EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA€¦ · Poleg tega znanje prava zelo koristi lastni podjetniški poti ali nemara le širitvi obzorij in osebni splošni izobrazbi. Študij prava vzgaja v

NOVA GORICA LJUBLJANA

EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA

www.evro-pf.si

2

Prva slovenska fakulteta z akreditacijo dvoletnega podiplomskega magistrskega študijskega programa Alternativno reševanje sporov.

Prostori Evropske pravne fakultete na Cankarjevem nabrežju v Ljubljani

3

KAZALO1. Poslanstvo, vizija in strategija Evropske pravne fakultete 4

2. Nagovor dekana 5

3. Zakaj izbrati študij na Evropski pravni fakulteti? 7

4. Študijske smeri na Evropski pravni fakulteti 8

5. Akademski zbor 9

6. Mednarodno sodelovanje 11

7. Raziskovalne in razvojne dejavnosti 13

7.1. Inštitut za management nepremičnin 147.2. Center za intelektualno lastnino 147.3. Center za primerjalno pravo 147.4. Center za mednarodne študije 14

8. Praksa v okviru študija 15

9. Študenti s posebnim statusom 15

10. Študentski svet Evropske pravne fakultete 16

11. Obštudijske dejavnosti 16

12. Knjižnica in založba Evropske pravne fakultete 17

13. Karierni center 17

14. Alumni klub 18

15. E-študij in tutorski sistem 18

16. Možnosti za zaposlitev 20

17. Opis okolja 21

18. Študijski programi na Evropski pravni fakulteti 22

18.1. Triletni dodiplomski univerzitetni študijski program Pravo 2218.2. Triletni dodiplomski visokošolski strokovni študijski program Pravo in management infrastrukture in nepremičnin 2418.3. Dvoletni podiplomski magistrski študijski program Pravo 2718.4. Dvoletni podiplomski magistrski študijski program Pravo in management nepremičnin 2918.5. Dvoletni podiplomski magistrski študijski program Alternativno reševanje sporov 3118.6. Triletni podiplomski doktorski študijski program Pravo 3418.7. Triletni podiplomski doktorski študijski program Pravo in management nepremičnin 36

19. Kontaktni podatki 38

Prostori Evropske pravne fakultete na Cankarjevem nabrežju v Ljubljani

4

1. POSLANSTVO, VIZIJA IN STRATEGIJA EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE

Evropska pravna fakulteta ima jasno oblikovano vizijo in poslanstvo, iz katerih izhaja prizadevanje po širšem priznanju in kakovosti.

Evropska pravna fakulteta je mednarodno priznana visokošolska institucija na področju prava ter interdisciplinarnem področju prava in managementa infrastrukture in nepremičnin, ki prek kakovostno izvedene izobraževalne dejavnosti, povezovanja teorije s prakso, združevanja pedagoškega in raziskovalnega dela ter mednarodnega sodelovanja oblikuje diplomante, iskane na domačem in mednarodnem trgu dela. Svojo mednarodno prepoznavnost gradi tudi preko sistema transnacionalnega izobraževanja in sistema dvojnih diplom. Poleg tega želi Evropska pravna fakulteta postati zanesljiv partner tako domačega gospodarskega in negospodarskega sektorja kot tudi profitnih in neprofitnih institucij iz tujine.

Temeljno poslanstvo Evropske pravne fakultete je ustvarjanje in posredovanje znanja na področju prava, interdisciplinarnega področja prava in managementa infrastrukture in nepremičnin ter alternativnega reševanja sporov, ki ustvarja pravne strokovnjake ter strokovnjake s specifičnimi znanji prava in managementa infrastrukture in nepremičnin ter omogoča njihovo konkurenčno vključevanje na domači in mednarodni trg dela.

5

2. NAGOVOR DEKANA

Cenjene študentke, cenjeni študenti!

Naša Evropska pravna fakulteta se bliža desetletnici svojega obstoja. V tem času se je najprej postavila ob bok ostalima pravnima fakultetama v Sloveniji, jima postala enakovredna in ju zdaj mestoma že presega. To pomeni, da na določenih področjih vzpostavlja višje standarde – vse v vidu višje kakovosti študija in znanja, saj ste v osredju fakultete študenti: vaše znanje, sposobnosti in veščine.

Fakulteto odlikuje odličen akademski zbor učiteljev in asistentov. Pri njihovem angažmaju so prvenstvene prednosti znanje in izkušnje, bodisi pridobljene v tujini, v kakovostnih akademskih okoljih, ali pa bogate izkušnje iz domače prakse – vse do najodgovornejših mest najvišjih državnih institucij. Fakulteta se tu še kako zaveda, da slovenski visokošolski prostor, tako kot je to v tujini, postaja vse bolj tržno usmerjen, študenti namreč zahtevate nadvse kakovostne storitve.

Zato je v interesu celotnega osebja fakultete zadovoljen študent. To pa je tisti, ki zapusti predavanja ali vaje ne le s prepričanjem, da se je nekaj pomembnega naučil, temveč tudi z občutkom osebnostne rasti. Tako fakulteta vzgaja odgovorne študente – veliko zahteva, veliko daje!

Izobraževanje na fakulteti je predvsem praktično usmerjeno. Navsezadnje se bo na trgu delovne sile, ki je tudi pri nas vedno bolj neizprosen, bolje odrezal tisti z bolj uporabljivim znanjem. To vedo najbolje povedati tudi delodajalci.

Slovenska visokošolska institucija, ki ponuja polno akreditirane študijske programe s področja prava po metodi študija na daljavo oziroma tako imenovani E-študij.

6

Študij na Evropski pravni fakulteti uči in vzgaja v klasične pravosodne poklice: sodnik, odvetnik, tožilec, notar, pravobranilec ter v poklice na področju prava in managementa nepremičnin ter alternativnega reševanja sporov. Lahko boste tudi pravniki v državnih in drugih upravnih organih, v gospodarskih družbah. Morda celo v tujini, v kakšni multinacionalni korporaciji ali v mednarodni organizaciji. Poleg tega znanje prava zelo koristi lastni podjetniški poti ali nemara le širitvi obzorij in osebni splošni izobrazbi. Študij prava vzgaja v smeri večje skrbi za pravno varnost in pravičnost.

Pedagoško delo na fakulteti poteka v manjših skupinah, kar je naša posebna prednost. To pomeni, da je študent bolj neposredno voden s strani profesorja, asistenta, mentorja. Veliko več je možnosti za diskusijo, izmenjavo mnenj in kritično razmišljanje. Kritično razmišljanje je pri nas pravilo, ne izjema – saj smo na »akademiji«!

Profesorji vas ne bodo le učili, temveč vam bodo tudi svetovali. Med drugim tudi, kako naprej v svet ali doma v prakso. Kajti vse te poti so že prehodili – in vsak ima bržkone tudi idejo, kako bi se jih dalo prehoditi še bolje.

Poleg tega pa spremljajo kakovosten študij številne obštudijske dejavnosti, kjer so zavoljo mladosti in ambicioznosti fakultete še posebej veliki potenciali, ki jih pomagate uresničevati vi, študenti. Brez vas ni fakultete, saj ste vi tisti, ki nam pomagate graditi njeno prepoznavnost in uspeh.

Skratka, vabljeni k nam vsi, ki ste željni znanja. Vabljeni vsi tisti, ki bi želeli biti čim bolje opremljeni za kariero v praksi ali nadaljevanje študija … Tisti, ki pa ste že pri nas, na vas smo ponosni!

Izr. prof. dr. Marko Novak

Dekan

7

3. ZAKAJ IZBRATI ŠTUDIJ NA EVROPSKI PRAVNI FAKULTETI?• zaradi kakovostnih študijskih programov;

• ker študent ni samo številka, saj je poglavitni cilj fakultete, da pripelje študenta do poklica;

• zaradi vrhunskega akademskega kadra, ki ga sestavljajo tudi strokovnjaki iz prakse;

• zaradi prijaznih strokovnih služb;

• ker lahko predavanja obiskujete na dveh lokacijah, in sicer v Novi Gorici in v Ljubljani;

• ker ponujamo redna (brezplačna) mesta na treh programih: triletni dodiplomski univerzitetni študijski program Pravo, dvoletni podiplomski magistrski študijski program Pravo in dvoletni podiplomski magistrski študijski program Pravo in management nepremičnin;

• ker poudarjamo pomen povezanosti pravne teorije in pravne prakse;

• ker spodbujamo in usmerjamo aktivno raziskovalno delo študentov ter spodbujamo vključevanje v raziskovalne projekte;

• ker ponujamo E-študij oz. študij na daljavo;

• ker smo nosilci Erasmus univerzitetne listine;

• ker imamo bogato knjižnico, ki širi svoj knjižnični fond;

• ker ostajamo preko Kariernega centra z vami povezani tudi po zaključku študija;

• ker ponujamo interdisciplinarna znanja ter široke možnosti za zaposlitev;

• ker kot edini ponujamo edinstven študijski program Alternativno reševanje sporov. 4.

„Evropska pravna fakulteta je moderna in dinamična pedagoška institucija, ki je vnesla svežino v slovenski akademski prostor. Študij na njej omogoča študentovo/kandidatovo pridobivanje ustreznih strokovnih referenc s predavatelji, ki so ob akademski karieri tudi dejavni v praksi. Predavanja so tako koncipirana na podajanju teoretičnega znanja, reflektiranega skozi praktično uporabo, kar je posebnost Evropske pravne fakultete v primerjavi z drugimi pravnimi šolami v Sloveniji.“

dr. Anže Erbežnik, doktor pravnih znanosti, strokovni sodelavec v Evropskem parlamentu

8

4. ŠTUDIJSKE SMERI NA EVROPSKI PRAVNI FAKULTETI:• Pravo 1 (triletni dodiplomski univerzitetni študijski program Pravo);

• PMIN 1 (triletni dodiplomski visokošolski strokovni študijski program Pravo in management infrastrukture in nepremičnin);

• Pravo 2 (dvoletni podiplomski magistrski študijski program Pravo);

• ARS 2 (dvoletni podiplomski magistrski študijski program Alternativno reševanje sporov);

• PMN 2 (dvoletni podiplomski magistrski študijski program Pravo in management nepremičnin);

• CGP (dvoletni podiplomski magistrski študijski program Civilno in gospodarsko pravo)

• Pravo 3 (triletni podiplomski doktorski študijski program Pravo);

• PMN 3 (triletni podiplomski doktorski študijski program Pravo in management nepremičnin).

prof. dr. Peter Jambrek

Prof. dr. Peter Jambrek, pravnik, sociolog ter profesor na Evropski pravni fakulteti:

„Ta čas bo pravkar minilo deset let, odkar je bila ustanovljena Evropska pravna fakulteta kot tretja – poleg ljubljanske in mariborske – slovenska univerzitetna institucija na področju pravnih znanosti. Študij prava izvaja na vseh treh stopnjah – kot triletni dodiplomski, dvoletni magistrski in triletni doktorski program.

