Welcome message from author
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
FIZIKA
NASLOVNICE E-POSTA notranja - KT 8/11/06 12:59 PM Page 6
U~ni na~rt
FIZIKA
PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA ZA FIZIKO dr. Mitja Kregar, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, predsednik mag. Seta Oblak, Zavod RS za šolstvo, strokovna tajnica dr. Milan Brumen, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta Vesna Harej, OŠ Dravlje, Ljubljana mag. Iztok Kukman, Škofijska gimnazija, Ljubljana Andrej Lobnik, Gimnazija Be`igrad, Ljubljana Vinko Logaj, OŠ Gradec, Litija
Izdala in zalo`ila Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo
Za ministrstvo dr. Slavko Gaber Za zavod Alojz Pluško
Uredila Zvonka Labernik, Dušan Flere Jezikovni pregled Vesna Halu`an Oblikovanje TANDAR Prelom BS Jabolko Tisk Ko~evski tisk d.d., Ko~evje
Drugi natis
Ljubljana, 2003
Sprejeto na 25. seji Podro~ne kurikularne komisije za osnovno šolo, dne 7. 4. 1998.Sprejeto na 26. seji Nacionalnega kurikularnega sveta, dne 30. 10. 1998. Sprejeto na 21. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobra`evanje, dne 12. 11. 1998.
CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana
371.214.1:53
SU^NI na~rt : program osnovnošolskega izobra`evanja. Fizika \ [[pripravila] Predmetna kurikularna komisija za fiziko Mitja Kregar … et al.]. - 2. natis. - Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport : Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2003
ISBN 961-234-308-X (Zavod Republike Slovenije za šolstvo) 1. Kregar, Mitja 122769664
K a z a l o1 Opredelitev predmeta ........................................................................................................ 6
2 Splošni cilji predmeta ........................................................................................................ 7
3 Operativni cilji predmeta ................................................................................................... 8
3.1 Osmi razred .................................................................................................................... 10
3.2 Deveti razred .................................................................................................................. 26
4 Didakti~na priporo~ila ..................................................................................................... 34
5
UVOD
U~ni na~rt za fiziko v osmem in devetem razredu osnovne šole je nadgradnja naravoslovnih
vsebin iz ni`jih razredov, ki vsebujejo elemente fizike. Na ta na~in je mo`no ugoditi `elji po
zmanjšanju obsega u~nih vsebin in upoštevati predpostavko, da za velik del u~encev za-
klju~ek osnovne šole pomeni konec splošnega izobra`evanja.
Na podlagi analize odgovorov vprašalnika, ki so ga u~iteljice in u~itelji izpolnjevali na študij-
skih skupinah, in po pregledu angleškega in mad`arskega u~nega na~rta, je prevladalo mne-
nje, da bo komisija pri pripravi u~nega na~rta izhajala iz obstoje~ih u~nih ciljev in delovnih
gradiv. Ta gradiva so nastajala v ve~jih delovnih skupinah in so bila v praksi `e preizkušena.
V prenovljenem u~nem na~rtu ni samostojnega poglavja Merjenje, ampak naj bi vsebine,
ki so predvidene v tem poglavju, obravnavali v sklopu ostalih vsebin. V u~nem na~rtu
je posebej predvideno eksperimentalno delo.
Vrstni red obravnave posameznih u~nih vsebin ni natan~no predpisan, s ~imer u~ni na~rt daje
u~itelju mo`nost izbire. Ker pa je deveti razred zasnovan na nekoliko zahtevnejših vsebinah, je
ta mo`nost omejena znotraj enega razreda.
Da bi fizika v osnovni šoli postala zanimivejša, usmerjena v reševanje problemov iz vsakdanje-
ga `ivljenja in privla~nejša, hkrati pa bi omogo~ala tudi u~no diferenciacijo, so v u~nem na~rtu
vklju~ene tudi izbirne vsebine. Te vsebine u~itelji samostojno izbirajo.
U~ni na~rt naj vodi u~itelje v pouk, zasnovan na poskusih in opazovanju ter pojasnjevanju in
razlagi poti, ki vodijo do temeljnih fizikalnih zakonov. Na ta na~in bodo u~enci dosegli potreb-
na znanja in za~utili vezi, ki vodijo od znanosti do kulture in do materialnih dobrin.
6
1 OPREDELITEV PREDMETA
Pouk fizike v osnovni šoli razvija sposobnost za preu~evanje naravnih pojavov s podro~ja fizi-
ke, tako da u~enci spoznajo ter usvojijo jezik in metode, ki se uporabljajo pri preu~evanju fi-
zikalnih pojavov, in se seznanijo s preprostimi fizikalnimi pojmi, ki povzemajo naše vedenje
o materialnem svetu. U~enci se seznanijo tudi z va`nejšimi tehni~nimi pridobitvami, ki imajo
svoj izvor v fiziki. Na temelju dejavnosti in z eksperimentalnim delom usvajajo nova spozna-
nja in pridobivajo ustrezne predstave o povezanosti naravnih pojavov.
Z uvedbo naravoslovnih vsebin s podro~ja fizike v ni`je razrede osnovne šole dobiva fizika v
osmem in devetem razredu nov pomen, ker prevzema tudi funkcijo nadgradnje pridobljenih
izkušenj in spretnosti.
Zaradi aktivnega in odgovornega vklju~evanja vsakega posameznika v nadaljnji razvoj dru`be
postavlja fizika v ospredje višje miselne procese s poudarkom na razumevanju in vrednotenju
sedanjosti, spodbuja u~ence k raziskovanju in razlaganju fizikalnih pojavov v okolju, nudi
u~encem prilo`nost, da pridobijo znanje, razumevanje, vrednote, stališ~a, zavzetost in spret-
nosti, potrebne za varstvo in izboljšanje okolja, in v pouk vnaša tudi cilje s podro~ja okoljske
vzgoje.
7
2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA
Pri pouku fizike u~enci:
1. sistemati~no spoznavajo pomen eksperimenta pri spoznavanju in preverjanju fizikalnih za-
konitosti, tako da
• na~rtujejo in izvajajo preproste raziskave in poskuse, analizirajo rezultate poskusov in obli-
kujejo sintezo;
• uporabljajo strokovno literaturo in druge vire za pridobivanje eksperimentalnih podatkov;
• se u~ijo kvantitativnega dela.
2. spoznavajo nepogrešljivost fizikalnega znanja pri obvladovanju narave in funkcioniranju
celokupne ~loveške aktivnosti, tako da
• povezujejo fizikalno znanje in razumevanje z vsakdanjimi izkušnjami;
• spoznavajo pomembne tehnološke aplikacije fizikalnih zakonov;
• spoznavajo pozitivni in negativni vpliv tega znanja na kakovost `ivljenja in na okolico.
3. spoznavajo naravo fizikalnega mišljenja in njegovo vpetost v razvoj splošne kulture, tako da
• spoznavajo pomembnost povezovanja eksperimentalnega znanja s teoreti~nim, analiti~-
nim in sinteti~nim razmišljanjem;
• spoznavajo zgodovinske in socialne u~inke razvoja naravoslovja nasploh in fizike še po-
sebej.
4. si privzgajajo spoštljiv odnos do celokupne narave in zavest o neizogibni soodvisnosti po-
sameznika in dru`be z obdajajo~im ga svetom ter njihove soodgovornosti za obstoj ̀ ivljenja
na Zemlji.
8
3 OPERATIVNI CILJI PREDMETA
OSMI RAZRED
Ob koncu osmega razreda u~enci:
• pri razlagi fizikalnih pojavov uporabljajo v ni`jih razredih pridobljene izkušnje in spretnosti,
• ustrezno uporabljajo fizikalne koli~ine,
• iš~ejo, zbirajo, opremljajo, predstavljajo informacije s podro~ja fizike.
Na podlagi apliciranja fizike:
• ugotavljajo, kako so fizikalna dognanja v zgodovinskih okoliš~inah vplivala na spremembe
`ivljenjskih razmer.
Na podro~ju sporazumevanja:
• uporabljajo simbole in ugotavljajo, zakaj so fizika in matemati~ni simboli uporabni,
• uporabljajo matemati~ne dogovore.
Na podro~ju eksperimentiranja:
• uporabljajo temeljne fizikalne merilnike in ~utilnike,
• predstavljajo rezultate poskusov in raziskav,
• se navajajo na skupinsko reševanje problemov,
• širijo besediš~e in izra`anje v strokovnem jeziku.
DEVETI RAZRED
Ob koncu devetega razreda u~enci:
• z razumevanjem razlagajo pojave v naravi in svoji okolici,
• izra`ajo ene fizikalne koli~ine z drugimi.
Na podlagi apliciranja fizike:
• z razumevanjem in razmišljanjem uporabljajo temeljne fizikalne zakone v prid boljši kakovo-
sti `ivljenja,
• z razumevanjem uporabljajo fizikalna dognanja za ohranjanje ~lovekovega zdravja in teh-
nološki razvoj,
• upoštevajo pomembnost dokazov in ustvarjalnih misli v razvoju znanstvenih teorij.
9
Na podro~ju sporazumevanja:
• uporabljajo mednarodni merski sistem,
• predstavljajo ideje in rezultate z uporabo diagramov, grafov in razpredelnic.
103.
1 O
smi
razr
ed
Vse
bin
e z
oper
ativ
izac
ijo
cilj
ev,
dej
avn
ostm
i u
čen
cev,
did
akti
čnim
i p
rip
oroč
ili,
med
pre
dm
etn
imi
pov
ezav
ami
in č
asov
no
opre
del
itvi
jo z
a 8.
raz
red
V o
smem
raz
redu
je
razp
orej
enih
47
ur o
d 70
ur.
Ost
ale
ure
so n
amen
jene
pon
avlja
nju,
pre
verj
anju
, oc
enje
vanj
u, i
zbir
nim
vse
bina
m,
ki j
ih
izbe
re u
čite
lj te
r na
ravo
slov
nim
akt
ivno
stim
. O
b po
sam
ezne
m p
ogla
vju
je z
apis
ano
štev
ilo u
r, n
amen
jeno
obr
avna
vi t
ega
pogl
avja
. Pr
i ci
ljih
je te
mel
jno
znan
je o
znač
eno
spol
krep
kim
tisk
om, i
zbir
ne v
sebi
ne p
a s
poše
vnim
tisk
om.
