoVinkler z Brdinj pri Ravnah – sosamo dokazovali, da je øtiriœlan-ski organizacijski odbor, ki ga jevodil Tone Navodnik, podpred-sednik KLZ, dobro opravilo svo-je poslanstvo.

Do tu je bilo vse lepo in prav.Ker lovci paœ nimamo svoje me-rilne opreme, pa tudi ne za tousposobljenih smuœarskih sodni-kov, so organizatorji celotno iz-vedbo tekmovanja zaupali ra-venskemu øportnemu zavodu,torej smuœarskim delavcem smu-œiøœa Poseka. Ti so pripravili inpostavili res dobro veleslalom-sko progo. Niso pa v celoti opra-viœili svojega (ne)znanja primerjenju obeh tekem. Sicer gatudi niso mogli, ko pa so se mer-jenja œasov lotili z radijsko vode-

Potem jesenski lovi, ko je tre-ba poskrbeti za malico. »Kaj bimu dala v nahrbtnik, samo obkruhu ne bo preæivel. Brez klo-base ne bo ølo, œeprav je slana inga bo muœila æeja. Kako bo pri-peljal domov, œe bo æeja le pre-huda?« Same nepotrebne skrbi.

Nekje oktobra pa naenkrat poø-ta s povabilom: Lovœeve æene,vljudno vabljene na tradicio-nalni æenski lov! Zbiraliøœe predGostilno Lovec na Dobrni. »Sividela, pa le niso pozabili nanas,« so modrovale pred trgovi-no. »V nedeljo nam ne bo trebakuhati kosila.«

Lep dan se je obetal, ko smo selani, 28. 11., zbrali pred GostilnoLovec. Iz velikega lonca se je æekadilo. Diøalo je po kuhanemvinu in œaju, zraven pa je bila ve-lika koøara sveæih æemljic. Dob-ra podlaga za naporen dan, ki jebil pred nami. Po okrepœilu bræna pot, do zbornega mesta v VrbiPri Øvabovih, kjer smo se ustavi-li. Kratek pozdravni nagovorpredsednika LD in opozorilo lo-vovodje z opisom, kako bo pote-kal lov ter kakøno naj bo ob-naøanje udeleæencev glede var-nosti na samem lovu. Øale na

sprotno stran ob stareøini LD innekam œustveno spregovoril:»Uplenjeni divjadi, za lovskiblagor – hvala!« Vsi smo sneliklobuke z glave in odgovorili:»Hvala!« Je æe tako, tudi vraneso del narave, divjad, œeprav nevedno in povsod zaæelene.

Æenski lov je bil tako konœan;nekateri mu pravijo tudi »babjajaga«. Stareøina Joæe nas je po-vabil nekaj sto metrov naprej v

316 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

LOVSKI OPRTNIK

Spomin na »æenski lov«, ki je bil 28. 11. 2004 v loviøœu LD Dobrna.

Letoønjega lovskega veleslaloma savinjskih in koroøkih lovcev naRavnah na Koroøkem se je udeleæilo veœ kot 70 tekmovalcev. Po raz-glasitvi rezultatov je bilo veœ zadovoljnih kakor razoœaranih.

Po lovskem veleslalomu na Rav-nah je v lovskem domu LD Pre-æihovo - Kotlje za pravo lovskorazpoloæenje poskrbel tudi JakaMatijovic iz LD Luœe ob Savinji.

Foto

: F. R

otar

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 316

Page 51: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

Ob otoænih zvo-kih lovskih rogovsmo se na mirno-peøkem pokopa-liøœu z vsemi lov-skimi œastmi po-slovili od FrancaBrajerja st., dol-goletnega in œast-nega œlana Lov-

ske druæine Mirna Peœ, ki je umrl 27.12. 2004 v 86. letu starosti v novo-meøki bolniønici. Pogreba so se ude-leæili øtevilni lovci iz veœ LD in z veœlovskimi prapori.

Franc st. se je rodil 23. 10. 1918 vKarteljevem, kjer je preæivel mla-dost. Po drugi svetovni vojni, v kate-ri je bil udeleæenec NOB, si je dom indruæino ustvaril v Mirni Peœi.

Brajer je bil organiziran lovec odleta 1953, torej veœ kot 50 let. Kmalupo vœlanitvi so mu takratni mirno-peøki lovci zaupali odgovorne funk-cije. V letih od 1955 do 1957 je bilblagajnik lovske druæine, v letih od1958 do 1959 in od 1975 do 1976 jebil predsednik LD, v NO je bil medletoma 1969 in 1970, v Komisiji zaocenjevanje økode od divjadi pa jebil v letih od 1971 do 1973. Veœ kot10 let je bil tudi gospodar lovskegadoma v Globodolu.

Udejstvovanje Franca Brajerja st.je v LD Mirna Peœ zapustilo vidnesledove. Da je bil njegov prispevekupoøtevan, dokazujejo tudi njegovadruæinska priznanja in odlikovanja.Prejel je znak za lovske zasluge inred III. stopnje Lovske zveze Slo-venije.

Hvala ti, Franc, za vse!LD Mirna Peœ – L. P.

V starosti 78 letje 5. 1. letos pokratki in hudi bo-lezni nenadomaumrl Vinko Raz-gorøek, œlan LDSlovenj Gradec.Vest o smrti jeslovenjgraøke lov-ce, koroøke ribi-

œe in mnoge øe toliko bolj preseneti-la, saj je bil Vinko, ki je bil s svojimpreøernim nasmehom in dobro voljoambasador naøe LD, øe pred nedav-nim œil in zdrav, poln pozitivneæivljenjske energije.

Vinko, ki se je rodil 2. 2. 1927.leta, je bil æe v zgodnji mladostitesno povezan z naravo. Œlan LDSlovenj Gradec je postal leta 1960.Leta 1971 je bil tudi œlan LD Doliœ,ki ga je lani imenovala za svojegaœastnega œlana. Z neizmernim odgo-vornim œutom do narave in divjadi, zdobrim in poøtenim odnosom do lov-skih tovariøev in drugih, predvsempa kot dober in neutruden organiza-tor je vsa leta njegovega lovskegaposlanstva deloval v raznih komisi-jah. Øe posebno uspeøen je bil vgospodarski komisiji. Mnoge vsako-letne delovne akcije pri œiøœenju invarovanju narave, pri urejanju mno-gih lovskih stez na poboœjih ob vzno-æju Urølje gore in pri izdelavi lovsko-tehniœnih naprav brez njegovegadelovnega elana in dobre organizaci-je ne bi bile tako uspeøne in privlaœ-ne, kot so bile.

Razgorøek je æe leta 1975 uspeønoopravil tudi izpit za lovskega œuvaja.Kmalu je postal vodja œuvajske sluæ-be, ki jo je z veliko odgovornostjo inponosom opravljal veœ desetletij, dosmrti. Od leta 1966 do 1967 je bil taj-nik od leta 1968 do 1969 pa gospodar

LD. Bil je tudi pooblaøœen prevzem-nik in preglednik uplenjene divjadi.Vinko je vedno rad poudarjal, da stalovœevo delo in poslanstvo v loviøœu,œeprav tudi lovske politike ni zaniœe-val. Kot dober poznavalec lovskihrevirjev in dolgoletni izkuøen lovecje bil mentor mnogim mladim lov-cem. Z njim so radi odøli na lov tudistarejøi lovci. Øe posebno smo muslovenjgraøki lovci hvaleæni za uspeø-no vodenje lovskih gostov, predvsempa prijateljev iz LD Srndaœ - Hum obSotli, kar je v svojem poslovilnemugovoru povedal predstavnik omenje-ne hrvaøke LD. Vinko se je kot od-liœen strelec udeleæeval mnogih strel-skih tekmovanj v Sloveniji, s katerihje domov prinaøal øtevilna priznanja.Nikoli mu ni bilo teæko poprijeti zadelo pri gradnji druæinskega streliøœav Zanœanih in pri zaœetnih ter obno-vitvenih delih pri gradnji lovske koœena Selah. Vinko je bil vsa leta tudiodliœen rejec in vodnik lovskih psov,zato ga je KZS odlikovala s srebrnimin zlatim znakom za kinoloøke zaslu-ge. Za delo in trud, ki ju je vlagal vdobro divjadi in slovenskega lovstva,ga je LZS odlikovala z znakom zalovske zasluge in redom III. stopnje,ZLD Maribor pa mu je podelila svojoplaketo. Bil je tudi vnet ribiœ in do-bitnik odlikovanj III., II. in I. stopnjeRZS.