Na vseh treh stopnjah pa študij prava na Evropski pravni fakulteti označujejo naslednji trije poudarki:

- evropske in mednarodne pravne vsebine večine klasičnih pravnih predmetov,

- razlaga pravnih inštitutov skozi precedenčno prakso rednega, ustavnega in evropskega sodnega prava,

- pedagoška pozornost profesionalnim kompetencam, potrebnim za opravljanje pravniških poklicev.

Prav zato ne odlikuje članov profesorskega zbora Evropske pravne fakultete samo znanstvena odličnost, ampak tudi vrhunske izkušnje njihove poklicne kariere. Večina profesorjev je opravljala ali še opravlja najvišje pravniške poklicne funkcije na Ustavnem in Evropskem sodišču, v advokaturi, v vladi ali diplomaciji.

Evropska pravna fakulteta se je najprej umestila na slovensko obalo, v Portorož, nato na Goriško, v Novo Gorico, ter na Gorenjsko, na Brdo pri Kranju. Letos je goriškemu in gorenjskemu kampusu dodala še sijajno lokacijo svojega študijskega centra v Ljubljani – v korist študentom in z namenom, da se iz glavnega mesta države še prodorneje umesti v evropski in mednarodni univerzitetni in znanstveni prostor.“

9

5. AKADEMSKI ZBORAkademski zbor Evropske pravne fakultete sestavljajo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, ki v tekočem študijskem letu opravljajo pedagoško ali znanstvenoraziskovalno dejavnost na fakulteti. Gre za vrhunske strokovnjake, ki so avtorji in soavtorji znanstvenih in strokovnih objav v domačih in tujih pravnih publikacijah. Udeležujejo se tudi domačih in mednarodnih konferenc s področij, s katerimi se poklicno ukvarjajo.

Katedra za upravno pravo – predstojnik katedre izr. prof. dr. Slobodan Dujić

• izr. prof. Damir Črnčec

• izr. prof. dr. Gorazd Trpin

• izr. prof. dr. Slobodan Dujić

• izr. prof. dr. Janez Čebulj

• izr. prof. dr. Tomaž Čas

• doc. dr. Jernej Podlipnik

• višji predavatelj mag. Marko Starman

• as. mag. Borivoj Kos

Katedra za kazensko pravo – predstojnik katedre izr. prof. dr. Marko Bošnjak

• prof. dr. Andrej Anžič

• prof. dr. Berislav Pavišić

• izr. prof. dr. Ivan Bele

• izr. prof. dr. Marko Bošnjak

• izr. prof. dr. Polona Selič

• izr. prof. dr. Zlatan Dežman

• doc. dr. Anže Erbežnik

• as. Martina Žaucer Hrovatin

• as. Miha Šepec

Katedra za ustavno pravo – predstojnik katedre prof. dr. Arne Marjan Mavčič

• prof. dr. Arne Marjan Mavčič

• prof. dr. Lovro Šturm

• prof. dr. Peter Jambrek

• doc. dr. Jernej Letnar Černič

• as. Dejan Valentinčič, mag. prav.

Katedra za civilno in gospodarsko pravo – Predstojnik doc. dr. Aljoša Dežman

• prof. dr. Krešo Puharič

• prof. dr. Roberta Nunin

• prof. dr. Verica Trstenjak

• prof. dr. Zvone Vodovnik

• izr. prof. dr. Matjaž Nahtigal

• doc. dr. Aljoša Dežman

• doc. dr. Igor Šoltes

• doc. dr. Jorg Sladič

• doc. dr. Maja Ovčak Kos

• doc. dr. Marko Brus

• doc. dr. Rok Čeferin

• viš. pred. mag. Sara Ahlin Doljak

• as. mag. Marija Hladin

• as. mag. Saša Bohinc

10Katedra za teorijo in zgodovino prava – predstojnik katedre prof. dr. Peter Jambrek

• prof. dr. Borut Košir


• prof. dr. Viktor Papež

• izr. prof. dr. Marko Novak

• doc. dr. Vojko Strahovnik

• as. mag. Miha Movrin

• as. mag. Pravomir Kosjančuk

Katedra za alternativno reševanje sporov – predstojnik katedre prof. dr. Peter Jambrek

• prof. dr. Alan Uzelac

• prof. dr. Barney Jordaan

• prof. dr. Darko Darovec

• prof. dr. Dimitrij Rupel

• prof. dr. Ernest Petrič

• prof. dr. Krešo Puharič

• prof. dr. Mitja Žagar

• prof. dr. Oliver Ruppel


• izr. prof. dr. Bojan Žalec

• izr. prof. dr. Gorazd Trpin

• izr. prof. dr. Miha Pogačnik

• izr. prof. dr. Slobodan Dujić

• doc. dr. Rok Čeferin

• doc. dr. Vojko Strahovnik

• as. Eva Jambrek, univ. dipl. soc. del.

• as. mag. Nana Lavrenčič

• as. Urška Habe, LL.M.

• dr. Tanja Pia Metelko (strokovnjak iz prakse)

• ga. Gordana Ristin, univ. dipl. prav. (strokovnjak iz prakse)

• ga. Lena Simonič, univ. dipl. prav. (strokovnjak iz prakse)

Katedra za management infrastrukture in nepremičnin – predstojnik katedre izr. prof. dr. Alenka Temeljotov Salaj

• prof. dr. Ajda Fošner

• prof. dr. Dejan Jelovac

• prof. dr. Jaka Vadnjal

• izr. prof. dr. Alenka Temeljotov Salaj

• izr. prof. dr. Bojan Cestnik

• izr. prof. dr. Kaliopa Dimitrovska Andrews

• doc. dr. Bojan Grum

• doc. dr. Boštjan Aver

• dr. Boštjan Kerbler

• doc. dr. Božena Lipej

• doc. dr. Marjana Šijanec Zavrl

• doc. dr. Matej Blenkuš

• doc. dr. Roman Kunič

• doc. dr. Sonja Miculinič

• doc. dr. Visar Hoxha

• višji predavatelj Marina Letonja

• višji predavatelj Peter Verlič

• predavatelj Aleš Hojs

• predavatelj Andrej Baričič

• as. Špela Zagorc, mag. prav. in manag. neprem.

Katedra za mednarodno in evropsko pravo – izr. prof. dr. Miha Pogačnik

• prof. dr. Ernest Petrič

• prof. dr. Dimitrij Rupel

• izr. prof. dr. Matej Avbelj

• izr. prof. dr. Miha Pogačnik

• as. dr. Ana Polak Petrič

• as. Katarina Vatovec

11

6. MEDNARODNO SODELOVANJE

Evropska pravna fakulteta je vzpostavila stike in sodelovanje tudi s tujimi institucijami, aktivno pa se vključuje in kreditno povezuje z vsemi sorodnimi visokošolskimi in univerzitetnimi institucijami v evropskem in mednarodnem prostoru.

Fakulteta izvaja Erasmus program, ki je namenjen študentom, ki želijo študirati in delati v tujini, visokošolskim učiteljem in podjetnikom, ki želijo poučevati v tujini, in osebju v terciarnem izobraževanju, ki se želi udeležiti usposabljanja v tujini. Poleg tega program visokošolskim zavodom omogoča mreženje ter izvedbo intenzivnih programov in projektov. Erasmus univerzitetna listina omogoča fakulteti, da študentom in zaposlenim nudi izmenjavo s tujimi visokošolskimi institucijami na področju prakse, študija, poučevanja in usposabljanja.

Sodelovanje s tujimi partnerji:

• Avstrija, Diplomatska akademija na Dunaju

• Belorusija, Mednarodna univerza “MITSO”

• Bosna in Hercegovina, Univerza v Sarajevu, Fakultete za kriminalistiko, kriminologijo in varnostne vede

• Bosna in Hercegovina, Univerza Slobomir P

• Češka republika, Univerza Masaryk

mag. Ahlin Doljak Sara, magistrica prava ter študentka doktorskega študija Pravo 3. stopnje, zaposlena kot odvetnica:

„EVROPF ni pozabila, da mora biti njen diplomant predvsem človek v najboljšem pomenu besede in da bo prišla strokovnost ob tej predpostavki bolj ali manj sama po sebi.

Za nas, pravnike, je poglavitno, da znamo reševati probleme, da nam abstraktno mišljenje in nazorno izražanje ne delata težav, da imamo visoko raven splošne razgledanosti ter precejšnjo mero zdrave pameti in objektivnosti.

Ko se odločate za poklic, dragi zanamci, prisluhnite notranjemu glasu in uporabite znanja, na katerih gradite. Če bi še enkrat imela možnost izbire, bi izbrala isto – študirala bi pravo.“

12

• Hrvaška, Univerza v Zagrebu

• Hrvaška, Univerza za pravo in finance Effectus

• Nemčija, Univerza v Leipzigu

• Grčija, Unvierza Aegean

• Italija, Univerza v Udinah

• Italija, Mednarodni okoljski in konkurenčni raziskovalni inštitut ter Evropska pravna fakulteta

• Kosovo, Univerza v Prištini

• Kosovo, Evropska šola za pravo in upravljanje

• Črna gora, Fakulteta administrativnih ter evropskih študij

• Norveška, Norveška zuniverza za znanost in tehnologijo NTNU – Trondheim, Fakulteta za arhitekturo in likovno umetnost

• Romunija – Dragan Evropska Univerza v Lugoju

• Srbija, Univerza EDUCONS

• Slovaška, Univerza Comenius v Bratislavi

• Južna Afrika, Center za reševanje sporov (ACDS) na Univerzi of Stellenbosch Business School

• Španija, Univerza v Deusti

• Španija, Mednarodna univerza v Rioji

• Španija, Univerza v Coruni

• Španija, Politehniška univerza v Cartageni

• Turčija, Istanbul Aydin Univerza

• Turčija, Dokuz Eylul Univerza

Evropska pravna fakulteta že vrsto let sodeluje pri organizaciji poletnih šol in drugih dejavnosti, ki omogočajo študentom pridobivanje dodatnih obštudijskih veščin. Gre za intenzivne, kratke študijske programe, ki na enem mestu združijo študente in profesorje iz različnih visokošolskih institucij in držav.