PRED
LAG
ANE
VSEB
INE
ŠT. U
RCI
LJ
U~e
nec:
DEJ
AVN
OST
U
~ene
ci:
SPEC
IALN
ODID
AKTI
^NA
PRIP
ORO^
ILA
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
UVO
D V
FIZ
IKO
O S
ILAH
O
PIS
SILE
2 10
• Sp
ozna
poj
em fi
zike
in n
jeno
upo
ra-
bo v
zna
nost
i, te
hnik
i in
med
icin
i. •
Opa
zuje
pre
pros
te fi
zika
lne
posk
use.
•
Sezn
ani s
e z
met
odam
i in
oblik
ami
dela
pri
fizi
ki.
• N
ašte
je n
ekaj
sil,
ki j
ih p
repo
zna
po
u~in
kih.
•
Naš
teje
nek
aj s
il, k
i spr
emen
ijo
tele
su o
blik
o.
• N
ašte
je n
ekaj
sil,
ki p
ovzr
o~ijo
sp
rem
embo
gib
anja
, del
ujej
o ob
do
tiku
in iz
vira
jo iz
vid
nega
tele
sa.
• R
azlik
uje
med
sila
mi,
ki d
eluj
ejo
ob d
otik
u, in
sila
mi,
ki d
eluj
ejo
na
dalja
vo.
• Zn
a iz
brat
i ene
in d
ruge
sile
.
• U
gota
vlja
jo v
zrok
e za
iz
ide
posk
usov
.
• U
gota
vlja
jo s
prem
em-
be o
blik
e al
i gib
anja
op
azov
anih
tele
s m
ed
delo
vanj
em s
ile in
po
njem
. Upo
rabi
jo r
az-
li~na
tele
sa, m
agne
te,
vozi
~ke,
`og
ice
...
• Z
nael
ektr
enim
rav
ni-
lom
se
prib
li`aj
o cu
rku
vode
. Z m
agne
tom
sp
ravi
jo `
elez
no k
ro-
glic
o v
giba
nje.
Vle
~ejo
al
i pot
iska
jo v
ozi~
ek
po v
odor
avni
pod
lagi
. Z
miz
e sp
uš~a
jo r
azne
`o
gice
. Opa
zijo
raz
liko
med
del
ovan
jem
sil
na
dalja
vo in
na
dotik
.
• U
~ite
lj pr
edst
avi p
red-
met
in z
dem
onst
raci
jo
posk
usov
pri
u~e
ncih
vz
budi
zan
iman
je z
a pr
edm
et.
• U
~enc
i v s
kupi
nah
gnet
ejo,
upo
giba
jo,
vle~
ejo
razl
i~ne
mat
e-ri
ale.
• U
~enc
e op
ozor
imo,
da
so
pozo
rnej
ši p
ri
posk
usih
z m
agne
ti,
nael
ektr
enim
i tel
esi
in p
ri m
etu
tele
s.
11
MER
JEN
JE S
IL
• Lo
~i p
ro`n
a te
lesa
od
nepr
o`ni
h.
• D
efin
ira
enak
ost d
veh
sil,
ki d
eluj
eta
na o
pazo
vano
telo
. •
Ve, d
a en
aki s
ili p
ovzr
o~it
a en
ak
razt
ezek
dan
ega
tele
sa.
• Pr
epoz
na m
ed d
vem
a si
lam
a ve
~jo
silo
. •
Na
konk
retn
em z
gled
u pr
epoz
na
med
dve
ma
sila
ma
ve~j
o si
lo.
• Po
iš~e
dan
i sili
nas
prot
no e
nako
si
lo.
• U
goto
vi, a
li je
telo
v ra
vnov
esju
al
i ne.
• Pr
imer
jajo
pro
`nos
t raz
- li~
nih
snov
i, na
prim
er:
gum
a, je
klo,
vos
ek, p
la-
stel
in ..
.
• Z
vzm
etjo
, kak
ršne
up
orab
ljajo
špo
rtni
ki z
a kr
epite
v m
išic
, poi
š~ej
o v
razr
edu
vsaj
dva
u~
enca
, ki v
zmet
ena
ko
razt
egne
ta. N
a pr
o`no
vi
ja~n
o vz
met
obe
šajo
en
ake
ute`
i in
prim
erja
- jo
raz
tezk
e vz
met
i.
• Pr
imer
jajo
dve
sili
z
vle~
enje
m v
rvi i
n ug
oto-
vi
jo, k
ater
a je
ve~
ja. Z
ob
ešan
jem
raz
li~ni
h ut
e`i n
a vi
ja~n
o vz
met
pr
imer
jajo
raz
tezk
e vz
met
i in
ugot
ovijo
, ka-
te
ra o
d si
l je
ve~j
a.
• O
pazu
jejo
vrv
, ki j
o vl
e~et
a dv
a u~
enca
z
enak
ima
sila
ma
v na
s-
prot
ni s
mer
i. N
aspr
otni
si
li gr
afi~
no p
onaz
orijo
.
• Iz
vaja
jo r
azli~
ne v
aje
in
ugot
ovijo
, da
telo
mir
u-je
ali
pa s
e gi
blje
ena
ko-
mer
no, ~
e na
nj d
eluj
eta
dve
nasp
rotn
o en
aki s
ili.
• Pr
i del
u z
vzm
etm
i op
ozor
imo
u~en
ce
na v
arno
st. Z
a pr
e-
skuš
anje
ena
kost
i dv
eh s
il iz
bere
mo
pro`
na te
lesa
, da
lahk
o pr
eizk
ušan
je
na iz
bran
em te
lesu
ve
~kra
t pon
ovim
o.
• Za
tako
del
o si
mo-
ra
mo
izbr
ati d
ovol
j ve
lik p
rost
or. P
ri-
mer
en z
a ta
ke v
aje
je
tudi
hod
nik.
• Iz
bere
mo
si d
ovol
j ve
lik p
rost
or.
• Ra
zreš
ujej
o pr
o-
blem
ske
nalo
ge,
dela
jo p
osku
se v
sk
upin
ah.
• te
hnik
a in
te
hnol
ogija
(u
mer
janj
e vz
met
i) •
špor
tna
vzgo
ja
12
SEŠT
EVAN
JE
VZPO
RED
NIH
SIL
• O
pred
eli e
noto
za
silo
. •
Pozn
a do
govo
r o e
noti
za
silo
in z
na
iz z
nane
mas
e te
lesa
dol
o~it
i te`
o te
lesa
. •
Nat
an~n
o op
rede
li te
`o in
nje
n za
pis.
• Ve
, da
je r
azte
zek
vzm
eti o
dvis
en o
d si
le. O
dvis
nost
raz
tezk
a po
nazo
ri n
a gr
afu.
• Iz
nar
isan
ega
graf
a zn
a od
~ita
ti ne
- zn
ane
vred
nost
i. •
Iz d
anih
pod
atko
v zn
a na
risa
ti gr
af.
• Pr
edst
avi s
ilo z
usm
erje
no d
aljic
o v
izbr
anem
mer
ilu.
• Zn
a si
lo p
reds
tavi
ti z
usm
erje
no d
a-
ljico
.
• D
olo~
i rez
ulta
nto
vzpo
redn
ih s
il gr
a-
fi~no
in r
a~un
sko,
~e
sta
dani
sili
us
mer
jeni
v is
to s
mer
in ~
e st
a da
ni
sili
usm
erje
ni v
nas
prot
no s
mer
.
• M
atem
ati~
no iz
razi
pog
oj z
a ra
vno-
ve
sje
sil.
• O
pred
eli e
noto
1N
kot
si
lo, s
kat
ero
Zem
lja
priv
la~i
100
-gra
msk
o ut
e`.
• U
goto
vijo
, kak
o se
do
l`in
a vz
met
i spr
emi-
nja,
~e
nanj
o ob
ešam
o ra
zli~
no te
`ke
ute`
i. M
e-ri
tve
vnaš
ajo
v ra
zpre
- de
lnic
o in
nar
išej
o gr
af.
• Iz
gra
fa a
li pr
egle
dnic
e sk
lepa
jo o
odv
isno
sti
sile
in r
azte
zka.
• Pr
edst
avijo
silo
kot
us
mer
jeno
dal
jico,
kje
r je
dol
`ina
dal
jice
mer
a za
vel
ikos
t sile
, sm
er
dalji
ce p
a se
uje
ma
s sm
erjo
sile
.
• O
pazu
jejo
spr
emem
be
pro`
nega
tele
sa, ~
e na
nj d
eluj
eta
dve
vzpo
- re
dni s
ili a
li ~e
ti d
ve s
i-li
nado
mes
timo
z en
o sa
mo.
• Pr
imer
jajo
u~i
nke
sil,
opaz
ujej
o te
lo in
zap
iše-
jo p
ogoj
za
ravn
oves
je.
• D
elo
v sk
upin
ah.
• m
atem
atik
a (r
isan
je in
br
anje
gra
fov)
• m
atem
atik
a (e
na~b
e)
13
NEV
ZPO
RED
NE
SILE
ZAKO
N O
VZ
AJEM
NEM
U
^IN
KU
• N
evzp
ored
ni s
ili n
adom
esti
z en
o sa
- m
o si
lo-r
ezul
tant
o, k
adar
imat
a da
ni
sili
skup
no p
rije
mal
iš~e
.
• Lo
~i r
ezul
tant
o si
l od
kom
pone
nt te
r lo
~i m
ed s
esta
vlja
njem
in r
azst
avlja
- nj
em s
il.
• Ra
zsta
vi d
ano
silo
na
kom
pone
nti.
• Po
ve, d
a je
vel
ikos
t kom
pone
nt p
ri
razs
tavl
janj
u da
ne s
ile o
dvis
na o
d nj
ihov
e sm
eri.
• Im
enuj
e si
le, k
i del
ujej
o na
miru
jo~e
te-
lo n
a kl
ancu
, in
opre
deli
njih
ovo
smer
.
• G
rafi~
no d
olo~
i vel
ikos
t sil,
ki d
eluj
e-
jo n
a te
lo n
a kl
ancu
.
• Ra
zlo`
i pre
pros
te p
rim
ere
razs
tavl
ja-
nja
in s
esta
vlja
nja
sil p
o sl
ikah
.
• Po
ve, d
a te
lesa
u~i
nkuj
ejo
drug
o na
dr
ugo
vzaj
emno
.
• Ra
zlo`
i pre
pros
te p
rim
ere
vzaj
emne
- ga
del
ovan
ja s
il.
• O
pazu
jejo
in m
erijo
vel
i-ko
st r
ezul
tant
e, ~
e si
li ni
sta
vzpo
redn
i. U
gota
v-lja
jo r
azlik
o m
ed s
ešte
- va
njem
vzp
ored
nih
in
nevz
pore
dnih
sil.