Vinko Razgorøek je bil znan podobri organizaciji lovskih pogrebov.Zato je bilo tudi njegovo slovo naslovenjgraøkem pokopaliøœu dobropripravljeno. Zaradi izbranih besedstareøine LD Slovenj Gradec in ubra-nega petja pevcev LO LD Preæihovo,ki so mu zapeli pesem Urølja gora, kimu je bila tako pri srcu, so se marsi-kateremu lovskemu tovariøu in dru-gim, ki so ga v velikem øtevilu po-spremili na njegovi zadnji poti vveœna koroøka loviøœa, orosile oœi.

Dragi Vinko, s tvojim odhodomsmo koroøki lovci izgubili dobrega,vedrega in poøtenega lovca, naravain divjad pa skrbnega ljubitelja invaruha. Hvala ti za tvoj prispevek priohranjanju in razvoju slovenskegalovstva.

LD Slovenj Gradec – D. L.

Œlani zelene bra-tovøœine iz LDDobrava in so-sednjih LD smoobnemeli ob æa-lostni novici, dase je 16. 2. 2005ustavilo plemeni-to srce lovskegatovariøa Zdenka

Neuvirta iz Svete Trojice v Sloven-skih goricah. Bil je naø iskren prija-telj, sopotnik, uœitelj, ki je z osebnimzgledom in dejanji vneto dokazovalprivræenost zeleni bratovøœini, ljube-zen do narave in njenih darov. Rodilse je leta 1931 v bliænjem Lenartu, odkoder se je druæina preselila v SvetoTrojico, kjer si je tudi Zdenko ustva-ril varen in topel dom. Izuœil se je zaavtomehanika, delal v znani mari-borski tovarni TAM, se nenehnoizpopolnjeval in bil vrhunski testnivoznik ter preizkuøevalec motorjevvse do upokojitve.

Pokojni Zdenko je bil ena zadnjihvelikih lovskih legend, ki so soust-varjale in oblikovale zgodovino lov-stva v Slovenskih goricah v zadnjihpetdesetih letih. Kmalu po ustanovit-vi LD Cerkvenjak, leta 1954, se jetudi Zdenko pridruæil peøœici lovskihzanesenjakov in zaœel sodelovati vaktivnostih LD. Œeprav je imel veli-ko drugega dela in skrbi, se je z vsemsrcem vkljuœil v zeleno bratovøœinoin kmalu prevzel najodgovornejøenaloge. Æe v zaœetku 60-tih let prejø-njega stoletja je bil na œelu LD, takratimenovane Cerkvenjak, zdaj Lovskedruæine Dobrava. Bil je dober stare-øina in le njemu se lahko zahvalimo,da imamo dandanes v Dobravi lovskidom in varno domovanje na svojem.Imel je voljo in pogum, da je leta1963 skupaj s øe nekaterimi lovskimitovariøi zastavil svoje ime, ugled incelo lastno premoæenje za nakup ta-kratnih nepremiœnin in objektov vSenarski na obmoœju Dobrave. Takoje za vselej zagotovil varen dom zamnoge generacije lovcev, s katerimije delil dobro in slabo. Leta 1964 jena takratnem Obœnem zboru kot sta-reøina LD z zadovoljstvom poroœalœlanom, da so opravili veliko delo, ki

se bo dragoceno obrestovalo. In ni semotil, saj je Dobrava postala priljub-ljeno zbiraliøœe zelene bratovøœine inmnogih domaœinov, s katerimi je LDvedno dobro sodelovala. Tudi v na-pornih letih gradnje novega lovskegadoma, v letih 1972 do 1974, je bilmed prvimi, ki so predano in poært-vovalno gradili nov objekt. Kot ta-kratni gospodar LD Dobrava je imeløe druge obveznosti in vse je vestnoizpolnil. To je bila ena od njegovihodlik in vrlina, ki jo je prenaøal tudina mlajøe lovce. Øe zlasti je poudarjalprepriœanje, da je treba s sadovi indarovi narave ravnati preudarno inpoøteno. Kar ji vzamemo, ji moramovrniti – œe ne, nam tudi ona ne bo veœnaklonjena. Veœ mandatov je bil œlanUO LD, leta 1984 je znova prevzelnaloge stareøine LD Dobrava in jouspeøno vodil do leta 1986. Tedaj jebil tudi œlan Sveta Lenarøkega LGB.Po letu 1986 je bil veœ mandatov œlanNO LD Dobrava. V mlajøih letih paje pokojni Zdenko daleœ naokoli slo-vel kot izjemen strelec, ki je velikoprispeval k razvoju in promociji lov-skega strelstva. Vse to in øe marsikajpriœa o njegovem bogatem razdaja-nju in delovanju v lovski organizaci-ji, in sicer ne samo v naøi lovski dru-æini, paœ pa tudi v okviru Lenarøkegalovsko-gojitvenega bazena in LZ Ma-ribor. Zdenko je bil øe posebno pri-ljubljen med mladimi, na katere jeprenaøal znanje in izkuønje. V mladeje neizmerno verjel in jim zaupal.Zaradi njegove iskrenosti, skromno-sti in odkritega prijateljstva ga bomoøe bolj pogreøali.

Velika mnoæica œlanov zelene bra-tovøœine od blizu in daleœ, ki ga jepospremila k zadnjemu poœitku, jebila le øe dokaz veœ o njegovi priljub-ljenosti in velikem spoøtovanju, ki gaje uæival med lovci. Œlani LD Do-brava smo mu globoko hvaleæni zaplemenito razdajanje v dobro naravein divjadi, za velikanski prispevek kutrjevanju lovske organizacije, za pri-jazne besede in nasvete ter za iskrenoprijateljstvo, ki ga je delil z nami.

Hvala ti za vsa dobra dela, spo-øtovani lovski tovariø Zdenko. Æeli-mo ti miren poœitek na trojiøkem po-kopaliøœu.

LD Dobrava – M. T.

317Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

V SPOMIN

Umrlim œasten spomin!

Franc Slamiœ , LD Starøe, * 11. 11. 1922, † 14. 4. 2005.Janez Hartman, LD Litija, * 21. 10. 1939, † 3. 5. 2005.Mirko Kranjc, LD Ømartno pri Litiji, * 4. 11. 1926, † 20. 4. 2005.Ivan Kukec, LD Podkum, * 5. 8. 1935, † 27. 3. 2005.Boris Pflaum, LD Storæiœ, * 21. 3. 1940, † 30. 12. 2004.Alojz Rauh, LD Vurmat, * 27. 5. 1927, † 5. 12. 2004.Anton Tomøiœ, LD Koœevje, * 4. 7. 1929, † 19. 4. 2005.Maks Manfreda, LD Kobarid, * 16. 10. 1929, † 10. 4. 2005.Franc Slamiœ, LD Starøe, * 11. 11. 1922, † 14. 4. 2005.Leopold Mavriœ, LD Ruøe, * 22. 10. 1935, † 3. 4. 2005.Ciril Mikelj, LD Øentlambert, * 28. 2. 1925, † 6. 4. 2005.