„Moj študij se je razvil v pravo avanturo, zabrisal meje in mi na novo postavil smernice. Bodite drugačni, pogumni in drzni. Kdo ve, morda se vam odprejo vrata, za katera niste niti vedeli, da obstajajo ...“

Irena Vrtarič, nekdanja Erasmus študentka na podiplomskem doktorskem študiju Pravo in management nepremičnin

„Vsekakor bi izkušnjo v tujini priporočila prav vsakemu mlademu človeku, ker ti resnično da veliko popotnico za življenje. Odpre ti obzorja in te nauči razmišljati globlje in drugače. Je izziv ter preizkus. In ko ga enkrat opraviš, si lahko resnično ponosen nase!“

Kaja Travnik, nekdanja Erasmus študentka na podiplomskem magistrskem študiju Pravo

„Smo študenti Evropske pravne fakultete, zatorej kam? V Evropo!“

Matevž Žnidaršič, nekdanji Erasmus študent na dodiplomskem univerzitetnem študiju Pravo

13

7. RAZISKOVALNE IN RAZVOJNE DEJAVNOSTIFakulteta je usmerjena v projektno raziskovalno delo in že od svojega začetka pripravlja projektne ideje ter se prijavlja na različne razpise. Do sedaj je pridobila več projektov različnih značajev; od znanstvenoraziskovalnih, izobraževalnih in strokovnih do mednarodnih in nacionalnih. V projektno delo vključuje študente dodiplomske, magistrske in doktorske ravni. Študentje pri tem razvijajo strokovne in znanstvenoraziskovalne kompetence, tako splošne kot tudi specifične.

V okviru fakultete delujejo štirje inštituti (raziskovalne skupine):

• Inštitut za management nepremičnin,

• Center za intelektualno lastnino,

• Center za primerjalno pravo in

• Center za mednarodne študije.

1.1.

Erazem Bohinc, študent 2. letnika podiplomskega magistrskega študijskega programa Pravo:

„Sem podiplomski študent 2. letnika magistrskega študijskega programa Pravo in trenutno študiram na Univerzi v Leipzigu v okviru študijske izmenjave. Na Evropski pravni fakulteti sem zaključil tudi dodiplomski študij programa Pravo. Fakulteta mi je omogočila ogromno priložnosti za udejstvovanje in nabiranje izkušenj pri najrazličnejših aktivnostih, povezanih s fakulteto in študijem. Med drugim sem kmalu po začetku študija začel aktivno delovati kot član Študentskega sveta, kasneje pa sem se začel udejstvovati tudi v ELSA Nova Gorica, udeleževal sem se različnih domačih in mednarodnih tekmovanj študentov prava, delujem kot tutor za E-študij, prodekan in član različnih organov fakultete. Vodstvo fakultete je udejstvovanja študentov in njihovo vključevanje v delovanje fakultete vedno podpiralo in obravnavalo kot dobrodošlo, tako so predstavniki študentov prisotni v vseh pomembnejših organih fakultete (npr. Senat, Akademski zbor, Študijska komisija), kar študentom omogoča boljši vpogled v delovanje fakultete in zastopanje njihovih pravic. K moji študijski izkušnji so veliko prispevali tudi predavatelji, saj jih veliko prihaja iz prakse, kar študentom omogoča, da se že pri svojem študiju seznanijo »z delovanjem prava v praksi« (ang. »law in action«). Veliko jih je izobrazbo pridobivalo v tujini in so zelo aktivni tako na nacionalnem kot tudi mednarodnem nivoju. Pozitivna lastnost študija na Evropski pravni fakulteti so tudi interaktivna predavanja, ki jih omogoča primerno število študentov, in predvsem odprtost predavateljev in njihova pripravljenost sodelovati in pomagati (npr. pri pripravah na tekmovanja študentov prava). V svoje delo s pridom vključujejo tudi študente – tako smo bili večkrat povabljeni k različnim projektom: sodelovanje pri dopolnitvi knjige ali kot asistenti, npr. na Komisiji za mednarodno pravo, OZN. Prav sodelovanje in odprtost do novih pristopov v izobraževanju in delovanju sta po mojem mnenju največji prednosti te institucije.“

14

7.1 Inštitut za management nepremičnin na Evropski pravni fakulteti je prvi transdisciplinarni zavod v Sloveniji, ustanovljen za nepremičninske raziskave. Njegov namen je prispevati k razvoju znanosti interdisciplinarnega nepremičninskega področja, ki ima pravne, ekonomske, tehnične, socialne in organizacijske značilnosti. Temeljne raziskave se izvajajo predvsem na področjih lastniških odnosov znotraj posameznih držav ali Evropske unije, razvoja in učinkovanja nepremičninskega trga v Sloveniji in Evropi, nepremičninskih vprašanj glede prostorskega, okoljskega razvoja države in Evropske unije ter blaginje, razvoja družbe in identitete naroda.

7.2 Program Centra za intelektualno lastnino na Evropski pravni fakulteti je osredotočen na dve glavni dejavnosti. Prva dejavnost je raziskovalne narave. Center raziskuje in proučuje nove trende v pravnem varstvu intelektualne lastnine, ki so posledica neslutenih tehnoloških sprememb po eni strani ter globalizacije konkurence po drugi. Center se pri tem posveča predvsem številnim vprašanjem, ki zadevajo Evropsko unijo, ki ji navkljub dolgoletnim naporom ni uspelo doseči nekaterih temeljnih ciljev. Druga glavna dejavnost Centra je svetovalno-praktične narave. Poslovno svetovanje na področju intelektualne lastnine je relativno slabo razvito, zato je usmeritev v poslovno svetovanje slovenskim podjetjem pomembna dejavnost, ki je po drugi strani seveda tudi vir za vprašanja in izzive, ki so predmet teoretičnega raziskovanja.

7.3 Center za primerjalno pravo je raziskovalno in svetovalno usmerjen inštitut. Usmerjen je k razvoju pravne znanosti, predvsem iz multidisciplinarnega pristopa k teoretični in praktični pravni problematiki. Center ima tako po svoji naravi dve funkciji. Prva, praktična vloga inštituta je pravno svetovanje goriškemu in širšemu slovenskemu gospodarstvu. Druga, to je teoretična vloga inštituta, pa je predvsem sodelovanje v raziskovalnih projektih tako zasebnega kot javnega tipa, kjer je težišče na dogmatičnih dognanjih posameznih pravnih strok, ki se izraža skozi prizmo primerjalnega prava.

7.4 V letu 2014 je bil ustanovljen Center za mednarodne študije kot notranja organizacijska enota fakultete za izvajanje programov mednarodnega visokošolskega študijskega sodelovanja, v katero spadajo vse vrste transnacionalnih visokošolskih študijskih programov, programi mednarodne izmenjave študentov in profesorjev, vse vrste mednarodnih raziskovalnih programov ter druge vrste mednarodnih študijske dejavnosti, kot so mednarodne znanstvene konference in simpoziji, mednarodni založniški projekti in mednarodno strokovno in znanstveno svetovanje.

„Doktorski študij prava na Evropski pravni fakulteti je strokovno zelo kakovosten, zaradi transparentnosti delovanja in manjšega števila študentov pa omogoča tudi izrazito individualen pristop in poglobljen stik z mentorjem in drugimi profesorji. Strokovni in administrativni kader na fakulteti je dostopen, odprt in razumevajoč. Ker je bila tema mojega doktorata izrazito vezana na mednarodno okolje, mi je fakulteta omogočila sodelovanje s tujim članom komisije in pisanje naloge v angleščini, kar je bistveno prispevalo k prepoznavnosti in razširjenosti moje raziskave. Posebej sem cenila dejstvo, da so številni profesorji na fakulteti poleg svojega akademskega znanja tudi vidni strokovnjaki v stroki, kar omogoča stik z aktualnimi problemi na različnih področjih prava. Študij tako združuje učenje akademskih znanj ter njihovo uporabnost v praksi.“

dr. Ana Polak Petrič, doktorica prava, visoka predstavnica Republike Slovenije za nasledstvo, Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije

15

8. PRAKSA V OKVIRU ŠTUDIJA

Pomemben del študijskega procesa je praksa. Študentje Evropske pravne fakultete imajo z izvajanjem prakse možnost nadomestiti posamezne študijske obveznosti. O priznanju opravljenih obveznosti na podlagi opravljene prakse odloča Študijska komisija, ki lahko pred sprejemom odločitve pridobi mnenje nosilca predmeta, v okviru katerega bi se priznanje izvedlo. Študentje morajo po opravljeni praksi sestaviti poročilo. Tako imajo v času študija možnost opraviti prakso v zasebnih in javnih institucijah ter pri pravosodnih organih, s čimer pridobijo bogate izkušnje ter delovne navade in vzpostavijo poznanstvo z morebitnimi delodajalci.

9. ŠTUDENTI S POSEBNIM STATUSOM

Evropska pravna fakulteta posveča posebno pozornost študentom s posebnim statusom. V to kategorijo spadajo kategorizirani športniki, trenerji, priznani umetniki in kulturniki ter študenti s posebnimi potrebami. Fakulteta tako omogoča omenjenim študentom ustrezne prilagoditve študijskega procesa, ki zagotavljajo njihovo enakopravno sodelovanje in vključevanje v vse postopke na fakulteti. S tem fakulteta skrbi za zagotavljanje enakih pravic ter dostopnost do informacij, ki so na voljo javnosti. Fakulteta omogoča individualizirane postopke, ki temeljijo na usklajevanju individualnih potreb študenta na eni strani in značilnostih posameznega študijskega programa na drugi. Podporo na področju vpisa, uvajanja v študijski proces, prilagoditve študijskega gradiva in študijske podpore študentom s potrebnim statusom nudi referat. Evropska pravna fakulteta pa omogoča še dodatno prilagoditev študijskega procesa s pomočjo E-študija, ki nudi prilagodljivost študija in možnost individualnega prilagajanja tempa učenja posameznikovim zmožnostim.

„V študijskem letu 2011/2012 sem na Evropski pravni fakulteti vpisala v podiplomski doktorski študijski program Pravo. V času trajanja študija na fakulteti imam možnost uveljavljanja posebnih pogojev izobraževanja z naslova študenta s posebnimi potrebami, saj mi je fakulteta skladno s Pravilnikom o študiju na EVRO-PF omogočila ustrezne prilagoditve postopkov in študijskega procesa. Fakulteta torej posamezniku, ki takšen status ima, ne glede na razlog, zaradi katerega je status pridobil, omogoča individualizirane prilagoditve, ki so usmerjene k usklajevanju individualnih potreb študenta.

V času študija na EVRO-PF sem imela pri uveljavljanju posebnih pogojev pozitivno izkušnjo, saj se fakulteta kot izobraževalna ustanova po mojem prepričanju dobro zaveda, da študenti s posebnimi potrebami potrebujemo več časa tako za študij kot tudi za dejavnosti, ki so del našega vsakdanjega življenja. Fakulteta mi je tako omogočila, da sem iz prvega v drugi letnik doktorskega študija napredovala z eno manjkajočo obveznostjo.