• N
ariš
ejo
in o
piše
jo
razl
ike.
• G
rafi~
no r
azst
avijo
silo
in
upo
rabi
jo u
stre
zno
mer
ilo.
• O
b ra
zli~
nih
prim
erih
m
erijo
vel
ikos
t kom
po-
nent
in u
goto
vijo
odv
is-
nost
vel
ikos
ti ko
mpo
- ne
nte
od s
mer
i.
• G
rafi~
no r
azst
avijo
silo
te
`e n
a kl
ancu
.
• U
pora
bijo
ust
ezno
mer
i- lo
in d
olo~
ijo v
elik
ost s
il.
• O
pazu
jejo
gib
anje
fan-
to
v na
kot
alka
h. S
voja
pr
edvi
deva
nja
prim
erja
- jo
z r
ezul
tati
posk
usa.
• Iz
vede
jo n
ekaj
pre
pro-
st
ih p
osku
sov
in p
o-
ro~a
jo o
rez
ulta
tih.
• Iz
bere
mo
si v
odo-
ra
vna
tla in
dov
olj
velik
pro
stor
.
• Sa
mos
tojn
o de
lajo
v
skup
inah
.
14
PORA
ZDEL
ITEV
SIL
• Lo
~i z
akon
o v
zaje
mne
m u
~ink
u od
za
kona
o r
avno
vesj
u.
• Lo
~i to
~kov
no, p
losk
ovno
ter p
rost
or-
sko
pora
zdel
jene
sile
.
• Po
ve, d
a tr
enje
in u
por v
pliv
ata
na
giba
nje.
• Po
ve n
ekaj
pri
mer
ov, k
o na
telo
vpl
i- va
ta tr
enje
in u
por.
• Po
ve, o
d ~e
sa s
ta o
dvis
na tr
enje
in
upor
.
• O
pred
eli p
ojem
te`i
š~a.
•
Ve, d
a iz
te`i
š~a
nari
šem
o re
zult
an-
to s
il, s
kat
erim
i Zem
lja p
rivla
~i p
o-
sam
ezne
del
e te
lesa
.
• O
pozo
rim
o u~
ence
, da
se z
akon
o v
zaje
mne
m
u~in
ku n
anaš
a na
dve
te
lesi
, zak
on o
rav
no-
vesj
u si
l pa
na e
no te
lo.
• Iš
~ejo
sile
, ki s
o to
~kov
- no
, plo
skov
no a
li pr
o-
stor
sko
pora
zdel
jene
, po
datk
e vn
ašaj
o v
ta-
belo
in p
oro~
ajo.
• O
b ra
zli~
nih
posk
usih
ug
otov
ijo, d
a je
tren
je
sila
, ki z
avir
a m
edse
- bo
jno
giba
nje,
in d
a pr
i gi
banj
u te
les
skoz
i te
ko~i
no n
asta
ne u
por.
• Zb
iraj
o po
datk
e iz
raz
- li~
nih
viro
v. Iz
dela
jo
pada
lo.
• Sa
mos
tojn
o ug
otov
ijo,
od ~
esa
je o
dvis
na s
ila
tren
ja. R
ezul
tate
mer
i- te
v za
pisu
jejo
v p
re-
gled
nico
in p
oro~
ajo
o sv
ojih
ugo
tovi
tvah
.
• Iz
delu
jejo
like
raz
li~ni
h ob
lik, r
išej
o te
`iš~
nice
in
dol
o~aj
o te
`iš~
e.
• D
elo
v sk
upin
ah.
• Za
dem
onst
raci
jo
lahk
o up
orab
imo
kla-
de
z r
azli~
nim
i sti~
ni-
mi p
losk
vam
i ter
te-
lesa
ena
kih
mas
in
razl
i~ni
h ob
lik.
• Sa
mos
tojn
o de
lo z
be
sedi
lom
.
• Sp
rem
inja
jo le
po
eno
spre
men
ljivk
o in
ugo
tavl
jajo
, kak
o je
sila
tren
ja o
dvis
- na
od
nje.
• Li
ke iz
dela
jo iz
kar
- to
na.
• te
hnik
a in
te
hnol
ogija
(k
oris
tnos
t in
škod
ljivo
st
tren
ja)
• m
atem
atik
a (r
isan
je te
`iš~
- ni
c in
dol
o~an
je
te`i
š~a)
15
GO
STO
TA IN
SP
ECIF
I^N
A TE
ƒA
TLAK
IN V
ZGO
N
O T
LAKU
4 10
• Po
zna
in n
ašte
je e
note
za
pros
torn
i-
no.
• Po
zna
pred
pone
in p
o pr
edpo
nah
do-
lo~i
pre
tvor
nike
in iz
pelje
dec
imal
ne
mer
ske
enot
e.
• O
pred
eli m
aso
snov
i, na
vede
mer
ske
enot
e za
njo
in p
ripra
ve z
a m
erje
nje.
•
Opr
edel
i gos
toto
in m
ersk
o en
oto
zanj
o.
• Zn
a ra
zvrs
titi
hom
ogen
a te
lesa
ena
- ki
h pr
osto
rnin
po
gost
oti.
• Zn
a ra
zvrs
titi
hom
ogen
a te
lesa
ena
- ki
h m
as p
o go
stot
i. •
Pozn
a en
oto
za g
osto
to.
• Ra
zlo~
uje
hom
ogen
a in
neh
omog
ena
tele
sa.
• Iz
ra~u
na g
osto
to s
novi
iz m
ase
in v
o-
lum
na.
• Zn
a up
orab
iti z
apis
: ρ =
m\N
.
• N
aved
e en
oto
za s
peci
fi~no
te`o
N
\m3 in
spe
cifi~
no te
`o iz
ra~u
na iz
da
ne te
`e in
pro
stor
nine
. •
Zna
upor
abiti
zap
is: σ
= F
g \ V
. •
Zna
iz d
ane
gost
ote
zapi
sati
spe
ci-
fi~no
te`o
.
• N
ašte
je e
note
za
ploš
~ino
in n
aved
e nj
ihov
e pr
etvo
rnik
e.
• Iz
bere
jo te
lesa
ena
kih
pros
torn
in a
li en
akih
m
as in
jih
razv
rš~a
jo p
o go
stot
i. Po
datk
e vp
isu-
je
jo v
pre
gled
nico
.
• D
olo~
ijo p
rost
orni
no in
m
aso
neka
teri
h te
les
in
izra
~una
jo n
jihov
o go
-st
oto.
Izra
~une
prim
era-
jo s
pod
atki
v r
azpr
e-de
lnic
i.
• Iz
dan
e ra
zpre
deln
ice
gost
ot s
esta
vijo
razp
re-
deln
ico
spec
ifi~n
ih te
`.
• D
olo~
ijo p
loš~
ino
klop
i, dr
eves
nega
list
a al
i sto
- pa
la.
• Va
je n
aj iz
vaja
jo s
ho
mog
enim
i tel
esi.
• Pr
osto
rnin
o m
erijo
z
upor
abo
mer
ilne-
ga
val
ja.
• Re
zulta
t sm
isel
no
zaok
ro/i
jo.
• m
atem
atik
a (m
erje
nje
pros
torn
ine)
• m
atem
atik
a (z
aokr
o`ev
anje
)
16
TLAK
V T
EKO
^IN
AH
• O
pred
eli t
lak
kot k
oli~
nik
sile
in p
los-
kv
e, n
a ka
tero
je s
ila p
ravo
kotn
a.
• O
piše
odn
os m
ed tl
akom
, silo
in
plos
kvijo
.
• U
pora
bi e
noto
N\m
2 = P
a, 1
bar
=10
5 Pa.
•
Enot
o N
\m2 p
oim
enuj
e ko
t Pa.
• Iz
ra~u
na tl
ak iz
sile
in p
losk
ve in
zna
up
orab
iti z
apis
p =
F\S
. •
Izra
~una
tlak
, ~e
so p
odat
ki v
nar
av-
nih
štev
ilih
in o
snov
nih
enot
ah.
• N
a pr
epro
stih
prim
erih
poj
asni
odv
is-
nost
tlak
a od
sile
in p
losk
ve.
• O
pred
eli t
eko~
ine
in lo
~i k
aplje
vine
in
plin
e po
njih
ovih
last
nost
ih.
• Po
ve, d
a so
sile
zar
adi t
laka
v m
iru-
jo
~i te
ko~i
ni p
ravo
kotn
e na
vsa
ko
plos
kev.
• S
posk
usi u
goto
vijo
od
nos
med
tlak
om in
si
lo te
r odn
os m
ed tl
a-
kom
in p
losk
vijo
. Upo
- ra
bijo
pla
stel
in, t
eles
a en
akih
mas
in ra
zli~
nih
sti~
nih
plos
kev,
tele
sa
razl
i~ni
h m
as in
ena
kih
sti~
nih
plos
kev.
Opa
zu-
jejo
odt
ise
v pl
aste
linu
in o
ugo
tovi
tvah
po-
ro~a
jo. I
zra~
unaj
o tla
k po
d sv
ojim
i sto
pali.
• Iz
ra~u
najo
tlak
pod
raz-
li~ni
mi p
losk
vam
i ope
ke.
• S
posk
usi d
oka`
ejo,
da
sila
teko
~ine
prit
iska
na
vse
sten
e po
sode
. Upo
- ra
bim
o pl
asti~
ne b
rizge
al
i nap
ihnj
en b
alon
.
• D
elo
v dv
ojic
ah.
• Sp
rem
inja
jo le
po
eno
spre
men
ljivk
o in
ugo
tavl
jajo
med
-se
bojn
i odn
os.
• Po
treb
ne p
odat
ke
za iz
ra~u
n tla
ka
izm
erijo
.
• bi
olog
ija (k
rvni
tla
k, v
dih
in
izdi
h, u
met
no
diha
nje)
17
ZRA^
NI T
LAK
• Po
ve, d
a se
tlak
, ki g
a po
vzro
~i s
ila
na m
iruj
o~o
teko
~ino
, pre
nese
po
vsej
teko
~ini
.
• Po
jasn
i odv
isno
st s
ile o
d ve
likos
ti pl
oskv
e pr
i ena
kem
tlak
u te
ko~i
ne.
• Po
ve, d
a je
tlak
v te
ko~i
ni o
dvis
en o
d gl
obin
e in
spe
cifi~
ne te
`e te
ko~i
ne,
neod
vise
n pa
od
oblik
e po
sode
. •
Ve, d
a se
tlak
v te
ko~i
ni s
prem
inja
z
glob
ino
in d
a je
odv
isen
od
vrst
e te
- ko
~ine
.