Franc Pirc, LD Koœevje, * 17. 2. 1930, † 6. 4. 2005.Franc Prelog, LD Cirkulane, * 2. 1. 1953, † 2. 4. 2005.Pavel Seljak, LD Dole nad Idrijo,* 18. 4. 1932, † 20. 3. 2005.Metod Øtucin, LD Porezen, Cerkno, * 21. 5. 1940, † 2. 1. 2004.Joæef Tuøek, LD Porezen, Cerkno, * 12. 4. 1937, † 26. 12. 2004.Maksimiljan Filipiœ, LD Otavnik, * 3. 11. 1938, † 26. 1. 2005.Alojz Mali, LD Storæiœ, * 24. 4. 1932, † 11. 4. 2005.Franc Koroøec, LD Cajnarje, * 22. 8. 1929, † 1. 1. 2005.Pavel Aæber, LD Økale, * 12. 3. 1929, † 23. 3. 2005.Vinko Mlinar, LD Æiri,* 16. 1. 1917, † 3. 1. 2005.

Iz lovskih vrst so za vedno odøli tudi:

OPOZORILO

Vse dopisnike LD oziromaZLD obveøœamo, da nam mo-rajo vse zapise o umrlih (patudi o jubilantih) obvezno po-slati pravoœasno tudi v elek-tronski obliki (disketa + za-pis) ali posredovati na naø e-naslov: [email protected].

Slike in uraden dopis (z æi-gom in podpisom odg. osebeLD) poøljite z navadno poø-to.

Øe vedno veljajo natanœna na-vodila o objavljanju tovrstnihzapisov, ki so bila zadnjiœ ob-javljena v Lovcu, 11/2000, str.93 in 1/2005, str. 40.

Uredniøtvo

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 317

Page 52: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

Vtis kinoloøkegasodnika izSlovenije

Æe Jurij Rihtarøiœ, naø vodjaekipe in predsednik vzrejne

komisije (VK) goniœev ter kino-loøki sodnik je izvrstno opisal vLovcu, 3/2005, in Kinologu, 3/2005, da smo se tudi Slovenciudeleæili Evropskega pokala vi-sokonogih goniœev FCI – Pia-cenza, Italija, 2004. Zato bi radtudi osebno, kot sodelujoœi sod-nik, dodal in izrazil sodniøko po-œutje ter vtise na evropskem tek-movanju visokonogih goniœev,ki od kinoloøkega sodnika zahte-va pravzaprav vrhunec teoretiœ-nega in praktiœnega znanja tertudi dovolj izkuøenj.

Vodja naøe ekipe, Jurij Rih-tarøiœ, mi je povedal, da so kotsodnika na Evropskem pokalu zavisokonoge goniœe FCI – Pia-cenza, Italija, 2004, doloœili tudimene. Povedal sem mu, da doslejsicer øe nikoli nisem sodil na ev-ropskem prvenstvu, a je z mojosodniøko udeleæbo vztrajal.

V popoldanskih urah v œetrtek,9. 12. 2004, smo se po osmihurah voænje namestili v hotel Klasv Piacenzi, ki je bil rezerviran zanas. Œez dobri dve uri je vodjaevropskega sodniøkega zbora izNorveøke sklical vse sodnike innam razloæil potek in predstavilpogoje tekmovanja. Norveæan jeposvet vodil v angleøkem jeziku.S tolmaœevo pomoœjo sem po-zorno posluøal, œeprav je bilo vseprevedeno v vse evropske jezikedræav, ki so s psi in sodnikinastopale na evropskem pokalu.Samo slovenskega prevoda nibilo, zato smo se Slovenci œutilizelo podcenjene. Z mislijo, dasmo majhna dræava, smo se po-tolaæili (kot se bomo morali oœit-no øe velikokrat) in potrebnoznanje pridobili iz hrvaøkegaprevoda. Pomislili smo, da obodprtju tekmovanja morda splohne bo razobeøena slovenska za-stava.

Zveœer smo se iz Piacenze zavtobusom peljali na otvoritvenoslovesnost v 80 kilometrov od-daljeni grad. Sama organizacijaodprtja tekme je bila na vrhun-skem evropskem nivoju. Smolosmo imeli samo slovenski in hr-vaøki vodniki psov, ki smo svojeøtirinoæne prijatelje peljali z av-tom za naøim avtobusom in sozaostali za avtobusom. Ker nisopoznali poti do gradu, so se vrni-li v hotel Klas. Od tam so potems hotelskim vodnikom z zamudole priøli do gradu. Konec dober –vse dobro in so se tudi slovenski

vodniki z naøimi, kaj bi rekel(ne)avtohtonimi goniœi (kratko-dlakimi in resastimi istrijanci inposavci) predstavili javnosti. No,pa je le zaigrala slovenska himnain tudi naøa zastava je pravilnovisela na zidu (ne kot tolikokrat,slovaøka).

Polovica od 26 prijavljenihtekmovalcev v kategoriji POSA-

travnik, po katerem je bila spe-ljana cesta, na kateri so bili opa-zovalci in sodniki, se je obrnil intekel nazaj skoraj v isto smer vgozd, od koder je prej pritekel.Torej sta se s psom sreœala, pesni priøel po zajœjem sledu za zaj-cem na travnik, ampak ga je vgozdu gonil øe sedem minut.Zato sta mu sodnika tudi priznala

Ob tako hudi evropski konku-renci in glede na majhnostdræave Slovenije se je naøatekmovalna ekipa zadovoljna inz veseljem v nedeljo dopoldan,12. 12. 2004, vraœala v domovi-no z doseæenimi rezultati: 3., 8.in 18. mestom.

Anton Raspet

MEZNO in v dveh oznaœenih kotTROP se je pomerilo v petek, 10.12. 2004. Sodelovali smo tudivsi doloœeni sodniki. Vsi smo sevkljuœili æe ob øesti uri zjutraj.Preden so se vse ekipe vseh dr-æav razporedile po terenu in pri-spele na teren, je ura odbila de-set.

Vsak tekmovalec je imel dvasodnika (vsak iz druge dræave).Jaz sem sodil skupaj s sodnikomChiesom iz Øvice delo malegaangleøkega zajœarja – beagla zimenom Affe, ki ga je vodil ErikBlom s Øvedske. Pes je odliœnodelal dve uri in pol, z lajeæemnaznanjal vsako najmanjøo sledzajca, vendar ga ni dvignil, zatosva mu s øvicarskim sodnikomprisodila 34 toœk od 140 mogo-œih.