Za konec lahko rečem, da je fakulteta z iskanjem individualnih rešitev skupaj z menoj dala najboljše rezultate, saj sem lahko opravila vse izpitne obveznosti in mi do pridobitve naziva doktorica znanosti manjka samo še priprava doktorske disertacije in zagovor le-te.“

Nuša Anna Hrustek, študentka podiplomskega doktorskega študijskega programa Pravo:

16

10. ŠTUDENTSKI SVET EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE

Študentski svet Evropske pravne fakultete sestavljajo predstavniki študentov. Študentski svet obravnava in daje pristojnim organom fakultete mnenje o statutu fakultete, podaja mnenje glede vseh zadev, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov, ter sprejema in izvaja program interesnih dejavnosti študentov fakultete v sodelovanju s skupnostjo študentov.

11. OBŠTUDIJSKE DEJAVNOSTI

Fakulteta študentom zagotavlja pestro ponudbo obštudijskih dejavnosti. Mednje sodijo strokovne ekskurzije, tekmovanja, poletne šole, razne delavnice, okrogle mize, akademski forumi, gostujoča predavanja, študentske zabave, Erasmus delavnice, Alumni srečanja ipd. Za pester nabor obštudijskih dejavnosti skrbijo zlasti Karierni center Evropske pravne fakultete, Mednarodna pisarna in Študentski svet.

„Tisto, kar daje Študentskemu svetu Evropske pravne fakultete dodatno dimenzijo in vsebino, je, da neguje in skrbi za nenehen dialog med fakulteto in njenimi študenti. V danem kontekstu je torej primarno poslanstvo Študentskega sveta, da skupaj s študenti Evropske pravne fakultete skozi dialog soustvarja kakovostno in brezčasno akademijo, ki temelji na znanju, izkušnjah, medsebojni vpetosti in sodelovanju. V času tega procesa študenti tako pridobijo nepogrešljive kompetence in znanja, ki jih v okvirju klasičnega študijskega procesa ne bi uspeli pridobiti. Tako ne samo, da študenti gradijo kakovostnejšo fakulteto, temveč tudi fakulteta s tem gradi kakovostnejše študente. Poslanstvo Študentskega sveta Evropske pravne fakultete zatorej ni zgolj zastopanje interesov študentov in izvajanje interesnih dejavnosti, temveč predvsem soustvarjanje kakovostne visokošolske institucije, na katero bodo študenti lahko ponosni.“

Žiga Luknar, študent podiplomskega magistrskega študijskega programa Pravo ter predsednik ŠS Evro-PF

17

12. KNJIŽNICA IN ZALOŽBA EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE

Knjižnica fakultete je visokošolska knjižnica, ki je prvotno namenjena podpori študentov pri njihovem izobraževanju in ustvarjanju pogojev za čim kvalitetnejše raziskovalno delo. Knjižnica študentom omogoča tudi izposojo diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog na dom. Svoje gradivo in storitve nudi tako visokošolskim učiteljem kot tudi zunanjim uporabnikom, zlasti študentom in strokovnjakom s področja prava in sorodnih disciplin. Gradivo in znanje sta dostopni vsakomur v skladu s koncesijsko naravnanostjo zasebne institucije in v skladu s pravili medknjižnične izposoje in varstvom avtorskih pravic. Založba Evropske pravne fakultete izdaja strokovna dela oz. publikacije s področja prava ter prava in managementa nepremičnin, ki so pomemben študijski pripomoček študentom.

13. KARIERNI CENTER

Karierni center Evropske pravne fakultete je bil ustanovljen leta 2012 na pobudo Študentskega sveta Evropske pravne fakultete z namenom svetovanja študentom oz. diplomantom pri njihovem kariernem razvoju ter nudenja podpore pri študijskih in praktičnih usmeritvah. Predstavlja stično točko med študenti, diplomanti, fakulteto ter potencialnimi delodajalci. Namen Kariernega centra Evropske pravne fakultete je ustvariti celostno podporo študentom na njihovi študijski in karierni poti. Služi kot orodje za uspešen prehod v prvo zaposlitev, saj preko najrazličnejših delavnic, predstavitev poklicev, individualnih testiranj in svetovanj karierno osvešča študente ter jim nudi dodatna praktična znanja, s čimer delodajalcem zagotavlja kakovosten kader.

18

14. ALUMNI KLUB

Alumni klub Evropske pravne fakultete je notranja organizacijska enota fakultete, ki je namenjena ohranjanju in krepitvi stikov med diplomanti in fakulteto na vseh družbeno koristnih področjih. Člani Alumni kluba so vsi dosedanji in prihodnji diplomanti kateregakoli študijskega programa Evropske pravne fakultete na dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih.

15. E-ŠTUDIJ IN TUTORSKI SISTEM

Evropska pravna fakulteta je prva slovenska visokošolska institucija, ki ponuja polno akreditirane študijske programe s področja prava po metodi študija na daljavo. Sistem E-študija na Evropski pravni fakulteti je plod desetletnega razvoja in vloženega lastnega znanja. Zato je tudi prva institucija, ki izvaja študijske programe na najsodobnejših pedagoško-andragoških spoznanjih. E-študij je izjemna priložnost za mnoge, ki jim klasična oblika študija ne ustreza, kajti predstavlja uspešno obliko za vse tiste študente, ki si želijo sami organizirati življenje in čas.

Prednosti E-študija se skrivajo v prilagodljivosti študija in možnosti individualnega prilagajanja tempa učenja posameznikovim potrebam. Preverjanje znanja poteka na isti način kot preverjanje znanja po klasičnem sistemu študija (ustni in pisni izpiti v prostorih fakultete). Študent po končanem študiju pridobi isti naziv kot po dokončanem klasičnem rednem ali izrednem študiju.

PROGRAMI, KI JIH FAKULTETA IZVAJA KOT E-ŠTUDIJ:

Triletni dodiplomski univerzitetni študijski program PRAVO

Dvoletni podiplomski magistrski študijski program PRAVO

Triletni dodiplomski visokošolski strokovni študijski program PRAVO IN MANAGEMENT INFRASTRUKTURE IN NEPREMIČNIN

Dvoletni podiplomski magistrski študijski program PRAVO IN MANAGEMENT NEPREMIČNIN

19

Prednosti E-študija:

• vse na enem mestu: video predavanja, predstavitve, primere izpitov itd.,

• tutorji: spremljanje, usmerjanje, motiviranje in odgovarjanje na vprašanja v času študija,

• dostopnost učne snovi: 24 ur na dan preko vseh sodobnih brskalnikov in mobilnih naprav,

• testi za samopreverjanje in predpripravo na izpite,

• pridobivanje dodatnih veščin: sposobnost samostojnega delovanja, samoiniciativnost, prevzemanje odgovornosti, sposobnost načrtovanja in organiziranja,

• učno gradivo: posnetki predavanj, elektronske publikacije, PowerPoint predstavitve, odlomki filmov in drugega avdiovizualnega gradiva, pripravljalne vaje, posnetki predavanj profesorjev drugih fakultet, objavljeni po načelu Creative Commons, relevantni strokovni in znanstveni članki, sodna praksa in spletne povezave do zunanjih gradiv.

Študentje so razdeljeni v manjše študijske skupine 5–10 oseb. Vsaka skupina ima svojega tutorja. Tutorji so študentje višjih letnikov ter diplomanti Evropske pravne fakultete, ki s fakulteto sodelujejo tudi po zaključku študija. Dejstvo, da so med tutorji tudi pravniki, ki aktivno opravljajo svoj poklic oziroma nadaljujejo izobraževanje na doktorskem študiju ali imajo že zaključen LLM v tujini, je samo dodatna prednost, saj so takšni tutorji pristojnejši za delo na določenem področju. Tutorji dajejo informacije o študiju, spremljajo napredek posameznega študenta, opozarjajo na izpitne roke, motivirajo študente ter odgovarjajo na vprašanja študentov, povezana s študijem. So vezni člen med profesorjem in študenti. Tutorji namreč vprašanja študentov posredujejo profesorjem, osebju v referat ali drugi ustrezni osebi. Profesorji so študentom po dogovoru na voljo tudi v kateri izmed interaktivnih oblik za konzultacije (Skype, Facebook itd.) Študentje imajo možnost obiskovanja predavanj na lokaciji in konzultacij “v živo” s profesorjem – po dogovoru in potreb

„Moje ime je Jure Švigelj in sem diplomant obeh stopenj programa Pravo na Evropski pravni fakulteti, s katero sem ob uvedbi E-študija začel sodelovati tudi kot tutor pri več predmetih dodiplomskega in podiplomskega programa Pravo ter kasneje tudi kot koordinator za področje E-študija.

Neposredno po zaključku študija sem se zaposlil kot sodniški pripravnik v rednem delovnem razmerju na Višjem sodišču v Ljubljani. Sodelovanje z Evropsko pravno fakulteto na področju E-študija še vedno ohranjam in pogodbeno nadaljujem z opravljanjem obeh navedenih funkcij. Za študij na Evropski pravni fakulteti sem se odločil predvsem zato, ker je fakulteta zelo prilagodljiva, ker je pri študiju dan poudarek na praktični vidik prava in ker je študijski proces organiziran tako, da so tudi predavanja za redne študente podiplomskega programa organizirana v popoldanskem času. To je namreč odločilnega pomena za tiste, ki smo želeli ob študiju delati in si pridobivati izkušnje že med izobraževanjem na fakulteti, kar je izredno pomembno z vidika konkurenčnosti na trgu dela po zaključku študija.

Ob podpori fakultete sem se redno udeleževal različnih mednarodnih konferenc, pravnih tekmovanj, bil aktiven pri obštudijskih dejavnostih na fakulteti, opravljal funkcijo podpredsednika študentskega sveta Evro-PF in člana habilitacijske komisije Evro-PF ter kot ustanovni član pomagal pri vzpostavitvi nove lokalne ELSA skupine – ELSA Nova Gorica.

Sodelovanje s fakulteto mi je v veliko veselje, saj lahko na tak način pomagam mlajšim kolegom, ki svojo pravno pot šele začenjajo. Študij na Evropski pravni fakulteti je po mojih izkušnjah odlična izbira za vse tiste, ki si želijo pristen odnos s profesorji, delo v manjših skupinah, imajo željo po obštudijskem udejstvovanju in v pravu vidijo več kot zgolj listino, ki jim izpolnjuje formalni pogoj za pridobitev ustrezne zaposlitve po koncu študija.“

Jure Švigelj, diplomant Evropske pravne fakultete:

20

16. MOŽNOSTI ZA ZAPOSLITEV

Ob izpolnjenem pogoju – zaključeni prvi in drugi stopnji študijskega programa Pravo –lahko diplomanti opravljajo pravosodno prakso in pravniški državni izpit v skladu z veljavno ureditvijo ter tako izpolnijo pogoje za delo v vseh pravosodnih, državnih in gospodarskih organizacijah, kjer se za delovno mesto zahteva uspešno opravljeni pravniški državni izpit. Diplomanti se lahko zaposlijo v Republiki Sloveniji in vseh članicah EU. Možnosti zaposlovanja so na različnih področjih: projektno upravljanje, kadrovsko upravljanje, finančno upravljanje, kontrola, razvoj, zunanji odnosi, ekonomija in gospodarstvo.