• Po
ve, d
a je
tlak
v is
ti gl
obin
i v v
seh
smer
eh e
nak.
• Iz
ra~u
na tl
ak v
teko
~ini
(na
razl
i~ni
gl
obin
i) z
upoš
teva
njem
tlak
a ob
gla
- di
ni. Z
na u
pora
biti
zapi
s p
= σ
h.
• Pr
epoz
na m
anom
eter
in b
arom
eter
in
ve, k
je ju
upo
rabi
ti.
• Po
ve, d
a zr
ak p
ovzr
o~a
tlak
.
• S
posk
usi d
oka`
ejo,
da
se tl
ak p
rene
se p
o vs
ej
teko
~ini
. Izd
elaj
o la
hko
razl
i~ne
prip
rave
, s k
ate-
rim
i lah
ko s
ile p
ove~
amo
(hid
ravl
i~ne
stis
kaln
ice,
hi
drav
li~ne
zav
ore,
hi-
drav
li~ne
~rp
alke
).
• Z
mer
ilnik
om tl
aka
na
pro`
no k
o`ic
o se
pre
- pr
i~aj
o, d
a tla
k na
raš~
a z
glob
ino.
Opa
zuje
jo o
bli-
ko c
urka
izte
kajo
~e v
ode
na ra
zli~
nih
glob
inah
.
• O
b pr
epro
stih
pos
kusi
h ug
otov
ijo, d
a je
tlak
ne-
od
vise
n od
sm
eri i
n da
je
odv
isen
od
vrst
e te
- ko
~ine
.
• Iz
vede
jo p
osku
se, s
ka-
teri
mi p
oka`
ejo,
da
je z
arad
i te`
e zr
aka
v oz
ra~j
u tla
k.
• Po
skrb
imo,
da
je v
pl
aste
nki z
lukn
ji-
cam
i ves
~as
ena
ka
koli~
ina
vode
.
• Za
pre
pros
te p
o-
skus
e up
orab
imo
enos
tavn
e pr
ipo-
mo~
ke.
• bi
olog
ija
(poš
kodb
e uš
es
zara
di n
eize
na-
~ene
ga tl
aka)
18
VZG
ON
• Sp
ozna
one
sna`
evan
je z
raka
in n
e-
kate
re m
o`ne
na~
ine
zman
jšev
anja
on
esna
`eva
nja.
• Sp
ozna
pla
sti a
tmos
fere
.
• Sp
ozna
fizi
kaln
e la
stno
sti z
raka
(tem
-pe
ratu
ra z
raka
, vla
ga v
zra
ku, g
iba-
nj
e zr
aka,
obl
aki i
n pa
davi
ne).
• Po
ve, k
olik
šen
je n
orm
alni
zra
~ni
tlak.
• Ra
zlo`
i silo
vzg
ona
kot r
ezul
tant
o si
l te
ko~i
ne, k
i del
uje
na p
otop
ljeno
telo
. •
Ve, d
a je
vzg
on s
ila, s
kat
ero
delu
je
teko
~ina
na
poto
plje
no te
lo.
• Ve
, da
je s
ila v
zgon
a en
aka
te`i
iz
podr
inje
ne te
ko~i
ne, i
n po
zna
njen
o sm
er.
• Z
opaz
ovan
jem
spo
znaj
o gl
avne
one
sna`
eval
ce
okol
ja. N
aved
ejo,
kaj
la
hko
sam
i sto
rimo
za
ohra
njan
je ~
iste
ga z
raka
.
• U
goto
vijo
, da
se
ozra
~je
nepr
esta
no p
re-
mik
a in
da
giba
nje
in
spre
mem
be v
trop
osfe
- ri
vpliv
ajo
na v
rem
e.
• Z
enim
od
mo`
nih
na-
~ino
v ug
otov
ijo, d
a te
lo n
avid
ezno
izgu
bi
neka
j te`
e, k
o ga
pot
o-
pim
o v
teko
~ino
.
• Z
mer
jenj
em p
rost
orni
- ne
izpo
drin
jene
teko
- ~i
ne u
goto
vijo
, da
je
vzgo
n na
spro
tno
enak
te
`i iz
podr
inje
ne te
ko-
~ine
.
• O
gled
~is
tilne
na-
pr
ave.
Tem
a je
pri-
m
erna
za
nara
vo-
slov
ni d
an.
• Pr
imer
en je
dal
jši
~as
opaz
ovan
ja.
Tem
a je
prim
erna
za
pro
jekt
no d
elo.
Iz
dela
va p
repr
oste
vr
emen
ske
post
a-
je. S
odel
ovan
je z
m
eteo
rolo
gi.
• ge
ogra
fija
• na
ravo
slov
je in
te
hnol
ogija
19
DEL
O IN
EN
ERG
IJA
ENER
GIJA
IN R
AZ-
LI^N
I EN
ERG
IJSKI
VI
RI
POJM
A D
ELO
IN
ENER
GIJA
14
• Lo
~i, v
kak
šnih
oko
liš~i
nah
telo
pla
- va
, leb
di in
pot
one,
in z
na to
opr
ede-
lit
i v p
rim
erja
vi g
osto
t.
• V
prep
rost
ih p
rimer
ih iz
ra~u
na s
ilo
vzgo
na.
• Pr
epoz
na a
reom
eter
kot
pri
prav
o za
m
erje
nje
gost
ote
kapl
jevi
n.
• Sp
ozna
raz
li~ne
vir
e en
ergi
je.
• Sp
ozna
, da
je s
once
gla
vni v
ir en
ergi
je.
• Sp
ozna
, da
so n
ekat
eri v
iri o
bnov
ljivi
in
nek
ater
i ne.
• Iz
ra~u
na d
elo
iz s
ile in
pot
i, ka
dar
je
sila
vzp
ored
na s
pot
jo.
• Ve
, da
je d
elo
odvi
sno
od s
ile in
pot
i. •
Izra
~una
del
o, k
adar
je s
ila v
zpor
ed-
na s
pot
jo.
• O
piše
zve
zo m
ed d
elom
, silo
in p
otjo
. •
Zna
upor
abiti
zap
is A
=Fs
.
• O
pred
eli j
oule
kot
eno
to z
a de
lo.
• Te
lesa
zna
nih
gost
ot
spuš
~ajo
v ra
zli~
ne k
ap-
Ijevi
ne in
pri
mer
jajo
go-
stot
o te
lesa
z g
osto
- to
kap
ljevi
ne. G
rafi~
no
dolo
~ijo
, kda
j sta
sila
te
`e in
sila
vzg
ona
v ra
vnov
esju
.
• Iz
dela
jo p
repr
ost a
reo-
m
eter
.
• Iš
~ejo
pod
atke
o r
az-
li~ni
h vi
rih
ener
gije
.
• M
erijo
tem
pera
turo
vo-
de
v b
eli i
n ~r
ni p
osod
i na
son
cu. O
pazu
jejo
in
kom
entir
ajo
posk
us s
so
n~no
cel
ico.
Kom
enti-
ra
jo u
pora
bo s
on~n
ih
kole
ktor
jev.
• Ra
zlik
ujej
o si
le, k
i op
ravl
jajo
del
o, o
d tis
- tih
, ki n
e op
ravl
jajo
del
a.
• D
elo
v sk
upin
ah.
20
KIN
ETI^
NA
IN
POTE
NCI
ALN
A EN
ERG
IJA
• M
ed s
ilam
i, ki
del
ujej
o na
gib
ajo~
e te
lo, i
zber
e tis
te s
ile o
ziro
ma
kom
po-
nent
e si
l, ki
opr
avlja
jo d
elo.
• N
aved
e pr
imer
e, k
o si
la n
e op
ravl
ja
dela
. Ve,
da
sila
, ki d
eluj
e pr
avok
ot-
no n
a sm
er g
iban
ja, n
e op
ravl
ja d
ela.
• Po
ve, d
a je
za
opra
vlja
nje
dela
pot
reb-
na
ene
rgija
.
• O
pred
eli d
elo
kot e
nega
od
na~i
nov
izm
enja
ve e
nerg
ije z
oko
lico.
• U
pora
blja
joul
e ko
t eno
to z
a de
lo.
• O
pred
eli p
ojav
e, p
ri ka
terih
se
tele
su
spre
men
i kin
eti~
na e
nerg
ija.
• Ve
, da
je k
inet
i~na
ene
rgija
pov
eza-
na
z g
iban
jem
. •
Pove
, da
je s
prem
emba
kin
eti~
ne
ener
gije
pov
ezan
a s
spre
mem
bo h
i-
tros
ti.
• Po
ve, d
a je
kin
eti~
na e
nerg
ija o
dvis
- na
od
mas
e in
hitr
osti.
• Po
ve iz
rek
o ki
neti~
ni e
nerg
iji in
upo
- ra
bi z
apis
A =
∆W
k za
toga
tele
sa.
• O
piše
pri
mer
e, z
a ka
tere
vel
ja iz
rek
o ki
neti
~ni e
nerg
iji.
• N
ašte
je te
lesa
in p
ojav
e, p
ri k
ater
ih
se s
prem
eni p
oten
cial
na e
nerg
ija.
• Zn
a ug
otov
iti p
ove~
anje
in z
man
jša-
nj
e po
tenc
ialn
e en
ergi
je.
• O
piše
jo p
rim
ere,
ko
je
sila
pra
voko
tna
na p
ot
in n
e op
ravl
ja d
ela.
• Sp
ozna
jo, d
a en
ergi
ja n
i po
treb
na s
amo
za p
re-
mik
anje
re~
i, am
pak
da
tudi
mno
gi d
rugi
pro
ce-
si p
otek
ajo
le o
b st
al-
nem
dot
oku
ener
gije
.
• N
a po
dlag
i izk
ušen
j op
rede
li zv
ezo
med
ma-
so
in k
inet
i~no
ene
rgijo
te
r zv
ezo
med
hitr
ostjo
in
kin
eti~
no e
nerg
ijo.
Hitr
ost o
pred
eli k
ot s
e-
stav
ljeno
kol
i~in
o.
21
DEL
O Z
ORO
DJI
PRO
ƒNO
STN
A IN
N
OTR
ANJA
EN
ERG
IJA
• Po
ve, d
a je
spr
emem
ba p
oten
cial
ne
ener
gije
odv
isna
od
viši
nske
raz
like
med
za~
etno
in k
on~n
o le
go te
lesa
.