Pozno popoldne smo se vrnilis terena v hotel, kjer smo takojizvedeli za rezultate naøih dvehpsov, ki sta tekmovala. RadoøBurnik se je takoj pohvalil, da jepsiœka Bajda odliœno gonila intakoj pognala zajca. Po izjaviAlojza Filipiœa pa je bilo takojjasno, da le ni ølo vse tako glad-ko. Filipiœ nama je potoæil, da stamu hrvaøki in italijanski sodnikodøtela kar 45 toœk. To je pome-nilo, da je pes gonil zajca 45minut. Ko je zajec pritekel na

samo sedem toœk. Po tekmi je bilsestanek s sodniki in smo se gle-de na opisani primer (odøtetih 45toœk) pritoæili. Vendar kar stasodnika æe prisodila, je ostalonespremenjeno. Z naøimi sosediHrvati smo se æe dvakrat sreœalina mednarodnih lepotnih razsta-vah psov in vedno so hrvaøki psiodnesli vsa prva mesta. V Bu-dimpeøti se je na mednarodni le-potni razstavi psov zgodila krivi-ca vsem slovenskim vodnikom(sodnik je bil Italijan). Ravnotako se je dogajalo tudi na enako-vredni razstavi v Bratislavi (predsrbskim sodnikom). Pustimo le-potne razstave in spoznajmo, kajse je na evropskem pokalu doga-jalo øe zadnji dan tekmovanja, toje 11. 12. 2004. Æe 10. 12. 2004zveœer je nas, Slovence, presene-til strasten kinolog Boris Kræiø-nik z æeno Danico iz LKD Idrija.Drugi dan se je kot navijaœ zanaøe avtohtone pse pojavil na te-renu. Tekmoval je samo vodnikLado Raztresen s posavsko go-niœko Taro. Sam sem bil priso-ten, kako je psiœka strastno iska-la, vendar ob preiskovanju veœ-hektarskega peøœenega terena vægoœem soncu ni bilo nobenihpravih pogojev za delo, nitiøportne sreœe. Celo zajœjih iz-trebkov tam nismo opazili.

7. tekma v prinaøanju za prinaøalce – CACIT

Slovenski klub za prinaøalceali retrieverje je 2. 10. 2004

organiziral tekmo CACIT v pri-naøanju za vse pasme prinaøal-cev. Prireditelj tekme je biloLovsko-kinoloøko druøtvo Ptuj,potekala pa je v loviøœu LD JoæeLacko - Ptuj.

Zaœetek tekmovanja je bil ob8. uri. Pred lovskim domom smose zbrali vodniki s svojimi pri-naøalci, vodja prireditve, sodniø-ki zbor, pomoœniki na tekmi,lovski pripravniki in drugi.

Dobrodoølico in uspehov stanam zaæelela predsednik LKDPtuj Branko Holc in predsednikLD Joæe Lacko - Ptuj Janez Vi-doviœ.

Razloæil sem dogovorjeni po-tek tekme, nakar smo ærebalivrstni red nastopajoœih, ki so serazdelili po øtevilkah v skupine 3 x 3 vodniki.

Tekmo smo zaœeli skupaj zdisciplino obnaøanje na stojiøœuin v loviøœu. Pomoœniki so upri-zorili kratek lov – glasen pogon sstreljanjem, ob tem pa morajopsi ostati mirno na stojiøœu polegsvojih vodnikov. Po tej disciplini

318 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

LOVSKA KINOLOGIJA

Foto

: A. R

aspe

t

Vodnik Lado Raztresen pred kinoloøkima sodnikoma neposredno pred izpustitvijo svoje posavskegoniœke na tekmovalno delo v loviøœe

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 318

Page 53: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

smo se razdelili v dogovorjeneskupine.

Vodja prireditve je bil AdolfMegliœ, œlan LD Joæe Lacko -Ptuj. Sodniøki zbor smo sestav-ljali: Joæe Vester, Æeljko Æilnikin Joæe Pangerl. Sodniki pri-pravniki so bili Tone Selinøek,Franc Deœman in Matjaæ Ro-ter. Delegat Kinoloøke zvezeSlovenije in vodja sodniøkegazbora sem bil podpisani.

Nastopilo je 9 vodnikov z 8labradorskimi prinaøalci in 1 zla-tim prinaøalcem.

Sodniøki zbor se je zbral v lov-ski koœi na kratkem sestanku, dasmo si sodniki razdelili delo.Ocenjevali smo v treh skupinah,in sicer naslednje discipline: (1.)vleœka pernate divjadi na 200korakov z eno kljuko in vleka zdlakasto divjadjo na 300 kora-kov z dvema kljukama. (2.); iska-nje dveh primerkov pernate div-jadi – na 60 korakov pod kotom90 stopinj. (3); iskanje in prina-øanje dveh primerkov izgubljenedivjadi – na povrøini 50 x 50 ko-rakov.

Po konœani 2. in 3. discipliniso vodniki pse odpeljali na vod-no delo – prosto iskanje v loœjuin prinaøanje race iz globokevode.

Discipline: obnaøanje na sto-jiøœu in v loviøœu ter vaje posluø-nosti smo ocenjevali vsi skupaj.

Na koncu smo skupaj oceniliøe vaje posluønosti in strelomir-nost.

Rezultati tekme so bili zelodobri: sedem prvih ocen, enadruga in ena tretja, kar je vrednopohvale. Najboljøi trije pari sobili:

1. Labradorec TYLAH KEEKOVER RUBENS SHOULDERLRSLO ( 2001); dosegel je 164toœk, I. oceno, CACIT – vodnikJoæe Øtebih.

2. Labradorka STAR OVERSKAY NURSYLAND LR SLO002855 (2003); dosegla je 162toœk, I. oceno, R. CACIT – vod-nik Andrej Emih.

3. Labradorka TYLAH TAKETHE JACKPOT LR SLO 02777(2003); dosegla je 155 toœk, I.oceno, CACT – vodnik BojanKocjan.

Tekma je bila izredno dobroorganizirana, za kar se moramozahvaliti LKD druøtvu Ptuj, Lov-ski druæini Joæe Lacko - Ptuj,ki nam vsako leto nudi svoje lo-viøœe in dovolj pomoœnikov, danam pomagajo pri izvedbi tekme,priskrbi nam odstreljeno divjad,ki jo potrebujemo za prinaøanje

ipd. Zahvaliti se moramo tudi zapogostitev z izredno okusnotoplo malico, ki po delu v naraviøe kako prija.

Posebej je treba pohvaliti po-sameznike Joæeta Øtebiha, Bo-jana Kocjana, Adolfa Megliœain øe mnoge druge œlane LD JoæeLacko - Ptuj, ker se æe vsa letatrudijo z organizacijo tekme, kije pomembna za lovce in lovskokinologijo.

Hvala tudi vsem vodnikom,vsem sodnikom, vsem, ki sokakor koli sodelovali pri tekmi.

Joæe Pangerl,kin. sodnik in delegat KZS

nih tekmovanjih, psi pa so pred-vsem socializirani in zelo upo-rabni pri lovu.

Letos je teœaj prviœ potekaltudi uradno, saj so øtirje œlaniLKD opravili izpit za inøtruk-torja osnovnega øolanja lovskihpsov. Teœaj sta vodila Ivo Le-ban in Saøo Volariœ, udeleæilopa se ga je sedem vodnikov innjihovih psov. Kot vsa leta do-slej je bila zelo pestra zasto-panost razliœnih pasem lovskihpsov. Po koncu teœaja smo opra-vili tudi preizkuønjo po progra-mu osnovnega øolanja lovskihpsov VP-1, ki jo je ocenjeval

Øtefan Boæiœ. Vsi udeleæenci soopravili VP-1 z velikim øtevi-lom toœk.

Posebna pohvala velja obemainøtruktorjema, ker si vzametaveliko prostega œasa, delujetaprostovoljno in s svojim zna-njem veliko pomagata vodni-kom, da bodo uspeøni tudi naPNZ in na lovu. V prihodnjeupam, da se bo teœaja udeleæiloøe veœ vodnikov in njihovih psovter da bo teœaj kdaj zaæivel tudina Goriøkem in Ajdovskem.

Ervin Feregotto

ki pse uporabljajo za najrazliœ-nejøe rekreacijske potrebe. To nassili v nujnost in potrebo, da po-dobne teœaje organiziramo povsej dræavi in da pri tem svoj de-leæ prispeva tudi slovensko lov-stvo. To bo koristilo divjadi inloviøœu, ne nazadnje pa tudi dru-gim uporabnikom prostora; øezlasti v tem nesreœnem 21. stole-tju, ko nekateri posamezniki sku-øajo prikazovati lov in lovce kot»œrno ovco« naøe druæbe.