Diplomanti študijskega programa Pravo in management nepremičnin se lahko zaposlijo tako v Republiki Sloveniji kot tudi v vseh članicah EU, in sicer na vseh delovnih mestih, kjer se zahteva izobrazba s področja prava, managementa, infrastrukture in nepremičnin. Potrebe po diplomantih visokošolskega strokovnega programa Pravo in management infrastrukture in nepremičnin najdemo predvsem v tistih podjetjih, ki se ukvarjajo z gradbeništvom, energetiko, infrastrukturo, nepremičninami, na položajih srednjega in višjega managementa v večjih podjetjih, v podjetjih v tujih lasti, v javnih podjetjih, državni upravi, zavodih in drugih dejavnostih, kar kaže na to, da dajejo programi dovolj splošnih in pravo mero predmetno specifičnih kompetenc, da so diplomanti sposobni voditi ljudi.

„Ime mi je je Anže Močilnik in sem magister mednarodnega javnega prava. Dodiplomski študij sem zaključil na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici. Z magistrskim študijem sem nadaljeval na Nizozemskem, delovne izkušnje sem nabiral na Mednarodnem kazenskem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo, na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri mednarodnih organizacijah na Dunaju, kjer je bila glavnina mojega dela vezana na Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi ter Organizacijo združenih narodov za industrijski razvoj. Sodeloval sem tudi z butično odvetniško pisarno Global Rights Compliance (Velika Britanija), kasneje pa sem izkušnje nabiral še pri Misiji vladavine prava Evropske unije na Kosovu. Za vse podvige in uspehe sem hvaležen Evropski pravni fakulteti, saj me je študij pripravil za vse izzive.“

Anže Močilnik, diplomant Evropske pravne fakultete:

21

Podiplomski študijski program Alternativno reševanje sporov izobražuje diplomante, ki s svojim znanjem prispevajo k razvoju uspešnega alternativnega reševanja sporov. V gospodarstvu se srečujemo z vse več situacijami, kjer obstajajo potrebe po dobrih pogajalcih, poznavanju medosebnih odnosov, reševanju sporov in konfliktov. Na področju negospodarstva se pojavljajo spori, konflikti, ki jih je treba reševati na čim mirnejši in konstruktivnejši način. Gre za področje kulture, zdravstva, sindikatov, šolstva, politike in predvsem javne uprave ter socialnega varstva, kjer zaposleni potrebujejo znanja dobre komunikacije in strpnega dialoga, kot tudi sposobnosti, kako reševati konflikte in spore. Tako številna delovna mesta potrebujejo strokovnjake tudi s področja psihologije in prava, strokovnjake, ki delujejo v duhu dobrih pogajalcev, posrednikov, mediatorjev in arbitrov.

17. OPIS OKOLJA

Fakulteta ima sedež v Novi Gorici v prostorih EDA centra, kjer se izvajajo dodiplomski ter oba magistrska študijska programa. Redni študij izvaja fakulteta v študijskem centru v Novi Gorici, izredni študij pa v študijskem centru v Ljubljani. Fakulteta ima v obeh študijskih centrih štiri sodobno opremljene predavalnice.

„Na Evropski pravni fakulteti sem študiral ob delu. Študij je bil zahteven, strokoven, praktično naravnan, vendar zanimiv. Interakcija med profesorjem in študentom poteka med celotnim študijskim obdobjem. Najbolj me je veselilo dejstvo, da sem pridobil znanja, ki so bila uporabna v praksi, kajti vsa predavanja so poleg teoretičnih tem vsebovala tudi praktične primere iz vsakdanjega življenja. Študij na Evropski pravni fakulteti je torej odlična izbira za vsakogar, ki hoče primere iz vsakdanjega življenja prenesti v teorijo in prakso ter na ta vprašanja dobiti ustrezne strokovne odgovore.“

Tomaž Horvat, mag. prav., trenutno vpisan v 2. letnik doktorskega študija na FUDŠ, Finančna uprava RS, finančni svetovalec-inšpektor specialist

22

18. ŠTUDIJSKI PROGRAMI NA EVROPSKI PRAVNI FAKULTETI

TRILETNI DODIPLOMSKI UNIVREZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRAVO

STROKOVNI NASLOV: diplomirani pravnik (UN), okrajšava: dipl. prav. (UN)

diplomirana pravnica (UN), okrajšava: dipl. prav (UN)

TRAJANJE ŠTUDIJA: tri leta

OBSEG KT: 180

KRAJ IZVAJANJA ŠTUDIJA: Nova Gorica in Ljubljana

NAČIN ŠTUDIJA: Dodiplomski univerzitetni študijski program Pravo se izvaja kot redni (koncesioniran) in kot izredni (nekoncesioniran) študij. Izredni študij se izvaja po istem študijskem programu kot redni študij. Izredni študenti imajo enake pravice in obveznosti kot redni študenti in morajo opraviti vse s študijskim programom predpisane obveznosti, ki so zahtevane v okviru rednega študija. Izredni študij je po zahtevnosti enak rednemu. Glede na okoliščino, da so izredni študenti praviloma že zaposleni, fakulteta temu dejstvu prilagaja izvajanje pedagoškega dela.

VPISNI POGOJI: V triletni dodiplomski univerzitetni študijski program Pravo se lahko vpiše:

- kdor je uspešno opravil maturo (a) ali

- kdor je uspešno opravil poklicno maturo po kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov (izbrani predmet ni predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi) ali katerikoli štiriletni srednješolski program, zaključen pred 1. 6. 1995. (b)

- kdor je opravil katerikoli štiriletni srednješolski program, zaključen pred 1. 6. 1995. (c)

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je zaključil enakovredno izobraževanje v tujini.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točke a) izbrani glede na:

- splošni uspeh pri maturi – 35 % točk,

- splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 20 % točk,

- uspeh pri obveznih predmetih mature (slovenščina, matematika, tuj jezik) – 45 % točk;

kandidati iz točke b) glede na:

- splošni uspeh pri poklicni maturi – 40 % točk,

- splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40 % točk,

- uspeh pri maturitetnem predmetu – 20 % točk,

kandidati iz točke c) glede na:

- splošni uspeh na zaključnem izpitu – 60 % točk,

- splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40 % točk.

VPISNI POGOJI PO MERILIH ZA PREHODE: V drugi letnik dodiplomskega univerzitetnega študijskega programa Pravo se lahko vpišejo:

- diplomanti univerzitetnih in visokošolskih strokovnih študijskih programov, če izpolnjujejo pogoje za vpis v dodiplomski univerzitetni študijski programa Pravo;

- diplomanti visokošolskega strokovnega študija, ki niso opravili splošne mature, če so končali visokošolski strokovni študij vsaj s povprečno oceno 8;

- študentje dodiplomskih študijskih programov, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v dodiplomski univerzitetni študijski program Pravo in pogoje za vpis v 2. letnik v študijskem programu, v katerega so vpisani;

- diplomanti višješolskih študijskih programov, sprejetih pred 1. 1. 1994;

23

- diplomanti višješolskih študijskih programov po Zakonu o višjem strokovnem izobraževanju, če izpolnjujejo pogoje za vpis v dodiplomski univerzitetni študijski program Pravo in so višješolski študij končali vsaj s povprečno oceno 8.

Pri prehodu v 2. letnik se kandidatom določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati po novem programu. Do pristopa k izpitom za 2. letnik morajo opraviti diferencialne izpite iz predmetov 1. letnika univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Pravo.

V tretji letnik dodiplomskega univerzitetnega študijskega programa Pravo se lahko vpišejo:

- diplomanti univerzitetnih in visokošolskih strokovnih študijskih programov s študijskih področij družbenih in poslovnih ved, če izpolnjujejo pogoje za vpis v dodiplomski univerzitetni študijski program Pravo;

- diplomanti visokošolskega strokovnega študija s študijskih področij družbenih in poslovnih ved ter prava, ki niso opravili splošne mature, če so končali visokošolski strokovni študij vsaj s povprečno oceno 8;

- študentje dodiplomskih študijskih programov s študijskih področij družbenih in poslovnih ved ter prava, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v dodiplomski univerzitetni študijski program Pravo in izpolnjujejo pogoje za vpis v 3. letnik študijskega programa, v katerega so vpisani;

- diplomanti višješolskega študijskega programa Pravo, sprejetega pred 1. 1. 1994.

Pri prehodu v 3. letnik se kandidatom določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati po novem programu. Do pristopa na izpite za 3. letnik morajo opraviti diferencialne izpite iz predmetov 1. in 2. letnika dodiplomskega univerzitetnega študijskega programa Pravo. Natančne informacije dobijo kandidati na fakulteti.

PREDMETNIK

1. letnik (60 KT)Pravoznanstvo (8 KT)Ustavno pravo (8 KT)Rimsko pravo (8 KT)Kazensko pravo (7 KT)Kazensko procesno pravo (7 KT)Pravna zgodovina (5 KT)Primerjalno ustavno pravo (6 KT)Tuja pravna terminologija (5 KT)Mednarodna skupnost in mednarodni odnosi (4 KT)

2. letnik (60 KT)Uvod v civilno pravo (6 KT)Civilno procesno pravo (8 KT)Obligacijsko pravo (8 KT)Gospodarsko pravo (8 KT)Finančno pravo (8 KT)Družinsko pravo (4 KT)Dedno pravo (4 KT)Delovno pravo (4 KT)Pravo socialne varnosti (4 KT)Stvarno pravo (6 KT)

3. letnik (60 KT)Mednarodno pravo (8 KT)Pravo Evropske unije (8 KT)Mednarodno zasebno pravo (4 KT)Upravni postopek in upravni spor (6 KT)Upravno pravo (4 KT)Javna uprava (4 KT)Izbirni predmet 1 (6 KT)Izbirni predmet 2 (6 KT)Izbirni predmet 3 (6 KT)Diplomsko delo (8 KT)

24

IZBIRNI PREDMETIMednarodno pomorsko pravo (6 KT)Pravo mednarodnih organizacij (6 KT)Mirno reševanje sporov (6 KT)Pravo intelektualne lastnine (6 KT)Pravo javnih naročil (6 KT) Kriminalistika (6 KT)Policijsko pravo (6 KT)Diplomatsko in konzularno pravo (6 KT) Davčno pravo (6 KT)

TRILETNI DODIPLOMSKI VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRAVO IN MANAGEMENT INFRASTRUKTURE IN NEPREMIČNIN

STROKOVNI NASLOV: diplomant prava in managementa infrastrukture in nepremičnin (VS), okrajšava: dipl. prav. in manag. infra. in neprem. (VS)

diplomantka prava in managementa infrastrukture in nepremičnin (VS), okrajšava: dipl. prav. in manag. infra. in neprem. (VS)


OBSEG KT: 180

KRAJ IZVAJANJA ŠTUDIJA: Ljubljana

NAČIN ŠTUDIJA: Triletni dodiplomski visokošolski strokovni študijski program Pravo in management infrastrukture in nepremičnin fakulteta izvaja kot izredni (nekoncesioniran) študij v Ljubljani.