• Ra
zlo`
i upo
rabo
oro
dja
z iz
reko
m o
ki
neti~
ni in
pot
enci
alni
ene
rgiji
.
• Ve
, da
so k
lane
c, š
krip
ec in
vzv
od
enos
tavn
a or
odja
.
• O
piše
zak
onito
sti,
ki v
elja
jo z
a op
rav-
lja
nje
dela
z o
rodj
i.
• U
goto
vi, d
a z
upor
abo
orod
ja d
ela
ne
zman
jšam
o, a
mpa
k sa
mo
spre
min
ja-
mo
razm
erje
med
silo
in p
otjo
.
• N
ašte
je te
lesa
in p
ojav
e, p
ri k
ater
ih
se s
prem
eni p
ro`n
ostn
a en
ergi
ja.
• O
b pr
epro
stih
pri
mer
ih
spoz
najo
, da
dane
sp
rem
embe
ene
rgije
tu-
di z
oro
dji n
e m
orem
o do
se~i
z m
anj d
ela,
kot
~e
bi d
elal
i bre
z or
odja
.
• Se
stav
ijo p
repr
osta
or
odja
, mer
ijo s
ile in
po
ti, r
a~un
ajo
opra
vIje
- no
del
o in
pri
mer
jajo
re
zulta
te.
• O
b zg
ledi
h ug
otov
ijo, d
a z
orod
ji la
hko
spre
men
i- m
o si
lo, k
i opr
avlja
del
o.
• Iz
pre
jšni
h po
skus
ov
ugot
ovijo
raz
mer
je m
ed
silo
in p
otjo
pri
pos
a-
mez
nem
oro
dju.
• Iz
dela
jo s
amoh
odni
ki
mpe
`, v
rtilj
ak in
ška
t-lic
a po
vrni
se.
• N
a pr
imer
u vz
voda
na
j u~e
nci p
rou~
ijo
tudi
rav
nove
sni p
o-
goj.
Strm
ino
klan
ca
spre
min
jam
o in
pri
kl
ancu
upo
štev
a-
mo
tren
je. ^
e im
a-
mo
pri š
krip
cu la
h-
ke u
te`i
, mor
amo
k te
`i u
te`i
dod
ati
te`o
škr
ipca
, kje
r je
po
treb
no.
• N
avod
ila z
a iz
dela
- vo
so
v zb
irki
Ves
e-
lje z
zna
nost
jo –
gi
banj
e.
• te
hnik
a in
te
hnol
ogija
22
ENER
GIJS
KI Z
AKO
N
TEM
PERA
TURA
• Po
ve, d
a je
not
ranj
a en
ergi
ja la
stno
st
tele
sa, k
inet
i~na
in p
oten
cial
na e
ner-
gi
ja p
a iz
ra`a
ta r
elac
ije z
oko
lico.
• N
ašte
je p
rim
ere,
ko
z de
lom
pov
e-
~am
o no
tran
jo e
nerg
ijo.
• Po
ve, d
a se
ene
rgija
pre
tvar
ja iz
ene
ob
like
v dr
ugo
in d
a se
cel
otna
ene
r-
gija
v z
aprt
em s
iste
mu
ohra
nja.
• Po
ve, d
a se
not
ranj
a en
ergi
ja te
`ko
pret
varj
a v
drug
e ob
like
ener
gije
.
• O
piše
pri
mer
e pr
etva
rjan
ja e
nerg
ije.
• Po
zna
ener
gijs
ki z
akon
. •
Zna
upor
abiti
ena
~bo
A =
³W
• O
pred
eli t
empe
ratu
ro k
ot e
no iz
med
ko
li~in
, ki o
pisu
jejo
sta
nje
opaz
ova-
ne
ga te
lesa
.
• Sp
ozna
Cel
zije
vo s
kalo
in z
na p
re-
tvar
jati
iz K
elvi
nove
v C
elzi
jevo
ska
- lo
in o
brat
no. O
pred
eli o
snov
no
enot
o za
tem
pera
turo
kel
vin.
• O
piše
term
omet
er k
ot n
apra
vo z
a m
erje
nje
tem
pera
ture
.
• Po
ve, d
a se
s te
mpe
ratu
ro s
prem
i-nj
a pr
osto
rnin
a op
azov
aneg
a te
lesa
.
• U
pogi
bajo
nep
ro`n
a te
- le
sa, d
rgne
jo `
ico,
trej
o dv
oje
tele
s dr
ugo
ob
drug
o ...
• Pr
etva
rjan
je e
nerg
ije
opiš
ejo
na p
rim
erih
pa-
da
nja
tele
s (`
ogic
), n
it-
nega
nih
ala
in v
ozi~
ka,
ki je
pre
k šk
ripc
a na
pet
z ut
e`jo
.
• Ra
zlik
ujej
o m
ed te
mpe
- ra
turo
in to
plot
o.
• M
erijo
tem
pera
turo
.
• O
pazu
jejo
in m
erijo
sp
rem
embo
pro
stor
nine
.
• N
a vo
ljo im
ajo
do-
volj
nepr
o`ni
h te
- le
s, n
pr. p
last
elin
...
• te
hnik
a in
tehn
o-lo
gija
(seg
reva
- nj
e st
roje
v)
23
MO
LEKU
LARN
A SL
IKA
SNO
VI
DEL
O, N
OTR
ANJA
EN
ERG
IJA
IN
TOPL
OTA
SEG
REVA
NJE
TE-
LE
S Z
DEL
OM
ALI
TO
PLO
TO
7
• Po
ve, d
a se
s te
mpe
ratu
ro s
prem
inja
do
l`in
a pa
li~as
tih te
les.
• Po
jasn
i del
ovan
je b
imet
alne
ga tr
aku
in o
piše
nje
govo
upo
rabo
.
• N
ašte
je v
rsto
term
omet
rov
in o
piše
nj
ihov
o up
orab
nost
.
• N
ašte
je n
ekaj
last
nost
i opa
zova
nega
te
lesa
. •
Pove
, da
so la
stno
sti s
novi
pos
ledi
ca
razl
i~ne
not
ranj
e zg
radb
e sn
ovi.
• Po
ve, d
a so
sno
vi s
esta
vlje
ne iz
ato
- m
ov in
mol
ekul
. •
Pove
, da
se m
olek
ule
nene
hno
gibl
jejo
. •
Pove
, da
med
mol
ekul
ami v
trdn
ih te
-le
sih
delu
jejo
priv
la~n
e si
le.
• Po
jasn
i tla
k pl
ina
kot p
osle
dico
trko
v m
olek
ul o
b st
ene.
•
Poja
sni s
prem
embo
tlak
a pl
ina,
~e
se
pri s
taln
i pro
stor
nini
pov
e~a
tem
pe-
ratu
ra a
li m
asa
plin
a.
• Po
ve, d
a z
delo
m la
hko
dose
`em
o en
ako
spre
mem
bo n
otra
nje
ener
gije
ko
t z d
ovaj
anje
m to
plot
e.
• O
pazu
jejo
raz
tezk
e te
les.
• Se
grev
ajo
bakr
eno
vre-
te
no z
dov
ajan
jem
del
a (J
oulo
v po
skus
).
24
MER
JEN
JE T
OPL
OTE
MO
^ IN
TO
PLO
TNI
TOK
• Po
ve, d
a to
plot
a pr
ehaj
a s
tele
sa
z vi
šjo
tem
pera
turo
na
telo
z n
i`jo
te
mpe
ratu
ro.
• N
ašte
je p
rim
ere,
ko
telo
pre
jem
a al
i od
daja
topl
oto.
•
Ve, d
a se
not
ranj
a en
ergi
ja te
lesu
po
ve~a
, ~e
topl
oto
prej
me,
in d
a se
m
u zm
anjš
a, ~
e to
plot
o od
da.
• O
pred
eli j
oule
kot
eno
to z
a to
plot
o.
• O
pred
eli s
peci
fi~no
topl
oto
in e
noto
za
njo:
J\kg
K
• Iz
razi
spr
emem
bo n
otra
nje
ener
gije
s
prej
eto
ali z
odd
ano
topl
oto.
•
Ve, o
d ~e
sa je
odv
isna
mno
`ina
to
plot
e, k
i je
potr
ebna
za
spre
mem
- bo
not
ranj
e en
ergi
je o
pazo
vane
ga
tele
sa.
• Iz
ra~u
na p
reje
to a
li od
dano
topl
oto
po z
apis
u Q
= m
c³T.
• Sp
ozna
ene
rgijs
ki z
akon
v r
azši
rjen
i ob
liki:
A +
Q =
³W
• Zn
a za
pisa
ti en
a~bi
za
mo~
in to
plot
- ni
tok.
• Sp
ozna
jo, d
a to
plot
a te
~e o
d to
plej
šega
k
hlad
nejš
emu
tele
su.
Mer
ijo te
mpe
ratu
ro m
e-
šani
ce h
ladn
e in
topl
e vo
de.
• Se
grev
ajo
vodo
s p
otop
- ni
m g
reln
ikom
in v
ta-
belo
zap
isuj
ejo
~aso
vni
pote
k sp
rem
inja
nja
tem
pera
ture
pri
ena
ko-
mer
nem
seg
reva
nju
vo-
de (m
ešan
ice
vode
in
ledu
). N
ariš
ejo
graf
, ki
prik
azuj
e sp
rem
inja
nje
tem
pera
ture
v o
dvis
no-
sti o
d ~a
sa.
• S
posk
usi s
pozn
ajo
po-
men
obl
eke,
izol
acij-
sk
ih m
ater
ialo
v. Iz
zgl
e-
dov
iz v
sakd
anje
ga `
iv-
ljenj
a sp
ozna
jo z
vezo
m
ed m
o~jo
in ~
asom
, v
kate
rem
telo
opr
avi n
e-
ko d
elo.
• Pr
i seg
reva
nju
vo-
de z
gre
lci v
elja
biti
še
pos
ebno
poz
o-
ren.
• G
reln
ik v
se to
plot
e ne
odd
a vo
di, n
e-
kaj t
oplo
te p
rejm
e tu
di z
rak.
• zd
ravs
tven
a vz
goja
25
TALJ
ENE
IN IZ
PA-
REVA
NJE
, ZM
RZO
-VA
NJE
IN
ZGO
Š^EV
ANJE
• Po
ve, d
a je
talje
nje
in iz
pare
vanj
e po
-ve
zano
s s
prem
embo
not
ranj
e en
er-
gije
pri
kons
tant
ni te
mpe
ratu
ri.
• G
rafi~
no p
rika`
e sp
rem
embo
tem
pe-
ratu
re m
ed ta
liš~e
m in
odv
isno
sti o
d ~a
sa.