Zlato ZajøekLD Turjak

Teœaj osnovnegaøolanja lovskihpsov naTolminskem

Letos smo æe osmo leto zapo-red organizirali osnovno øo-

lanje lovskih psov na Tolmin-skem. Zadnja øtiri leta poteka nanogometnem igriøœu v Volœah,kjer je urejena tudi razsvetljava,tako da je teœaj lahko tudi vpoznejøih urah.

Na obmoœju LKD Gorica jebil teœaj prvi dve leti tudi naBovøkem, kjer ga je vodil pokoj-ni Rudi Kravanja, eno leto pa jepotekal tudi v Brdih, kjer ga za-radi premajhne zainteresiranostine organiziramo veœ.

Teœaj poteka dvakrat na tedenod novembra do marca. Povpreœ-no se teœaja udeleæi 10 vodnikovin njihovih øtirinoænih prijate-ljev, kar pa je zelo malo v pri-merjavi s øtevilom psov v naøemLKD. Psi, ki se udeleæujejo teœa-ja, so stari pribliæno eno leto,sestava vodnikov pa je pestrejøa,in sicer so taki, ki imajo psa pr-viœ, pa izkuøeni vodniki, ki so æedosegli velike uspehe v kinologi-ji. Udeleæenci teœajev dosegajolepe uspehe na lokalnih in dræav-

Spomladanskoøolanje psov LKD Ljubljana

Kljub visokemu jubileju laniter øestinpetdesetim letom

dela se je neutrudni inøtruktorøolanja psov in vodnikov JoæeSelan tudi letos lotil zahtevneøolske vrste. V organizaciji Lov-sko-kinoloøkega druøtva Ljub-ljana dvakrat na teden, ne gledena vremenske razmere, tudi topomlad prenaøa svoje bogatoznanje na vodnike pisane paleterazliœnih vrst øtirinoæcev.

Lovska kinologija je v novemlovskem zakonu dobila svoje me-sto, v katerem je poudarjeno, daje lovsko uporaben pes samo tisti,ki je izøolan za delo in brez njegani mogoœe loviti nekatere divjadi.Ravno tako pes ne sme biti moteœin økodljiv za naravo, zato je nuj-no, da je dobro vodljiv predvsemv okolju, kjer æivijo divje æivali.Prav je, da so tudi lovsko-kino-loøke lovske organizacije, kot solovsko-kinoloøka druøtva (LKD),pripravljene pomagati pri vzgojipsov in vodnikov tudi drugimuporabnikom prostora, ki nisolovci. Tako v Selanovi vrsti sre-œujemo raznolike pasme psov, patudi meøance in njihove vodnike,

319Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

LOVSKA KINOLOGIJA

Foto

: E. F

erog

otto

Udeleæenci teœaja osnovnega øolanja lovskih psov 2004/05. Tudi le-tos je bilo opaziti, da so lovski psi zelo uœljivi. Najveœ toœk je doseglakratkodlaka istrijanka Megi.

Foto

: Z. Z

ajøe

k

Inøtruktor øolanja vodnikov in psov Joæe Selan je tudi letos pod okri-ljem LKD Ljubljana øolal pestro skupino vodnikov in psov.

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 319

Page 54: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

Prodam revolver Taurus M669, kal. .357 Mag., ter piøtoloTanfoglio Golg Match 9 mm Lu-ger. Ceni po dogovoru. Mak-similijan Hvalec, Slovenska 2,2000 Maribor.Prodam dva mlada nemøkalovska terierja (leglo 23. 3.2005). Informacije po telefonu041/452-711.Prodam piøtolo CZ 75, kal. 9mm, niklano, odliœno ohranjeno.Cena po dogovoru. Tel.: 031/792-381.Prodam kombinirano puø-ko Sabatti, kal. .222 Rem./ 20Mag., z lepim kopitom in globo-kimi gravurami. Tel.: 070/810-236.Ugodno prodam œeøko bo-karico, kal. 7 x 57 R/16, s str.daljnogledom 6 x 42. Tel.: (02)675-51-61.Prodam œeøko bokarico ZH16/ 7 x 57 R, z menjalnimi cevmi16 / 16 x 70 R in str. daljnogle-dom. Tel.: 031/540-898.Prodam karabinko CZ kal. 8 x 57 IS, s str. daljnogledomSwarovski 6 x 42, zasuœna mon-taæa, z novo cevjo, in 60 nabo-ji. Tel.: 041/259-859.Pasja øola! Nudimo osnov-no øolanje in øolanje lov-skih psov, predvsem krvosled-cev. Z veseljem pomagamovsem vodnikom tudi z individual-nimi nasveti. Tel.: 041/419-256;(01) 837-00-24.Kupim risanico – prelama-œo, kal. 6,5 x 57 R, s str. dalj-nogledom ali brez. Tel.: 041/639-414.Prodam nemøkega lovske-ga terierja, starega 2 leti. Tel.:(01) 750-55-60.Prodam strelni daljnogledMeopta 6 x 42 – kriæ 4A. Tel.: (03)567-35-03.Kupim dobro ohranjeno kara-binko s str. daljnogledom. Dra-go Gmajniœ; tel.: (03) 580-61-70ali 040/656-760.Prodam 180 nabojev, kal..300 Win. Mag., 11,7 g TUG,RWS – Brenneke. Tel.: 041/473-554. Prodam valilna jajca faza-nov, jerebic in rac. Tel.: 041/717-464.Kupim ohranjeno bock dvo-cevno risanico, Merkel Suhl,mod. 2021, 2022 ali dvocevnorisanico Merkel Suhl mod. 150ali 160 v kalibrih 9,3 x 74R; 8 x 57IRS; .30 – 06 ; .308 Win. Tel.: 051/306-397.Prodam nemøko kratkodla-ko ptiœarko, poleæeno 25. 2.2005, potomko odliœnih, delov-nih starøev. Tel.: 041/285-939.Prodam nemøkega æimav-ca, poleæenega 6. 2. 2005, po-tomca odliœnih, delovnih star-øev. Tel.: 041/717-464.Prodam leglo nemøkih pre-peliœarjev – sercev (leglo 10. 5. 2005). Oœe: 5/I, opravljenaKS; mati: 4/I, odliœnih zasnov.Tel.: 041/267-245.Prodam leglo nemøkih krat-kodlakih ptiœarjev, odliœnihdelovnih starøev (leglo 15. 5.2005). Tel.: 051/210-638 ali (05)301-63-72.