VPISNI POGOJI: V triletni dodiplomski visokošolski strokovni študijski program Pravo in management infrastrukture in nepremičnin se lahko vpiše:

- kdor je opravil splošno maturo,

„Na Evro-PF že nekaj let predavam predmet Mednarodna skupnost in mednarodni odnosi. Moje izkušnje s temi predavanji in s študenti/študentkami so zanimive. Prostori, kjer se srečujemo (EDA), so lepi, dogajanje v njih, pa tudi po hodnikih ali pred hišo, je živahno. Nova Gorica je s svojo mejno lego idealna lokacija za razmišljanje o mednarodnih odnosih in seveda o mednarodnem pravu. Podobno kot v Berlinu je ob koncu hladne vojne oz. ob vstopu Slovenije v EU tu padel goriški zid.

Pomembna sestavina dogajanja na vseh fakultetah, univerzah in akademskih ustanovah je radovednost. Zato spodbujam študentke in študente, da si postavljamo čim več vprašanj, če je mogoče, v povezavi z aktualnim dogajanjem po svetu in s položajem Slovenije v njem. Mednarodno okolje se naglo spreminja in odgovornost učiteljev, ki se ukvarjamo z njegovimi izzivi, težavami, zapleti, krizami, je, da so študentje čim bolje pripravljeni nanje, da razumejo, kaj se dogaja, in da znajo dogajanje tudi razlagati.“

Prof. dr. Dimitrij Rupel, slovenski sociolog, zunanji minister RS 1990-1993 ter 2000-2008 ter profesor na Evropski pravni fakulteti.

25

- kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu,

- kdor je opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je zaključil enakovredno izobraževanje v tujini. Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na:

- splošni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi oziroma maturi – 60 % točk,

- splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40 % točk.

VPISNI POGOJI PO MERILIH ZA PREHODE: V drugi letnik dodiplomskega visokošolskega strokovnega študijskega programa Pravo in management nepremičnin se lahko vpišejo:

- diplomanti višješolskih študijskih programov, sprejetih po 1. 1. 1994, sorodnih študijskih področij (34-Poslovne in upravne vede, 38-Pravo, 46-Matematika in statistika, 58-Arhitektura in gradbeništvo), ki morajo do zaključka študija opraviti 2 diferencialna predmeta: Stvarno pravo (8 KT) in Osnove prostorskega planiranja (6 KT);

- diplomanti višješolskih programov, sprejetih po 1. 1. 1994, nesorodnih študijskih področij, ki morajo do zaključka študija opraviti 3 diferencialne predmete: Stvarno pravo (8 KT), Osnove prostorskega planiranja (6 KT) in Osnove managementa (6 KT);

- diplomanti visokošolskih in univerzitetnih študijskih programov nesorodnih študijskih področij, ki morajo do zaključka študija opraviti 2 diferencialna predmeta: Stvarno pravo (8 KT) in Osnove prostorskega planiranja (6 KT).

Pri prehodu v 2. letnik se kandidatom določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati po novem programu. Do pristopa na izpite iz 2. letnika morajo opraviti diferencialne izpite iz predmetov

1. letnika dodiplomskega visokošolskega strokovnega študijskega programa Pravo in management infrastrukture in nepremičnin. Natančne informacije dobijo kandidati na fakulteti.

V tretji letnik dodiplomskega visokošolskega strokovnega študijskega programa Pravo in management nepremičnin se lahko vpišejo:

- diplomanti višješolskih študijskih programov, sprejetih pred 1. 1. 1994, sorodnih študijskih področij (34-Poslovne in upravne vede, 38-Pravo, 46-Matematika in statistika, 58-Arhitektura in gradbeništvo), ki morajo do zaključka študija opraviti 3 diferencialne predmete: Stvarno pravo (8 KT), Osnove prostorskega planiranja (6 KT) in Osnove managementa (6 KT);

- diplomanti višješolskih programov, sprejetih pred 1. 1. 1994, nesorodnih študijskih področij, ki morajo do zaključka študija opraviti 4 diferencialne predmete: Stvarno pravo (8 KT), Osnove prostorskega planiranja (6 KT), Osnove managementa (6 KT) in Gospodarsko pravo (6 KT);

- diplomanti visokošolskih in univerzitetnih študijskih programov sorodnih študijskih področij (34-Poslovne in upravne vede, 38-Pravo, 46-Matematika in statistika, 58-Arhitektura in gradbeništvo), ki morajo do zaključka študija opraviti 2 diferencialna predmeta: Stvarno pravo (8 KT) in Osnove prostorskega planiranja (6 KT).

Pri prehodu v 3. letnik se kandidatom določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati po novem programu. Do pristopa na izpite iz 3. letnika morajo opraviti diferencialne izpite iz predmetov 1. in 2. letnika dodiplomskega visokošolskega strokovnega študijskega programa Pravo in management infrastrukture in nepremičnin.

Če želi študent prenehati s svojim izobraževanjem v že vpisanem dodiplomskem študijskem programu druge fakultete in nadaljevati z izobraževanjem na

26

dodiplomskem visokošolskem strokovnem študijskem programu Pravo in management infrastrukture in nepremičnin, mu fakulteta prizna vse ali del obveznosti, ki jih je že opravil v prejšnjem študijskem programu. Pri tem se upoštevajo realne možnosti za nadaljevanje in zaključek študija, zbrane kreditne točke in mednarodni sporazumi. Pri prehodu se zlasti upošteva, ali študent izpolnjuje pogoje za vpis v dodiplomski visokošolski strokovni študijski program Pravo in management infrastrukture in nepremičnin, obseg razpoložljivih študijskih mest, letnike oz. semestre iz prejšnjega študijskega programa, v katerih je študent opravil vse študijske obveznosti in ki se mu lahko priznajo, minimalno število letnikov ali semestrov, ki jih mora študent opraviti, če želi diplomirati v programu Pravo in management infrastrukture in nepremičnin, izpite in druge študijske obveznosti iz prejšnjega programa, ki se lahko priznajo, ter diferencialne izpite in druge študijske obveznosti, ki jih mora študent dodatno opraviti, če želi diplomirati po novem programu. Natančne informacije dobijo kandidati na fakulteti.

PREDMETNIK

1. letnik (60 KT)Osnove managementa (6 KT)Osnove prostorskega planiranja (6 KT)Uvod v stvarno pravo (8 KT)Evidentiranje nepremičnin (5 KT)Vrednotenje nepremičnin (5 KT)Upravljalska ekonomija (6 KT)Poslovna matematika (5 KT)Osnove arhitekture (6 KT)Uvod v upravno pravo in upravni postopek (7 KT)Komunalna infrastruktura (6 KT)

2. letnik (60 KT)Metode trženja nepremičnin (5 KT)Načrtovanje zgradb (5 KT)

Osnove kadrovskega managementa (6 KT)Prometna infrastruktura (5 KT)Uvod v gospodarsko pravo (6 KT)Uvod v obligacijsko pravo (8 KT)Energetska infrastruktura (6 KT)Uvod v civilno procesno pravo (7 KT)Vodenje infrastrukturnih projektov (6 KT)Telekomunikacijska infrastruktura (6 KT)

3. letnik (60 KT)Procesi investiranja in gradnja objektov (4 KT)Ekonomika poslovanja gospodarskih subjektov (4 KT)Vzdrževanje objektov (4 KT)Obvezna praksa (10 KT)Izdelava diplomske naloge (20 KT)Izbirni predmet 1 (6 KT)Izbirni predmet 2 (6 KT)Izbirni predmet 3 (6 KT)

IZBIRNI PREDMETIJavno zasebno partnerstvo (6 KT)Posebni upravni postopki (6 KT)Osnove davčnega prava (6 KT)Pravo javnih naročil in koncesije (6 KT)Projektni management (6 KT) Pravo prostorskega urejanja (6 KT) Mediacija in arbitraža – alternativno reševanje sporov (6 KT)

27

„S študijem na Evropski pravni fakulteti sem zadel v polno! Ob vpisu me je skrbelo, če bom lahko študij Prava in managementa infrastrukture in nepremičnin uspešno dokončal kljub zaposlitvi, vendar mi način študija, kjer študenti snov predelamo sami, profesorji pa nas pri tem usmerjajo, zelo odgovarja. Sedaj sem vpisan v 3. letnik in bom zagotovo študij nadaljeval tudi na podiplomskem magistrskem programu. Vse to mi ne bi uspelo brez podpore naše majhne, a izjemno prijazne fakultete, ki je na zanimivi lokaciji v samem centru Ljubljane. Kaj še čakate? Pridite v Ljubljano in začutite edinstven utrip mesta ob Ljubljanici!“

David Černe, 3. letnik triletnega dodiplomskega visokošolskega strokovnega študijskega programa Pravo in management infrastrukture in nepremičnin

DVOLETNI PODIPLOMSKI MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRAVO

STROKOVNI NASLOV: magister prava, okrajšava: mag. prav.

magistrica prava, okrajšava: mag. prav.

TRAJANJE ŠTUDIJA: dve leti

OBSEG KT: 120


NAČIN ŠTUDIJA: Dvoletni podiplomski magistrski študijski program Pravo se izvaja kot redni (koncesioniran) in kot izredni (nekoncesioniran) študij. Izredni študij se izvaja po istem študijskem programu kot redni študij. Izredni študenti imajo iste pravice in obveznosti kot redni študenti in morajo opraviti vse s študijskim programom predpisane obveznosti, ki so zahtevane v okviru rednega študija. Izredni študij je po zahtevnosti enak rednemu. Glede na okoliščino, da so izredni študenti praviloma že zaposleni, fakulteta temu dejstvu prilagaja izvajanje pedagoškega dela.