• Po
imen
uje
tem
pera
turn
e to
~ke
in
proc
ese,
pov
ezan
e s
spre
mem
bo
agre
gatn
ega
stan
ja.
• Iz
ra~u
na s
prem
embo
not
ranj
e en
er-
gije
pri
talje
nju
in iz
pare
vanj
u iz
po-
datk
ov v
tabe
li.
• Po
ve, d
a so
spr
emem
be te
mpe
ratu
-re
, agr
egat
nega
sta
nja
in k
emijs
ke
zgra
dbe
snov
i pov
ezan
e s
spre
mem
-bo
not
ranj
e en
ergi
je.
• Pr
imer
no z
a na
ra-
vosl
ovni
dan
.
263.
2 D
evet
i ra
zred
3.2
Vse
bin
e z
oper
ativ
izac
ijo
cilj
ev,
dej
avn
ostm
i u
čen
cev,
did
akti
čnim
i p
rip
oroč
ili,
med
pre
dm
etn
imi
pov
ezav
ami
in č
asov
no
opre
del
itvi
jo z
a 9.
raz
red
V d
evet
em ra
zred
u je
razp
orej
enih
49
ur o
d 64
ur.
Ost
ale
ure
so n
amen
jene
pon
avlja
nju,
pre
verj
anju
, oce
njev
anju
, izb
irni
m v
sebi
nam
, ko
jih iz
bere
uč
itel
j ter
nar
avos
lovn
im a
ktiv
nost
im. O
b po
sam
ezne
m p
ogla
vju
je z
apis
ano
štev
ilo u
r, n
amen
jeno
obr
avna
vi te
ga p
ogla
vja.
Pri
cilj
ih je
tem
eljn
o zn
anje
ozn
ačen
o s
polk
repk
im ti
skom
, izb
irne
vse
bine
pa
s po
ševn
im ti
skom
.
PRED
LAG
ANE
VSEB
INE
ŠT. U
RCI
LJ
U~e
nec:
DEJ
AVN
OST
U
~ene
ci:
SPEC
IALN
ODID
AKTI
^NA
PRIP
ORO^
ILA
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
GIB
ANJE
O
PISO
VAN
JE
GIB
ANJA
ENAK
OM
ERN
O
GIB
ANJE
NEE
NAK
OM
ERN
O
GIB
ANJE
ENAK
OM
ERN
O
POSP
EŠEN
O
GIB
ANJE
13•
Razl
ikuj
e m
ed g
iban
jem
in m
iro-
va
njem
opa
zova
nega
tele
sa g
le-
de n
a ok
olic
o.
• Lo
~i p
rem
o in
kri
vo g
iban
je.
• O
pred
eli h
itros
t kot
kol
i~ni
k po
ti in
~as
a.
• Zn
a iz
ra~u
nati
hit
rost
. •
Zna
upor
abit
i zap
is v
= s
\t.
• Iz
pelje
zve
zo m
ed e
nota
ma
m\s
in
km
\h.
• G
rafi~
no p
rika
`e o
dvis
nost
hitr
o-st
i od
~asa
in o
dvis
nost
pot
i od
~asa
in g
raf r
azlo
`i.
• Lo
~i e
nako
mer
no in
nee
nako
mer
- no
gib
anje
. •
Izbe
re m
ed n
ašte
timi p
rim
eri
enak
o- m
erno
in n
eena
kom
erno
gi
banj
e.
• Pr
i ena
kom
erno
pos
peše
nem
gi
banj
u po
zna
pojm
e ko
n~na
Vk,
za~e
tna
V z in p
ovpr
e~na
hitr
ost.
• Iz
vsa
kdan
jega
`iv
ljenj
a po
iš~e
jo p
rim
ere
za
giba
nje
tele
s in
opi
šejo
. ka
ko s
e nj
ihov
a le
ga
spre
min
ja g
lede
na
tele
sa v
oko
lici.
• O
pazu
jejo
gib
anje
voz
i~-
ka n
a el
ektr
i~ni
pog
on
po v
odor
avni
pod
lagi
.
• Iz
mer
ijo p
ot in
~as
. N
ariš
ejo
graf
. Izd
elaj
o hi
stog
ram
.
• V
razp
rede
lnic
o vp
išej
o pr
imer
e iz
vsa
kdan
jega
`i
vlje
nja
za e
nako
mer
- no
in e
nako
mer
no
posp
ešen
o gi
banj
e.
• Iz
vede
jo p
osku
s s
kota
- lje
njem
kro
glic
e po
nag
- nj
eni p
odla
gi, p
ri ~
emer
v
enak
ih ~
asov
nih
inte
r-va
lih o
zna~
ijo n
a
• U
~enc
i del
ajo
v dv
ojic
ah.
• U
pora
ba v
ozi~
ka n
a el
ektr
i~ni
pog
on.
Del
o v
man
jših
sku
pi-
nah.
• D
elo
v dv
ojic
ah.
• Za
kro
glic
e up
orab
ijo
frni
kule
. Del
ajo
v m
aj-
hnih
sku
pina
h.
• m
atem
atka
(r
isan
je g
rafo
v)
27
SILA
IN P
OSP
EŠEK
• O
pred
eli p
ospe
šek
kot k
oli~
nik
spre
- m
embe
hitr
osti
in ~
asa,
v k
ater
em
je ta
spr
emem
ba n
asta
la, i
n na
vede
en
oto
zanj
. Zn
a iz
ra~u
nati
posp
ešek
a =
Πv
\Πt.
• Iz
ra~u
na p
ot p
ri en
akom
erno
pos
pe-
šene
m g
iban
ju. s
= v
z t +
at\ 2.
• Zn
a iz
ra~u
nati
pot
, ~e
je v
z = o
: s
= a
t2 /2,
s =
v t.
• Po
ve, d
a je
pos
peše
k pr
i pad
anju
pr
ibli`
no 1
0 m
\s2 .
• Ra
zlik
uje
vrst
o gi
banj
gle
de n
a re
zul-
tant
o zu
nanj
ih s
il. (P
rem
o in
kri
vo g
i- ba
nje,
kro
`enj
e.)
• Zn
a na
risat
i vse
zun
anje
sile
, ki d
elu-
je
jo n
a op
azov
ano
telo
, in
dolo
~iti
re-
zulta
nto.
• Po
zna
zvez
o m
ed v
soto
zun
anjih
sil,
m
aso
in p
ospe
škom
FR =
ma.
• Po
ve, d
a je
1 N
sila
, ki d
a m
asi 1
kg
posp
ešek
1 m/s
2 .
podl
agi p
olo`
aj k
rogl
ice.
Iz
vede
jo p
osku
s z
vo-
zi~k
om, b
rna~
em in
pa-
pi
rnat
im tr
akom
. Iz
dela
jo h
isto
gram
.
• O
pazu
jejo
pos
kus
z br
- na
~em
in p
apir
nim
tra-
ko
m p
ri p
adan
ju k
rogI
i- ce
. Izd
elaj
o hi
stog
ram
. Iz
ra~u
najo
pos
peše
k pr
i pa
danj
u.
• Ri
šejo
zun
anje
sile
, ki
delu
jejo
na
opaz
ovan
o te
lo, i
n na
riše
jo r
ezuI
- ta
nto.
Ugo
tovi
jo v
rsto
gi
banj
a gl
ede
na r
ezul
- ta
nto
zuna
njih
sil.
• S
pom
o~jo
zbi
rke
za g
i- ba
nje
in z
zap
isov
a-
njem
mer
itev
v ta
belo
ug
otov
ijo z
vezo
med
vs
oto
vseh
zun
anjih
sil,
m
aso
in p
ospe
škom
. U
speš
nejš
i u~e
nci
izra
~una
jo s
ilo tr
enja
.
• U
pora
bijo
zbi
rko
za g
iban
je.
• U
~enc
e op
ozor
imo
na n
atan
~nos
t pri
de
lu.
• U
~enc
e op
ozor
imo
na o
dsto
panj
e m
e-
rite
v od
dej
ansk
e vr
edno
sti.
• In
divi
dual
no d
elo.
U
~ite
lj na
riše
u~e
n-
cem
tele
sa v
dan
ih
situ
acija
h.
• D
olo~
imo
pot p
ri
posk
usu
in d
amo
nata
n~na
nav
odila
za
del
o.
• m
atem
atik
a (p
rem
o in
ob
ratn
o so
raz-
m
erje
)
28
KRO
ƒEN
JE
VESO
LJE
ZGO
DO
VIN
SKI
PREG
LED
VESO
LJE
IN
OSO
N^J
E, S
ON
CE
IN P
LAN
ETI
ZVEZ
DE
5
• Zn
a iz
ra~u
nati
kin
eti~
no e
nerg
ijo
Wk =
mv2 /
2.
• Iz
ra~u
na d
elo,
ki j
e po
treb
no z
a sp
rem
embo
pot
enci
alne
ene
rgije
, po
zap
isu
A =
mgŒ
h.
• Sp
ozna
kro
`enj
e ko
t kriv
o gi
banj
e in
ra
zum
e po
jme
frek
venc
a kr
o`en
ja,
obho
dni ~
as, o
bodn
a hi
tros
t in
cen·
tr
ipet
alna
sila
. •
Zna
zapi
sati
zvez
o m
ed o
bodn
o hi
t-
rast
jo in
frek
venc
o.
• Po
zna
zgod
ovin
ski r
azvo
j ast
rono
mi-
je in
nek
ater
e zn
ane
astr
onom
e.
Pove
, da
med
dve
ma
tele
som
a de
luje
pr
ivla
~na
sila
. •
Pove
, da
se te
lesa
gib
ljejo
oko
li So
n-
ca p
o el
ipsa
h.
• Ra
zlik
uje
pojm
e pl
anet
, kom
et, m
ete-
or
, zve
zda,
gal
aksi
ja in
naš
teje
bl
i`nj
e pl
anet
e.
• O
pred
eli s
vetlo
bno
leto
.
• Po
ve, d
a so
raz
dalje
do
zvez
d ze
lo
razl
i~ne
.
• Im
enuj
e gl
avna
ozv
ezdj
a in
pov
e, d
a se
njih
ove
lege
med
leto
m s
prem
i- nj
ajo
gled
e na
uro
opa
zova
nja
in
letn
i ~as
.
• O
piše
jo p
rimer
e kr
o`en
ja iz
vsa
kdan
je-
ga `
iv/j
enja
. O
pazu
jejo
str
obos
kop-
sk
o m
erje
nje
frek
venc
e.