Prodam lepo leglo ptiœarjev,pasme mali münsterlandec(mali øpijon). Leglo 7. 4. 2005.Tel.: 041/892-515, Jablanov.Prodam nemøkega kratko-dlakega ptiœarja, poleæenega17. 5. 2005, iz vrhunskega legla.Psiœka izbirate prvi iz legla, kerpripada lastniku plemenjaka.Tel.: (05) 301-30-26 ali 031/483-167.Prodam dobro ohranjeno Suh-lovo tricevko, kal. 12 – 12/ 7 x 65 R, s str. daljnogledomHabicht 6 x 42 (Suhlova mon-taæa). Cena 320.000 sit. Tel.:031/812-460.Prodam brak-jazbeœarko,staro 1,5 leta, in starejøo po-savsko goniœko. Tel.: (03)838-10-38.Prodam mlade nemøke lov-ske terierje; leglo 23. 4. 2005.Psi so potomci odliœnih delov-nih starøev. Tel.: 040/354-590. Prodam karabinko, kal. 7 x 64,s str. daljnogledom Kahles 4 x 32(Suhlova montaæa). Tel.: (01) 362-72-74.Prodam Jeep Cherokee, 2,1TD, 93, kovinsko zelen, klima,odliœno ohranjen in neuporab-ljano œeøko bokarico, kal. 16//7 x 57 R z menjalnimi cevmi16/16 ter montiranim str. daljno-gledom Zeiss. Tel.: 041/281-490.Prodam karabinko CZ, kal..223 Rem., s str. daljnogledomTasco 4 x 32 in spektiv Bresser18 – 36 x 50 mm.Tel.: 041/494-564.Prodam brak-jazbeœarko, je-lenje rjavo, staro 2 leti. Tel.: 031/216-449.Prodam karabinko Sava –Kranj, kal. 8 x 57 IS; puøka je kotnova (cena 80.000 sit) in œeøkobokarico, mod. 304, kal. 7 x 57R/12, s str. daljnogledom 1,5 –4,5 x 32, tudi kot nova (cena150.000 sit; v paketu 210.000sit). Tel.: 041/764-257.Prodam stari lovski puøki,primerni za okras (sta predpi-sano onesposobljeni za upora-bo, zato ni potrebno nabavnodovoljenje zanju). Prva je eno-strelka – petelinka sistemaBischop (Warnant), druga pa pol-risanica – petelinka (6 mm /9 mm). Cena posamezne puøkeje 30.000 sit. Tel.: 041/376-491.Kupim naboje ali tulcenabojev, kal. 6,5 x 70 R.Tel.: 041/376-491.Prodam mladiœe pasme pla-ninski goniœ (koroøki æigec);leglo 29. 4. 2005. Tel.: (02) 823-98-08 ali 041/332-980, SreœkoSkarlovnik.Zaradi bolezni prodam nem-øko prepeliœarko, staro 2 leti,z vzrejno oceno 4/I. Tel.: 031/550-144.Prodam dva tribarvna goni-œa, leglo januar 2005. Sta po-tomca odliœnih starøev (mati pr-vakinja pasme). Cena po dogo-voru. Tel.: 031/511-320.Prodam risanico, kal. 7 x 64,s str. daljnogledom Zeiss 6 x 42(Suhlova montaæa) in kombi-nirko ZH, kal. 7 x 57 R/16, zmenjalnimi cevmi 16/16 in str.daljnogledom. Tel.: 041/873-844.

320 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

POPRAVEKPri objavi iskalcev obstreljene divjadi, ki so veøœi iskanja obstreljenih inranjenih medvedov (Lovec, 5/05, str. 258) smo pomotoma izpustili øtevilko26, ki se nanaøa na priznanega in rutiniranega poklicnega lovca Cirila Oicljaiz Koœevja in njegove pse, ki so æe preizkuøeni zasledovalci ranjenih medve-dov. Oiclju se za napako opraviœujemo in jo popravljamo.

Komisija za spremljanje dela vodnikov krvosledcev – M. Æ.

Lovski terierji (SLRLt):O: 4/I, m: 5/II, 19. 6., Drago Leønik, Hramøe 12, 3204 Dobrna.O: 5/I, m: 4/II, 8. 6., Duøan Müller, Vrtna 35, 8340 Œrnomelj.O:5/I, m: 5/I, 14. 6., Darko Pungerøiœ, Vinji Vrh 8/B, 8220 Ømarjeøke Toplice.O: 5/I, m: 5/I, 12.6., Peter Paradiæ, Oljœna pot 53/c, 6000 Koper.O: 5/I, m: 5/II, 4. 6., Darko Pungerøiœ, Vinji Vrh 8/B, 8220 Ømarjeøke Toplice.

Kratkodlaki jazbeœarji (SLRJk):O: 5/I, m: 5/1, 9. 6., Albin Pehant, Zg. Hoœe 52/a, 2311 Hoœe.

Resasti jazbeœarji (SLRJr):O: 5/I, m: 5/I, 10. 6., Ivan Leban, Volœe 94, 5220 Tolmin.O: 4/I, m: 4/1, 23. 4., Peter Kovaœec, Hudourniøka ul., n.h., 2312 Orehova vas.O: 5/I, m: 4/I, 9. 6., Branko Tucoviœ, Kregarjeva 1, 8250 Breæice.O: 5/I, m: 5/I, 16. 6., Danilo Smolar, Trbonje 25, 2371 Trbonje.

Brandel braki (SLRBrb):O: 5/II, m: 5/I, 2. 5., Lucija Mali, Potoœe 1/a, 4205 Preddvor.O: 4/I, m: 5/I, 2. 6., Joæe Jevønik, Kostanjek 27, 8270 Krøko.O: 4/5, m: 4/I, 3. 4., Brane Laziœ, Suhor 1/a, 8350 Dolenjske Toplice.

Beagli (SLRBig):O: 5/I, m: 5/I, 4. 6., Rok - Bojan Deberøek,Podgorska 83, 2380 Slovenj Gradec.O: 5/I, m: 5/I, 29. 5., Valter Bordon, Bonini 1, 6000 Koper.

Istrski kdl. goniœi (SLRGIk):O: 5/I, m: 5/II, 19. 4., Ladislav Œarman, Zloganje 31/a,8275 Økocjan.O: 5/I, m: 4/I, 5. 6., Edi Babiœ, Vanganel 6, 6000 Koper.O: 5/II, m: 4/I, 20. 5., Franc Peruøiœ, Butoraj 24, 8340 Œrnomelj.O: 5/I, m: 5/I, 1 .5., Diego Jakomin, C. I. istr. brigade 65, 6276 Pobegi.

Hanovrski barvarji (SLRHb):O: 5/IIB, m: 5/IB, 15. 6., Zlatko Cmok, Peœovje 4/a, 3220 Øtore.

Bavarski barvarji (SLRBb):O:4/IB, m: 4/IB, 7. 6., Stanko Grl, Stare sledi 8, 2391 Prevalje.O: 5/II, 5/IB, 22. 5., Slavko Ælebnik, Trg 4. aprila 6/b,2392 Meæica.O: 4/II, 4/IB, 10. 6., Aleksander Kuster, Velike Vrhe 19, 1295 Ivanœna Gorica.

Brak-jazbeœarji (SLRBj):O: 4/I, m:4/II, 18. 5., David Gazvoda, Peœke 4, 2321 Makole.O: 5/I, m: 4/I, 26.5., Rok Pogaœnik, Zaloøe 13, 4244 Podnart.

Nemøki goniœi (SLRNg):O: 4/I, m: 4/I, 14. 6., Franc Ojsterøek, Koprivnica 12, 8282 Koprivnica.

Nemøki æimavci (SLRNÆ):O: 5/I, m: 5/I, 24. 4., Metod Graøiœ, Podbrezje 109, 4202 Naklo.

Nem. kdl. ptiœarji (SLRNkp):O: 5/PZP 46, JZP 166, m: 4/PZP 45, ØPP 195; 17. 5., Æarko Skomina, Prvaœina 138, 5297 Prvaœina.

Angl. koker øpanjeli (SLRKø):O: 5/II, m: 5/I, Walter Horn, Boreci 46/c, 9242 Kriæevci.

Øpringer øpanjeli (SLRøø):O: 5/I, m: 4/I, 10. 5., Joæe Øinkovec, Druæinska vas 9,8220 Ømarjeøke Toplice.