VPISNI POGOJI: V prvi letnik dvoletnega podiplomskega magistrskega študijskega programa Pravo se lahko vpiše, kdor je zaključil:

- študijski program prve stopnje z ustreznega strokovnega področja (Pravo (38));

- študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij (Družbene vede (31) in Poslovne in upravne vede (34)) in dosegel najmanj 180 kreditnih točk po ECTS ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 16 kreditnih točk po ECTS. Kandidati lahko dodatne študijske obveznosti opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom magistrskega študija, in sicer pri predmetih Pravoznanstvo (8 ECTS) in Kazensko pravo (8 ECTS);

28

- študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij (ostala ISCED področja) in dosegel najmanj 180 kreditnih točk po ECTS ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 24 kreditnih točk po ECTS. Dodatne študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, in sicer pri predmetih Pravoznanstvo (8 ECTS), Kazensko pravo (8 ECTS) in Obligacijsko pravo – splošni del (8 ECTS);

- študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z drugih strokovnih področij (Družbene vede (31) in Poslovne in upravne vede (34)), sprejet med 1. 1. 1994 in 11. 6. 2004, ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 16 kreditnih točk po ECTS. Te lahko kandidati opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, in sicer pri predmetih Pravoznanstvo (8 ECTS) in Kazensko pravo (8 ECTS);

- študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z drugih strokovnih področij (vsa ostala ISCED področja), sprejet med 1. 1. 1994 in 11. 6. 2004, ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 24 kreditnih točk po ECTS. Dodatne študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, in sicer pri predmetih Pravoznanstvo (8 ECTS), Kazensko pravo (8 ECTS) in Obligacijsko pravo – splošni del (8 ECTS).

VPISNI POGOJI PO MERILIH ZA PREHODE: Pri prehodu na magistrski študijski program Pravo se:

- diplomantom štiriletnega univerzitetnega programa Pravo ob vpisu prizna 60 kreditnih točk oziroma dva semestra (eno študijsko leto) in se lahko vpišejo neposredno v 2. letnik;

- diplomantom štiriletnih univerzitetnih programov družboslovnih ved ob vpisu prizna 44 kreditnih točk in se lahko vpišejo neposredno v 2. letnik. Poleg rednih študijskih obveznosti morajo pred zagovorom

magistrske naloge opraviti še 2 diferencialna izpita v obsegu 16 kreditnih točk (Pravoznanstvo in Kazensko pravo);

- diplomantom štiriletnih univerzitetnih programov nedružboslovnih ved ob vpisu prizna 36 kreditnih točk in se lahko vpišejo neposredno v 2. letnik. Poleg rednih študijskih obveznosti morajo pred zagovorom magistrske naloge opraviti še 3 diferencialne izpite v obsegu 24 kreditnih točk (Pravoznanstvo, Kazensko pravo in Uvod v civilno pravo).


Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov vpisanega študijskega programa, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča Študijska komisija na podlagi pisne prošnje študenta, priloženih spričeval ali drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.

PREDMETNIK

1. letnik (60 KT)Demokratična in pravna država (8 KT)Teorija in praksa socialne države (8 KT)Evropsko civilno pravo (8 KT)Ustavno in mednarodno kazensko pravo (8 KT)Modernizacija javne uprave (8 KT)Filozofija in teorija prava (8 KT)Izbirni predmet 1 (6 KT)Izbirni predmet 2 (6 KT)

2. letnik (60 KT)Primerjalno pravo in veliki pravni sistemi (8 KT)Ustavno in mednarodno pravo človekovih pravic (8 KT)Ustavnopravni sistem Evropske unije (8 KT)

29

Izbirni predmet 3 (6 KT)Izdelava in zagovor magistrskega dela (30 KT)

IZBIRNI PREDMETIEtika v javnem življenju (6 KT)Pravodajni proces in nomotehnika (6 KT)Primerjalno ustavno pravo (6 KT)Uslužbensko pravo (6 KT)Varnostni sistem Slovenije (6 KT) Kanonsko pravo Katoliške cerkve (6 KT)Davčno pravo (6 KT)Mediacija in arbitraža – alternativno reševanje sporov (6 KT)

DVOLETNI PODIPLOMSKI MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRAVO IN MANAGEMENT NEPREMIČNIN

STROKOVNI NASLOV: magister prava in managementa nepremičnin, okrajšava: mag. prav. in manag. neprem.

magistrica prava in managementa nepremičnin, okrajšava: mag. prav in manag. neprem.


OBSEG KT: 120


NAČIN ŠTUDIJA: Dvoletni podiplomski magistrski študijski program Pravo in management nepremičnine se izvaja kot redni (koncesioniran) in kot izredni (nekoncesioniran) študij. Izredni študij se izvaja po istem študijskem programu kot redni študij. Izredni študenti imajo enake pravice in obveznosti kot redni študenti in morajo opraviti vse s študijskim programom predpisane obveznosti, ki so zahtevane v okviru rednega študija. Izredni študij je po zahtevnosti enak rednemu. Glede na okoliščino, da so izredni študenti praviloma že zaposleni, fakulteta temu dejstvu prilagaja izvajanje pedagoškega dela.

VPISNI POGOJI: V prvi letnik podiplomskega magistrskega študijskega programa Pravo in management nepremičnin se lahko vpiše, kdor je dokončal:

- študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij z najmanj 180 kreditnimi točkami po ECTS (po bolonjskem sistemu). Kot ustrezna strokovna področja (po ISCED kvalifikaciji) se pojmujejo vsi akreditirani dodiplomski programi s področja Prava (38), Družbenih ved (31), Področja arhitekture in gradbeništva (58), Varstva okolja (85) ter Tehničnih ved (52) po in pred bolonjskim sistemom v Republiki Sloveniji;

- študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z ustreznih strokovnih področij, sprejet med 1. 1. 1994 in 11. 6. 2004;

- študijski program prve stopnje ali študijski program za pridobitev visoke izobrazbe, sprejet med 1. 1. 1994 in 11. 6. 2004 z drugih strokovnih področij, jim lahko Študijska komisija določi diferencialne izpite glede na strokovno področje predhodnega študija v obsegu 16 do 24 kreditnih točk.

VPISNI POGOJI PO MERILIH ZA PREHODE: Pri prehodu na dvoletni podiplomski magistrski študijski program Pravo in management nepremičnin se:

- diplomantom štiriletnega univerzitetnega programa Pravo ob vpisu prizna 60 kreditnih točk oziroma dva semestra (eno študijsko leto) in se lahko vpišejo neposredno v 2. letnik;

- diplomantom štiriletnih univerzitetnih programov družboslovnih ter nedružboslovnih ved ob vpisu prizna 60 kreditnih točk in se lahko vpišejo neposredno v 2. letnik. Poleg rednih študijskih obveznosti morajo opraviti še dva diferencialna izpita v obsegu 16 kreditnih točk, ki jih glede na strokovno področje predhodnega študijskega programa določi Študijska komisija.


30


PREDMETNIK

1. letnik (60 KT)Sistem prostorskega planiranja (8 KT)Koncept nepremičnin (8 KT)Upravno pravo in upravni postopek (8 KT)Stvarno pravo (8 KT)Evidentiranje in upravljanje nepremičnin z osnovami prava zemljiške knjige (8 KT)Načrtovanje stanovanjske gradnje (8 KT)Izbirni predmet 1 (6 KT)Izbirni predmet 2 (6 KT)

2. letnik (60 KT)Obligacijsko pravo (8 KT)Vrednotenje nepremičnin (8 KT)Projektni management (8 KT)Izbirni predmet 3 (6 KT)Izdelava in zagovor magistrskega dela (30 KT)

IZBIRNI PREDMETIDavčno pravo (6 KT)Dedno pravo (6 KT)Nepremičnine in organizacijsko okolje (6 KT)Osnove arhitekture 20. in 21. stoletja (6 KT)Uslužbensko pravo (6 KT) Pravodajni proces in nomotehnika (6 KT)Trženje nepremičnin (6 KT)Mediacija in arbitraža – alternativno reševanje sporov (6 KT)

Mitja Majnik, študent 2. letnika podiplomskega magistrskega študijskega programa Pravo in management nepremičnin:

„Po študiju in diplomi na FAGG sem začel z delom v gospodarski družbi. Razen tehničnega znanja, pridobljenega med študijem, se je bilo vseh ostalih zadev s področja gradnje in inženiringa treba priučiti. Učenje je bilo včasih težavno, imel pa sem srečo, da sem imel ob sebi sodelavce, s katerimi sem se lažje prebil skozi zapletene birokratske ovire. Študijski program Pravo in management upravljanja nepremičnin pa v svoji osnovi nudi pridobitev znanja s področij, s katerimi se srečuješ pri vsakodnevnem delu kot vodja projekta v inženiringu in dopolnjuje praznino, ki nastane pri študiju na tehničnih fakultetah. Ta študijski program toplo priporočam; po možnosti čim prej po dokončanju študija na tehnični fakulteti.“

31

DVOLETNI PODIPLOMSKI MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV

STROKOVNI NASLOV: magister alternativnega reševanja sporov, okrajšava: mag. alt. reš. spor.

magistrica alternativnega reševanja sporov, okrajšava: mag. alt. reš. spor.


OBSEG KT: 120


NAČIN ŠTUDIJA: Dvoletni podiplomski univerzitetni študijski program Alternativno reševanje sporov se izvaja kot redni (nekoncesioniran) ter kot izredni (nekoncesioniran) študij v Ljubljani.

VPISNI POGOJI: V prvi letnik dvoletnega podiplomskega magistrskega programa »Alternativno reševanje sporov« se lahko vpiše:

- kdor je zaključil študij po študijskem programu prve stopnje z ustreznih strokovnih področij (Družbene vede (31) in Pravo (38));

- kdor je zaključil študij po študijskem programu prve stopnje z drugih strokovnih področij (Humanistične vede (22) in Poslovne in upravne vede (34)) in dosegel najmanj 180 kreditnih točk po ECTS ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 14 kreditnih točk po ECTS. Dodatne študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na 1. stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, in sicer pri predmetih Pravoznanstvo (8 ECTS) in Mirno reševanje sporov (6 ECTS);

- kdor je zaključil študij po študijskem programu prve stopnje z drugih strokovnih področij (vsa ostala ISCED področja) in dosegel najmanj 180 kreditnih točk

po ECTS ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 18 kreditnih točk po ECTS. Dodatne študijske obveznosti lahko kandidati opravijo med študijem na 1. stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, in sicer pri predmetih Pravoznanstvo (8 ECTS), Mirno reševanje sporov (6 ECTS) in Mediacija in arbitraža – alternativno reševanje sporov (4 ECTS);

- kdor je zaključil študij po študijskem programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z ustreznih strokovnih področij (Družbene vede (31) in Pravo (38), sprejetem med 1. 1. 1994 in 11. 6. 2004;

- kdor je zaključil študij po študijskem programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z drugih strokovnih področij (Humanistične vede (22) in Poslovne in upravne vede (34)), sprejetem med 1. 1. 1994 in 11. 6. 2004, ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 14 kreditnih točk po ECTS. Dodatne študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na 1. stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, in sicer pri predmetih Pravoznanstvo (8 ECTS) in Mirno reševanje sporov (6 ECTS);

- kdor je zaključil študij po študijskem programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z drugih strokovnih področij (vsa ostala ISCED področja), sprejetem med 1. 1. 1994 in 11. 6. 2004, ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 18 kreditnih točk po ECTS. Dodatne študijske obveznosti lahko kandidati opravijo med študijem na 1. stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, in sicer pri predmetih Pravoznanstvo (8 ECTS), Mirno reševanje sporov (6 ECTS) in Mediacija in arbitraža – alternativno reševanje sporov (4 ECTS).