• V
razl
i~ni
lite
ratu
ri p
o-
iš~e
jo p
odat
ke o
zna
n-
stve
nih
dogn
anjih
v
zvez
i z v
esol
jem
, na-
stan
kom
pla
neto
v,
Zem
lje in
akt
ualn
ih o
d-
kritj
ih.
• O
pazu
jejo
zve
zde,
oz
vezd
ja in
gal
aksi
je.
• Po
treb
na je
poz
or-
nost
pri
izbi
ri kr
o`e~
ih te
les
za
posk
us (n
evar
nost
ne
sre~
e).
• U
~enc
em p
redh
od-
no n
aro~
imo
liter
a·
turo
in ji
h us
mer
i- m
o v
iska
nje.
• Te
ma
je p
rim
erna
za
nar
avos
lovn
i da
n.
• te
hnik
a in
te
hnol
ogija
(o
bdel
oval
ni
stro
ji)
• geog
rafij
a
29
ELEK
TRI^
NI T
OK
IN
ELE
KTR
I^N
I N
ABO
J
ELEK
TRI^
NI K
ROG
MER
JEN
JE E
LEK-
TR
I^N
EGA
TOKA
ELEK
TRI^
NI N
ABO
J
8
• N
ašte
je iz
vire
, pre
vodn
ike,
izol
ator
je,
pora
bnik
e in
ve,
da
z nj
imi s
esta
vim
o el
ektr
i~ni
kro
g.
Pozn
a iz
vire
ele
ktri
~neg
a to
ka in
jih
našt
eje.
Lo
~i p
revo
dnik
e, iz
olat
orje
in p
orab
-ni
ke.
• U
pora
blja
dog
ovor
jena
zna
men
ja z
a ri
sanj
e po
sam
ezni
h de
lov
elek
tri~
- ne
ga k
roga
.
• N
ašte
je u
~ink
e el
ektr
i~ne
ga to
ka in
po
zna
prep
rost
e pr
imer
e ra
be.
• N
ašte
je u
~ink
e el
ektr
i~ne
ga to
ka, k
i so
odv
isni
od
smer
i tok
a.
• Po
ve, d
a je
am
per (
A) e
nota
za
elek
- tr
i~ni
tok.
•
Pove
, da
je a
mpe
rmet
er (A
M) m
eril-
ni
k to
ka, i
n ve
, da
ga v
e`em
o za
po-
redn
o s
pora
bnik
om.
• Iz
ra~u
na p
reto
~eni
nab
oj iz
toka
in
~asa
in p
ozna
eno
to z
anj.
Zna
upor
a-
biti
zapi
s e
= It
. •
Pozn
a iz
rek
o oh
rani
tvi n
aboj
a.
• Se
stav
ijo e
lekt
ri~n
i kr
og z
upo
rabo
`ar
nice
, va
rova
lke,
stik
ala.
• O
pazu
jejo
seg
reva
nje
ceka
s `i
ce, s
kozi
kat
ero
te~e
ele
ktri~
ni to
k. N
ašte
- je
jo p
rim
ere
upor
abe.
• Iz
vede
jo p
osku
s z
mag
- ne
tno
iglo
in `
ico,
po
kate
ri te
~e e
lekt
ri~ni
tok.
O
pazu
jejo
ele
ktro
lizo
z vo
dno
razt
opin
o m
odre
ga
lice.
• M
erijo
ele
ktri
~ni t
ok in
~a
s.
• U
pora
bim
o ra
z-li~
ne s
esta
vlja
nke
(EVP
, Ele
ktri
k ...
)
• Po
skus
izve
dejo
v
maj
hnih
sku
pina
h.
• te
hnik
a in
te
hnol
ogija
• ke
mija
(ele
ktro
-lit
i)
30N
APET
OST
IN
ELEK
TRI^
NO
DEL
O
ELEK
TRI^
NA
NAP
ETO
ST
ELEK
TRI^
NO
DEL
O
IN E
NER
GIJS
KI Z
A-
KON
4
• Po
zna
nape
tost
in e
noto
zan
jo.
Ve, d
a je
nap
etos
t spo
sobn
ost g
ene-
ra
torj
a, d
a la
hko
poga
nja
elek
tri~
ni
tok.
Ve,
da
je e
nota
za
nape
tost
vol
t. •
Pove
, da
je m
eriln
ik n
apet
osti
volt
- m
eter
, in
ve, d
a ga
v e
lekt
ri~n
i kro
g ve
`em
o vz
pore
dno
s po
rabn
ikom
. Zn
a iz
mer
iti n
apet
ost n
a ge
nera
torj
u in
na
pora
bnik
u.
• Po
ve, d
a z
elek
tri~
nim
del
om d
o-se
`em
o en
ergi
jske
spr
emem
be.
Zna
izra
~una
ti po
rabo
ele
ktri
~neg
a de
la.
• Ve
, da
lahk
o el
ektr
i~no
del
o m
erim
o in
ra~
unam
o s
spre
mem
bo n
otra
nje
ener
gije
: Ae
= ³
Wn.
• Po
zna
ener
gijs
ki z
akon
v r
azši
rjen
i ob
liki:
³W
= A
e + A
m +
Q.
• Po
ve, d
a je
ele
ktri~
no d
elo
sora
zmer
- no
z n
apet
ostjo
in s
pre
to~e
nim
na-
boje
m.
• Ra
~una
ele
ktri
~no
delo
in e
lekt
ri~n
o m
o~: A
e =
eU
; P =
Ul;
A e = U
lt;
A e = P
t.
Ve, d
a je
eno
ta z
a m
o~ v
at (W
).
• Zn
a za
pisa
ti en
ergi
jski
obr
a~un
za
neka
tere
izvi
re.
• M
erijo
nap
etos
t na
po-
rabn
ikih
pri
raz
li~ni
h ve
zava
h.
• Iz
vede
jo p
osku
s s
se-
grev
anje
m v
ode
s po
- to
pnim
gre
lcem
, pri
~e
mer
mer
ijo e
lekt
ri~n
i to
k, n
apet
ost,
tem
pera
- tu
ro v
ode
in ~
as p
o in
- te
rval
ih. M
eritv
e za
pi-
suje
jo v
tabe
lo.
• U
pora
bim
o gr
elce
iz
zbi
rke
Kalo
rika
.
• Pr
i izr
a~un
ih u
~en-
ci
upo
rabi
jo s
voje
m
eritv
e.
31
ELEK
TRI^
NI U
POR
OH
MO
V ZA
KON
IN
UPO
R
ZAPO
RED
NA
VEZA
VA
ZAPO
RED
NA
VEZA
-VA
UPO
ROV
9•
Pozn
a O
hmov
zak
onO
pred
eli u
por k
ot k
oli~
nik
med
ele
k-tr
i~no
nap
etos
tjo
in e
lekt
ri~n
im to
-ko
m R
= U
\l.
• Po
ve, d
a je
ele
ktri
~ni u
por
last
nost
up
orni
kov.
• Po
zna
enot
o za
ele
ktri
~ni u
por.
• Lo
~i v
zpor
edno
in z
apor
edno
vez
avo
elem
ento
v v
krog
u
• Po
zna
vlog
o va
rova
lke.
•
Pove
, kaj
je k
rate
k st
ik.
• Po
ve, d
a ve
~je
štev
ilo z
apor
edno
ve-
zani
h po
rabn
ikov
zm
anjš
a to
k sk
oz-
nje,
~e
je iz
vir s
tale
n.
• Po
ve, d
a sk
ozi z
apor
edno
vez
ane
elem
ente
ele
ktri
~neg
a kr
oga
te~e
en
ak to
k:
I=I 1=
I 2=...
=I n
• Iz
ra~u
na s
kupn
i upo
r zap
ored
no v
e-za
nih
upor
niko
v:
R =
R1+
R2+
...+
Rn
• Zn
a za
pore
dno
veza
ti ve
~ up
orni
kov.
•
Ve, d
a je
pri
zapo
redn
i vez
avi n
a up
or-
niku
z v
e~jim
upo
rom
ve~
ja n
apet
ost.
• Po
zna
zako
nito
sti d
elitv
e na
peto
sti
pri z
apor
edno
vez
anih
upo
rnik
ih:
U1:U
2=R 1:R
2
• V
elek
tri~
nem
kro
gu, v
ka
tere
m je
vez
an u
por,
m
erijo
ele
ktri
~ni t
ok in
sp
rem
inja
jo e
lekt
ri~n
o na
peto
st.
• M
eritv
e vp
isuj
ejo
v ra
zpre
deln
ico.
Nar
išej
o gr
af I(
U).
• Po
she
mi i
zdel
ajo
raz-
li~ne
vez
ave
zapo
redn
o ve
zani
h po
rabn
ikov
ter
mer
ijo e
lekt
ri~n
i tok
in
nape
tost
.
• Po
iš~e
jo p
rim
ere
iz
vsak
danj
ega
`ivl
jenj
a.
• Iz
mer
ijo n
apet
ost n
a za
pore
dno
veza
nih
upor
ih. I
zra~
unaj
o na
-do
mes
tni u
por
in
izra
~un
prev
erijo
s p
o-sk
usom
.
• O
pozo
rim
o jih
na
upor
abo
mer
ilni-
kov.
• m
atem
atik
a (r
i-sa
nje
graf
ov)
• te
hnik
a in
te-
hnol
ogija
32VZ
PORE
DN
A VE
ZAVA
VZPO
RED
NA
VEZA
VA U
PORO
V
UPO
R ƒI
C IN
DRS
NI
UPO
RNIK
MIR
UJO
^I
ELEK
TRI^
NI N
ABO
J
MIR
UJO
^I E
LEK-
TRI^
NI N
ABO
J
5
• Po
ve, d
a je
pri
vzp
ored
ni v
ezav
i tok
pr
ed c
epit
vijo
ena
k vs
oti t
okov
v p
o-
sam
ezni
h ve
jah:
I =
I 1+ I 2+
...+
I n •
Pove
, da
se z
ve~
anje
m š
tevi
la v
zpo-
redn
o ve
zani
h po
rabn
ikov
sku
pni t
ok
skoz
nje
pove
~uje
.
• Iz
ra~u
na s
kupn
i upo
r dve
h al
i ve~
en
akih
vzp
ored
no v
ezan
ih u
porn
ikov
. Ve
, da
je s
kupn
i upo
r vzp
ored
no v
e-za
nih
upor
niko
v m
anjš
i od
najm
anj-
šega
: 1/R
=1/
R 1+1/
R 2. Po
zna
zako
nito
sti c
epitv
e to
ka v
zpo-
redn
o ve
zani
h up
orni
kih.