Nemøki prepeliœarji (SLRPr):Serci:O: 5/I, m: 4/I, 10. 6., Boris Œater, Zadobrova 100, 3211 Økofja vas.O: 5/II, m: 5/II, 2.6., Alojz Potoœnik, Kolodvorska 3, 1290 GrosupljeO: 5/I, m: 4/I, 10. 5., Iztok Puøavec, Tenetiøe 16, 4204 Golnik.O: 5/I, m: 4/II, 15.4., Albin Æeleznik, Lopar 15, 6273 Marezige

Lj., 28. 4. 2005Kinoloøka zveza Slovenije

Predvidena legla lovskih psov Mali oglasi

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 320

Page 55: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

Prodam vrhunsko risanico,izdelano po naroœilu, kal. .308Win., s str. daljnogledom 6 x 42A4 kriæ. Tel.: (01) 517-10-86.Prodam resastega jazbe-œarja, œrnega z rjavimi oæigi,poleæenega 14. 2. 2005 (mati 5/I,R CACIB; oœe 5/I). Tel.: (01) 721 -39-73; 040/323-399.Prodam leglo nemøkih lov-skih terierjev, potomce izred-no delavnih starøev. Mati 5/I,VUP- UP, KS; oœe 5/I, VUP – UP,KS; leglo 5. 5. 2005. Duøan Øtu-cin, tel.: 041/318-899.Izdelam vam 3 vrste pasti zalov polhov, veœ vrst ptiœjihkrmilnic in valilnic ali vampritrdim lovske trofeje nanaravne podloæne deøœice.Tel.: (01) 895-15-96.Kupim mladega divjegamerjasca do 30 kg teæe zanamene øolanja lovskih psov.Tel.: (03) 810-60-07. Prodam dva ostra goniœa(planinska goniœa), odliœna zalov na divje praøiœe in lisico.Tel.: (02) 88-53-314.Prodam risanico, kal. 6,5 x 55,Carol Gustav (Øvedska), boka-rico Heim, kal. 16/5,6 x 45 RRem. Mag., nemøke izdelave,ter bokarico, kal. 16/7 x 57 R.Vse puøke so opremljene s str.daljnogledi. Tel.: 031/624-868.Ugodno prodam œeøko boka-rico, mod. 584, kal. 12/7 x 65 R,s str. daljnogledom 3 – 9 x 42, z montaæo Rapid 2000 (cena160.000 sit) in piøtolo Beretta,mod. 9000 S, kal. 9 x 19 Para(cena 100.000 sit). Tel.: 041/545-520 ali 031/460-469.

Prodam gravirano Suhlovotricevko, kal. 12 – 12/7 x 65 R,s str. daljnogledom Tasco 3 – 9 x 42 (Suhlova montaæa); tel.:041/533-598.Prodam mlade lucernskegoniœe (leglo 17. 3. 2005), uvoziz Øvice. Mati in oœe odliœna raz-stavna psa, uvoæena iz Øvice.Tel.: 00387-51-583243 ali 00387-65-598-128 (Banja Luka).Prodam mlade bavarskebarvarje (leglo 15. 4. 2005), pri-merne æe za oddajo. Tel.: 041/250-616.Kupim krogelne naboje, kal.7 x 64 Igman (11,2 g), ali zame-njam za 7 x 65 R PP (11,2 g).Tel.: 041/ 672-382.Prodam strelna daljnogle-da Zeiss Diavari: 1,5 – 6 x 36(rabljen, 350E) in 3 x 9 x 36 (kotnov, 600 E). Tel.: 041/223-460.Prodam stare umetniøkeslike (olje/platno) z lovskimimotivi. Tel.: 041/223-460.Prodam lovsko karabinkoCZ, kal. .243 Win., z montiranimstr. daljnogledom (suhlska mon-taæa), znamke Swarovski 6 x 42.Kopito je dodatno obdelano.Cena 110.000 sit. Tel.: 051/387-550.Kupim starejøe puøke z oz-nako slovenskih puøkarjev:Rutar, Kaiser, Øevœik, Øifrer, Mi-øiœ itn. Tel.: (03) 545-11-46.Kupim repetirno MK puøko,kal. .22 l.r., brez str. daljnogleda.Tel.: 031/350-065.Prodam ohranjeno risanicoSteyr Mannlicher, kal. 7 x 64,

daljnogled Swarovski, izrez-ljano kopito in MK puøko sstr. daljnogledom. Dodatne in-formacije po tel.: 041/327-438.Prodam tribarvne nemøkegoniœe (leglo 12. 6. 2005). Tel.:031/680-772.Naprodaj je leglo brandl bra-kov – drugo leglo, odliœnih de-lovnih starøev. Mati Bela 5/I, KS,oœe: 4/I. Mladiœi so za oddajo.Tel.: 041/886-116, Marko.Prodam Beretto S 55, kal.12/12, kupim pa polrisanico –

petelinko. Mogoœa je tudi me-njava. Tel.: 031/765-588.Prodam nemøkega prepe-liœarja, samœka, starega 3 me-sece. Tel.: (03) 305-70-28 ali041/572-926.Prodam kratko karabinko(celo olesje), kal. .243 Win., s str.daljnogledom 6 x 42 Swarovski.Tel.: 041/657-337.

321Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

040/524-355

NAMIBIJA11-dnevni program lova z letalskimi in drugimi

prevozi, bivanjem, hrano, organizacijo lova,pripravo trofej in

VKLJUŒENIM ODSTRELOM SEDMIH GLAVKAPITALNE TROFEJNE DIVJADI

(KUDU, ORIKS, HARTEBEST, SPRINGBUCK,SVINJA BRADAVIŒARKA …).

ALL INCLUSIVE od Ljubljane do Ljubljane 4.650 �

***

JUÆNOAFRIØKA REPUBLIKA12-dnevni ALL INCLUSIVE safariod Ljubljane do Ljubljane 2.685 �

Odstreli: blesbuck 190 �, svinja bradaviœarka250 �, impala 200 �, springbuck 250 �

MOGOΠTUDI ODSTREL sabljaste antilope (sable), leva, nosoroga,

slona, bivola in nilskega konja.

***

KAZAHSTAN9- do 18-dnevna potovanja s poletom, prevozi,

bivanjem in hrano, organizacijo lova terVKLJUŒENIMI ODSTRELI

SIBIRSKEGA SRNJAKA, MARALA,SIBIRSKEGA KOZOROGA

ter kombinacijami teh lovov.All inclusive Ljubljana–Ljubljana

æe od 3.945 �

Zahtevajte naøe programe!

LOVSKA DRUÆINA PIØECE pri Breæicah

obveøœa vse strelce na glinaste golobe, da bo v poœastitev krajevnega praznika KS Piøece

v nedeljo, 3. julija 2005, z zaœetkom ob 9. uri

TEKMOVANJE V STRELJANJU NA GLINASTE GOLOBE– serija 15 golobov v ekipni in posamiœni konkurenci.

Tekmovanje bo na streliøœu pri lovskem domu na Peœarjem bregu nad Piøecami.

V ekipnem delu bodo prve tri ekipe prejele pokale, zmagovalna ekipa tudi prehod-ni pokal, najboljøi posamezniki pa: 1. nagrada: 100.000 sit,2. nagrada: 70.000 sit,3. nagrada: 50.000 sit, Drugi uspeøni strelci do 20. mesta bodo prejeli praktiœne nagrade.

Prijave sprejemamo na dan tekmovanja do ure, ko bo tekmovanje øe mogoœe izpeljati. Kontaktna oseba je Damjan Roæman; GSM 041-657-524.

SPREMENJENI NAŒRT KINOLOØKIH PRIREDITEV LKD CELJE za leto 200511. 6. – Pokalna in lokalna tekma po krvnem sledu za prehodni pokal LKD CELJE.Zbor ob 8. uri pred lovskim domom LD Bojansko - Øtore na Svetini.

17. 9. – PNZ psov jamarjev na planem.Zbor ob 8. uri pred Motelom Æonta v Øentjurju.

24. 9. – PNZ øpanjelov; mladinska in vzrejna tekma za nemøke prepeliœarje.Zbor ob 8. uri v Golobinjeku pri Ulœniku; LD Podœetrtek.

15. 10. – Pokalna tekma lovskih psov v prinaøanju in vodnem delu za prehodni pokal LKD Celje.Zbor ob 8. uri pred lovskim domom LD Kajuh Ømartno v Roæni dolini.

22. 10. – PNZ visokonogih in nizkonogih goniœev.Zbor ob 8. uri na streliøœu LD Gornji Grad.

29. 10. – Lokalna tekma po krvnem sledu.Zbor ob 8. uri pred Gostilno Vedenik; LD Prebold.

5. 11. – PNZ visokonogih in nizkonogih goniœev.Zbor ob 8. uri Pri treh ribnikih; LD Rogaøka Slatina.

5. 11. – PNZ øpanjelov ter mladinska in vzrejna tekma nemøkih prepeliœarjev.Zbor ob 8. uri pred lovskim domom v Braslovœah.

POZOR! Prireditve se bodo lahko udeleæili le tisti vodniki lovskih psov, ki se bodo pisno prijavili 14 dni pred prireditvijo na naslov:LKD Celje (Slavko Vale, Kidriœeva 11, 3270 Laøko).

JUNIJDatum Luna Sonce zora/mrak (navt.)

vzide zaide vzide zaide zaœet. konec1. Sr 2:35 14:56 5:14 20:46 3:48 22:132. »e 2:52 16:09 5:14 20:46 3:47 22:143. Pe 3:10 17:22 5:13 20:47 3:46 22:154. So 3:30 18:36 5:13 20:48 3:45 22:165. Ne 3:54 19:48 5:12 20:49 3:44 22:176. Po 4:24 20:57 5:12 20:50 3:43 22:18 37. To 5:01 21:59 5:12 20:50 3:43 22:198. Sr 5:48 22:51 5:11 20:51 3:42 22:209. »e 6:44 23:33 5:11 20:52 3:42 22:2110. Pe 7:46 ----- 5:11 20:52 3:41 22:2211. So 8:53 0:06 5:11 20:53 3:41 22:2312. Ne 10:00 0:32 5:10 20:53 3:40 22:2413. Po 11:06 0:53 5:10 20:54 3:40 22:2414. To 12:13 1:10 5:10 20:54 3:40 22:2515. Sr 13:18 1:26 5:10 20:55 3:40 22:26 516. »e 14:27 1:42 5:10 20:55 3:40 22:2617. Pe 15:37 1:58 5:10 20:56 3:39 22:2618. So 16:53 2:17 5:10 20:56 3:39 22:2719. Ne 18:13 2:40 5:10 20:56 3:39 22:2720. Po 19:35 3:09 5:10 20:56 3:40 22:2721. To 20:54 3:49 5:11 20:57 3:40 22:2822. Sr 22:01 4:44 5:11 20:57 3:40 22:28 123. »e 22:52 5:55 5:11 20:57 3:40 22:2824. Pe 23:30 7:18 5:11 20:57 3:41 22:2825. So 23:59 8:45 5:12 20:57 3:41 22:2826. Ne ----- 10:09 5:12 20:57 3:42 22:2827. Po 0:22 11:29 5:13 20:57 3:42 22:2828. To 0:41 12:46 5:13 20:57 3:43 22:27 229. Sr 0:58 14:00 5:14 20:57 3:43 22:2730. »e 1:16 15:13 5:14 20:57 3:44 22:27

Avstrijsko puøkarsko-trgovsko podjetje iz Borovelj, ki ima svojo trgovino tudi v Ljubljani, na Kolodvorski 20,

zaposli

TRGOVCA – PRODAJALCA

Od kandidatov priœakujemo vsaj 3 do 5 let trgovskih izkuøenj,øiroko razgledanost v lovstvu inbalistiki, ter da ima stalno prebi-valiøœe v Ljubljani. Vse dodatne informacije dobite po telefonu: 0043/4227-2283-2283– J. Fanzoj

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 321

Page 56: Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zvezaza primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Celo veœ, dokonœno se je, po sili razmer in zakona (ZDLov-1), izœistilo naslednje:

322 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 6/2005

Lovska druæina RIBNICA

prireja

v soboto, 27. avgusta 2005,

1. PRVENSTVO SLOVENIJE

V OPONAØANJU

JELENJEGA RUKANJA.

Podrobnejøi razpis bo objavljen v julijsko-avgustovski øtevilki Lovca.

Kontaktna oseba: Joæe Gril; tel.: 031/30-60-80.

PRVENSTVA LOVSKE ZVEZE SLOVENIJE V LETU 2005

• 19. junij, – LD Gornji Grad lovska kombinacija

• 4. september, – Streliøœe Kunøperk – Bistrica ob Sotliprvenstvo veteranov

• 18. september, – LD Slovenj Gradec premiœna tarœa divjadi - odprto prvenstvo

Komisija IO LZS za strelstvo

LOVSKA DRUÆINA BRASLOVŒEvabi na

tradicionalno meddruæinsko strelsko tekmovanje v poœastitev

DNEVA DRÆAVNOSTI, ki bo v

soboto, 25. 6. 2005, z zaœetkom ob 9. uri

V BOØTUNOVCU PRI ÆOVNEKU V BRASLOVŒAH.Pot do streliøœa bo oznaœena iz smeri Celje - Ljubljana v kraju Øentrupert.

PROPOZICIJE TEKMOVANJA:" 15 glinastih golobov," 10 strelov na tarœo srnjaka, " 5 strelov na tarœo beæeœega merjasca.

Tekmovale bodo triœlanske ekipe ene lovske druæine in posamezniki pa tudi veterani.

V obeh konkurencah velja pravilo, da so tekmovalci iz ene lovske druæine.

NAGRADE:" najboljøe ekipe bodo prejele pokale," najboljøi posamezniki in veterani pa bodo poleg pokalov dobili tudi bogate praktiœne nagrade.

Veœ informacij dobite pri referentu za strelstvo Duøanu Urankarju; tel.: 041/634-258.Tekmovanje bo v vsakem vremenu, saj so vsa streliøœa pokrita.

Prijazno vabljeni!

NOVO V SLOVENIJI – LOVSKO IN ØPORTNO OROÆJE BAJKAL

IZH-18MH enocevne risanice – prelamaœe (.30–06, .308 Win., 223 Rem.)IZH-94 EXPRESS bokarice (.30–06/.30–06;

.308 Win./.308 Win. 9,3 x 74 R)IZH-94 SEVER bokarice (20 Mag./.22 Wmr)IZH-94 bokarice z menjalnimi œoki v kalibrih:

.30–06/12–76, .308 Win/12–76, .223 Rem./12–76IZH-39 ETRAP øibrenica (12/12) IZH-27M øibrenica (12/12) IZH-27EM-1C øibrenica

(12 Mag./12 Mag., 20 Mag./20.) MP-153 12 x 76 polavtomatska øibrenicaJHZ-43 E 12/12 øibrenica (brezpetelinka)

Nudimo ugodna potroøniøka posojila.

[email protected] www.bock.si

DALJNOGLEDI IN SPEKTIVISmolnikar, d.o.o., Novi trg 2,

1000 LjubljanaTel./faks: (01) 426 - 32 - 72E-mail: [email protected]

LOVEC-junij-2005 5/26/05 9:30 AM Page 322