Ve
, da
skoz
i man
jši u
por t
e~e
ve~j
i to
k: I 1: I
2 = R
2: R1.
• Po
ve, o
d ~e
sa je
odv
isen
upo
r `i
ce.
• Zn
a op
rede
liti p
ojem
plo
š~at
ega
kond
enza
torj
a.
• Lo
~i m
ed n
aele
ktre
nim
in e
lekt
ri~n
o ne
vtra
lnim
i tel
esi.
• Po
ve, d
a ob
staj
ata
dve
vrst
i nab
oja.
• Po
ve, d
a m
ed n
aele
ktre
nim
i tel
esi
delu
jejo
pri
vla~
ne a
li od
bojn
e si
le.
• Po
ve, d
a je
med
nae
lekt
reni
ma
tele
-so
ma
nape
tost
, ki l
ahko
po`
ene
elek
tri~
ni to
k.
• Po
zna
elek
trom
eter
.
• Po
she
mi i
zdel
ajo
raz-
li~ne
vez
ave
zapo
redn
o ve
zani
h po
rabn
ikov
in
mer
ijo e
lekt
ri~n
i tok
ter
nape
tost
.
• Iz
mer
ijo to
k sk
ozi v
zpo-
redn
o ve
zana
upo
ra.
Izra
~una
jo n
adom
estn
i up
or in
izra
~un
prev
eri-
jo s
pos
kuso
m.
• O
pazu
jejo
pos
kus
z dr
snim
upo
rnik
om.
• O
pazu
jejo
pos
kuse
z
elek
tros
tati~
nim
gen
e-ra
torj
em, s
tirop
orno
kr
oglic
o in
šop
om p
a-pi
rnat
ih tr
akov
. •
Opa
zuje
jo p
osku
s s
tlivk
o m
ed n
aele
ktre
ni-
ma
ploš
~am
a ko
nden
-za
torj
a.
• O
pozo
rim
o jih
na
prav
ilne
veza
ve m
e-ri
lnik
ov.
• te
hnik
a in
te
hnol
ogija
33
MAG
NET
NO
PO
LJE
MAG
NET
NE
SILE
MAG
NET
NO
PO
LJE
TULJ
AVA
5
• Ra
zlo`
i poj
av in
fluen
ce.
• Po
ve, d
a je
v o
kolic
i nae
lekt
rene
ga
tele
sa e
lekt
ri~n
o po
lje.
• Po
ve, d
a na
nae
lekt
reno
telo
v e
lek-
tr
i~ne
m p
olju
del
uje
elek
tri~
na s
ila v
sm
eri e
lekt
ri~n
ih s
ilnic
.
• Lo
~i h
omog
eno
in n
ehom
ogen
o el
ek-
tri~
no p
olje
.
• Po
ve, d
a m
agne
tna
sila
del
uje
na fe
- ro
mag
netn
e sn
ovi.
Ve, d
a im
a vs
ak m
agne
t dva
pol
a.
Ve, d
a je
tudi
Zem
lja m
agne
t. •
Pove
, da
mag
netn
a si
la d
eluj
e na
gi-
bajo
~e s
e na
elek
tren
e de
lce.
• Po
ve, d
a pr
osto
r, v
kat
erem
del
ujej
o m
agne
tne
sile
, im
enuj
emo
mag
net-
no
pol
je.
• Po
nazo
ri m
agne
tno
polje
z m
agne
tni-
mi g
osto
tnic
ami.
• Po
zna
tulja
vo in
pov
e, d
a je
v n
jej i
n ok
oli n
je m
agne
tno
polje
, kad
ar te
~e
po tu
ljavi
ele
ktri
~ni t
ok.
• O
pazu
jejo
pos
kus
z na
- el
ektr
eno
krog
lico
med
pl
oš~a
ma
nabi
tega
ko
nden
zato
rja.
•
Opa
zuje
jo p
osku
s s
pri-
kazo
m e
lekt
ri~n
ega
po-
lja v
mod
elu
ploš
~ate
ga
kond
enza
torj
a.
• Iz
vede
jo p
osku
se s
traj
- ni
mi m
agne
ti.
• O
pazu
jejo
pos
kus
v ka
- to
dni c
evi s
kri
`em
.
• Iz
vede
jo p
osku
s z
`e-
lezn
imi o
pilk
i.
• O
pazu
jejo
pos
kus
z m
odel
om tu
ljave
in
opilk
i. U
pora
bijo
tulja
vo z
a iz
- de
lavo
ele
ktro
mag
neta
.
• U
~enc
e op
ozor
imo
na d
elo
z op
ilki i
n tr
ajni
m m
agne
tom
.
34
4 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA
Vrstni red obravnave
Vrstni red obravnave posameznih poglavij in razvrstitev tem znotraj poglavij v posameznem
razredu za u~itelje ni obvezujo~. V u~nem na~rtu je nakazana zaporedje, kot smo ga vajeni v
preteklosti. U~itelji fizike sami razporedijo predpisano u~no snov v okviru ur, ki so na razpo-
lago.
Razporeditev ur po poglavjih
Ob naslovu posameznega poglavja je zapisano število ur, ki je namenjeno obravnavi tega po-
glavja in je u~itelju za orientacijo pri razporejanju ur ter pripravi njegovega letnega u~nega
na~rta. Zapisano število ur ni obvezujo~e. Nerazporejene ure v 8. in 9. razredu naj u~itelj na-
meni utrjevanju, ponavljanju, preverjanju in ocenjevanju.
Izbirne vsebine u~itelji vnesejo v svoje letne u~ne na~rte glede na zanimanje u~encev in usme -
ritev ter opremljenost šole. Lahko jih izvajajo tudi pri naravoslovnih aktivnostih. V u~nem
na~rtu je opisanih nekaj izbirnih vsebin. U~itelji imajo mo`nost izbire dodatnih tem tudi na tak
na~in, da povezujejo pouk fizike z vsakdanjim `ivljenjem. Take teme so npr.: promet, energi-
ja, ekologija, vreme, fizika v medicini, fizika in njena uporaba, zgodovinski razvoj fizikalnih za-
misli in njihov vpliv na dru`bo. Za te teme u~itelji sami izdelajo u~ni na~rt.
Podajanje učne snovi
Pouk fizike naj bo zasnovan na poskusih in opazovanju u~encev. U~enci bodo dosegli potreb -
na znanja in za~utili vezi med znanostjo, kulturo in materialnimi dobrinami, ~e bo pouk pote-
kal tako, da bodo v ospredju miselni procesi s poudarkom na razumevanju in vrednotenju,
raziskovanju in razlaganju fizikalnih pojavov v okolju.
35
Priporočila za uporabo računalnika
Uporaba ra~unalnika mora prispevati k novi kakovosti pouka (merjenje s pomo~jo ra~unalni -
ka, obdelava meritev, interaktivnost, modeliranje, analiza, animacija ... ) in se ne sme izroditi
v golo projiciranje prosojnic.
Zavedati se moramo, da so (v ve~ini primerov) ra~unalniki le v ra~unalnici in da jo lahko
obiš~emo le malokrat. Tako je za uporabo programov pri pouku potrebna oprema za ra~unal-
niško projekcijo, ki jo moramo imeti stalno pripravljeno.
Ra~unalništvo je veja, ki se zelo hitro razvija, tako da je treba gledati navedene programe kot
priporo~ilo, ne pa kot obvezo; standardi in normativi zastarijo v treh mesecih. Programi, ki jih
trenutno ponuja Ro, pokrivajo celotno podro~je pou~evanja fizike. V vsakem programu najde-
mo vrsto odli~nih rešitev in seveda tudi kakšno nerodnost. Enako velja za druge programe, ki
jih najdemo na trgu.
Animirane skice – veliko kratkih programov za podporo in po`ivitev u~iteljeve razlage. Inter-
aktivno delo ni mo`no.
Albert – 45 okenskih simulacij, primernih za demonstracijo in samostojno delo u~encev.
Visual Physics – 7 simulacij, tonski generator in analiza zvoka. Program je primeren za de-
monstracijo in samostojno delo u~encev.
Edison – elektri~ni tokokrogi. Program je primeren za demonstracijo in samostojno delo u~en -
cev.
Interactive Physics – orodje za gradnjo simulacij. Program je primeren za demonstracijo in sa-
mostojno delo u~encev.
36
Uporaba ra~unalnika pri posameznih poglavjih:
PREDLAGANE VSEBINE RA^UNALNIK
UVOD V FIZIKO
O SILAH • Meritve s tehtnico (RS232) in ra~unalnikom. • lnteractive Physics
TLAK IN VZGON
DELO IN ENERGIJA • Interactive Physics
MOLEKULARNA SLIKA SNOVI • Albert: Idealni plin • Animirane skice: Toplota (316, 320)
DELO, NOTRANJA ENERGIJA IN TOPLOTA • Albert: Prevajanje toplote
GIBANJE • Meritve: Zra~na proga z uporabo vmesnika, • Animirane skice: Graf (201–206), Gibanje (215, 216) • Interactive Physics • Animirane skice: Graf (201–206),
Gibanje (217–221), Vektorji (207–209) • lnteractive Physics: Cart
KRO@ENJE • Animirane skice: Graf (201–206), Vektorji (210–213), Gibanje (222, 223)
• Visual Physics: Kro`enje
VESOLJE • Interactive Physics: Solar • Albert: Keplerjevi zakoni • Animirane skice Gravitacija in Coulombova sila
(32, 33, 34), Gravitacija (231–236) • SkyMap
ELEKTRI^NI TOK IN ELEKTRI^NI NABOJ • Edison
ELEKTRI^NI NABOJ • Edison
NAPETOST IN ELEKTRI^NO DELO
ELEKTRI^NO DELO IN ENERGIJSKI ZAKON
ELEKTRI^NI UPOR • Edison
MIRUJO^I ELEKTRI^NI NABOJ • Animirane skice: Elektrika (372) • Visual Physics: elektrostatika • Albert: Elektrostati~ni dipol • Albert: Influenca
MAGNETNO POLJE • Animirane skice: Elektrika (365, 370) • Albert: Magnetno polje
37
Preverjanje znanja
Pri fiziki preverjamo in ocenjujemo znanje na 3 mo`ne na~ine:
– ustno preverjanje in ocenjevanje;
– pisno preverjanje in ocenjevanje (po 1 pisna naloga na ocenjevaIno obdobje);
– preverjanje in ocenjevanje eksperimentalnih veš~in.
38
39
40
Related Documents