Če bo število prijavljenih kandidatov presegalo število razpisanih mest, bo sprejeta omejitev vpisa.

32

Pri tem se bodo pri izbiri kandidatov upoštevala naslednja merila:

- povprečna ocena na dodiplomskem študiju – do 60 % točk (vsaka desetinka povprečne ocene kandidata/ke nad oceno 5,0 daje eno točko);

- ocena diplomskega dela – do 40 % točk (vsaka ocena nad 5,0 daje eno točko).

O tem odloča Študijska komisija.

VPISNI POGOJI PO MERILIH ZA PREHODE: Prehodi so možni med:

- študijskimi programi iste stopnje;

- študijskimi programi za pridobitev univerzitetne in visoke strokovne izobrazbe, sprejetimi pred 11. junijem 2004.

Prehodi so možni med študijskimi programi:

- ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in

- med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Študent se lahko glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu.

Pri prehodu se lahko priznavajo:

- primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu;

- neformalno pridobljena primerljiva znanja.

Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokumenti.

Študent se lahko v skladu s pravili fakultete vključi v

višji letnik drugega študijskega programa, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik javno veljavnega študijskega programa.


Kandidatu za vpis se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov na magistrskem študijskem programu Pravo, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča Študijska komisija na podlagi pisne prošnje kandidata za vpis, priloženih spričeval ali drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.

PREDMETNIK

1. letnik (60 KT)Uvod v reševanje konfliktov (6 KT)Socialni dialog in spori med socialnimi partnerji (6 KT)Arbitraža, mediacija in ARS v gospodarskih sporih (6 KT)Temeljno o mediaciji in mirnem reševanju sporov (6 KT)Teorija in praksa pogajanj (6 KT)Sodno in alternativno reševanje sporov (6 KT)Reševanje mednarodnih sporov (6 KT)Izvori konfliktov v zgodovini in kulturi (6 KT)Procesi in faze reševanja sporov (6 KT)Veščine pogajalcev in mediatorjev (6 KT)

33

2. letnik (60 KT)Upravljanje različnosti in varstvo manjšin (6 KT)Prakse in tehnike reševanja sporov (6 KT)Osnove kadrovskega managementa (6 KT)Izbirni predmet 1 (6 KT)Izbirni predmet 2 (6 KT)Izbirni predmet 3 (6 KT)Individualno raziskovalno delo (10 KT)Magistrsko delo (20 KT)

IZBIRNI PREDMETIAlternativno in sodno reševanje sporov v javnem sektorju (6 KT)Alternativno reševanje civilno pravnih in delovno pravnih sporov (6 KT)Zgodovina in socialna psihologija mediacije (6 KT)Jugoslovanska kriza – novejši primer (ne)uspešnega reševanja geostrateškega konflikta (6 KT) Neodvisne in alternativne inštitucije za nadzorjavnega sektorja (6 KT)Pravno in alternativno reševanje domenskih sporov včasu internetne globalizacije (6 KT)Etika alternativnega reševanja sporov (6 KT)Slovenija v sistemih mirnega reševanja mednarodnih sporov (6 KT)Reševanje ekoloških sporov na lokalni, nacionalni in globalni ravni (6 KT)Družinski spori in spori na področju socialnega in zdravstvenega varstva (6 KT)Študije primerov in igre vlog s posebnim ozirom na razvoj osebnosti (6 KT)

„Interdisciplinarni študijski program »Alternativno reševanje sporov« ponuja v slovenskem prostoru diplomantom različnih strok možnost, da bodo lahko svoje že pridobljeno znanje še dodatno nadgradili v okviru novega teoretično –praktičnega študijskega programa, ki se nanaša na celovit spekter znanj s področja reševanja konfliktov, sporov, predvsem mediacije, arbitraže in podobnih postopkov. Prav tako je študijski program namenjen tudi vsem tistim, ki jih navedeno področje zanima in v njem prepoznajo potencial za novo, dodatno znanje, ki bo v prihodnosti vsekakor bolj iskano in dragoceno, saj so konflikti v našem življenju nekaj vsakdanjega in neizogibnega. V tem programu se boste naučili, kako lahko uporabimo konflikt, da osebne in tudi poslovne odnose nadgradimo in jim lahko s tem damo novo vrednost. Diplomanti študija ne predstavljajo „konkurence“ že uveljavljenim sodnim in upravnim postopkom. Ponujajo le možnost, s katero stranki omogočijo, da same najdejo tisto rešitev spora, ki je za njih najboljša.“

Gordana Ristin, univ. dipl. prav., višja sodnica svetnica ter vodja Oddelka za ARS

34

TRILETNI PODIPLOMSKI DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRAVO

STROKOVNI NASLOV: doktor znanosti, okrajšava: dr.

doktorica znanosti, okrajšava: dr.


OBSEG KT: 180


NAČIN ŠTUDIJA: Podiplomski doktorski študij Pravo se izvaja kot izredni (nekocesioniran) študij.

VPISNI POGOJI: V prvi letnik triletnega podiplomskega doktorskega študijskega programa Pravo se lahko vpiše, kdor je zaključil:

- študijski program 2. stopnje;

- študijski program iz četrtega odstavka 36. člena Zakona o visokem šolstvu, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami;

- štiriletni univerzitetni dodiplomski študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004;

- študijski program za pridobitev specializacije po visokošolski strokovni izobrazbi, sprejet pred 11. 6. 2004, če opravi še dodatne študijske obveznosti v obsegu 30–60 kreditnih točk.

Omejitev vpisa

V primeru, da število prijav za vpis v doktorski študijski program bistveno presega število razpisanih mest oziroma njegove zmogljivosti (kadrovske, prostorske, opreme in druge) bo fakulteta v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, vpis omejila. Pri tem se bodo pri izbiri kandidatov upoštevala naslednja merila:

- povprečna ocena na podiplomskem študiju – 60 % točk;

- ocena magistrskega dela – 40 % točk.


VPISNI POGOJI PO MERILIH ZA PREHODE O možnosti prehoda kandidata na triletni podiplomski doktorski študijski program Pravo odloča Študijska komisija.

Prehod med študijskimi programi tretje stopnje je mogoč v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in smiselni uporabi Meril za prehode med študijskimi programi. Prehodi so možni med študijskimi programi iste stopnje.

Prehod v 2. oziroma 3. letnik triletnega podiplomskega doktorskega študijskega programa Pravo je možen iz drugih študijskih programov tretje stopnje. Študentom se po pregledu že opravljenih študijskih obveznosti lahko v celoti ali delno priznajo ter določijo študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo zaključiti študij po novem študijskem programu.

Diplomantom dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe se priznajo že opravljene obveznosti v obsegu najmanj 60 kreditnih točk.

Neposredno v 2. letnik se lahko vpiše:

kdor je zaključil študij na študijskem programu za pridobitev magisterija, sprejetem pred 11. 6. 2004, z ostalih področij.


kdor je zaključil študij po študijskem programu za pridobitev magisterija, sprejetem pred 11. 6. 2004, z ustreznega področja. Za ustrezna področja se po ISCED kvalifikaciji smatra vse akreditirane dodiplomske programe s področja Pravo (38), Družbenih ved (31) in Humanistike (22).

35

PREDMETNIK

1. letnik (60 KT)Teorija prava (15 KT)Državno pravo (15 KT)Priprava dispozicije doktorske disertacije (30 KT)

2. letnik (60 KT)Mednarodno pravo (30 KT)Priprava doktorske disertacije (30 KT)

3. letnik (60 KT) Priprava doktorske disertacije (60 KT)

Prof. dr. Ernest Petrič, ustavni sodnik, član Komisije OZN za mednarodno pravo ter profesor na Evropski pravni fakulteti:

„Med tremi pravnimi fakultetami v Sloveniji je Evropska pravna fakulteta, kot že ime pove, posebej usmerjena tudi k tistemu delu prava, ki ureja odnose med državami tako v Evropi kot v svetu. Torej k evropskemu pravu in mednarodnemu pravu, vključno z diplomatskim pravom in pravom mednarodnih organizacij. Prav na teh področjih je že na prvi stopnji študija njen curiculum bogatejši kot na drugih dveh pravnih fakultetah, isto velja za njen akademski zbor. Kot redni profesor mednarodnega prava od leta 1982, kot nekdanji veleposlanik na najpomembnejših mestih, od Washingtona do New Delhija, kot dolgoletni član ugledne Komisije za mednarodno pravo, kar je v več kot 60 letih njenega obstoja uspelo biti le še dva mednarodnima pravnikoma z območja bivše Jugoslavije, kot ustavni sodnik in kot član odbora deveterice, ki daje mnenja državam o izboru prihodnjih sodnikov Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu, in kot avtor šestih knjig o problemih mednarodnega prava sem zadovoljen, da predavam študentom prav na tej fakulteti, odprti v Evropo in svet.“

36

TRILETNI PODIPLOMSKI DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRAVO IN MANAGEMENT NEPREMIČNIN

STROKOVNI NASLOV: doktor znanosti, okrajšava: dr.

doktorica znanosti, okrajšava: dr.


OBSEG KT: 180


NAČIN ŠTUDIJA: Podiplomski doktorski študij Pravo in management nepremičnin se izvaja kot izredni (nekoncesioniran) študij.

VPISNI POGOJI: Pogoj za vpis v podiplomski doktorski študijski program Pravo in managementa nepremičnin

V začetni letnik doktorskega študijskega programa se lahko vpiše, kdor je zaključil:

- študijski program 2. stopnje;

- študijski program iz četrtega odstavka 36. člena Zakona o visokem šolstvu, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami;

- štiriletni univerzitetni dodiplomski študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004;

- študijski program za pridobitev specializacije po visokošolski strokovni izobrazbi, sprejet pred 11. 6. 2004, če opravi še dodatne študijske obveznosti v obsegu 30–60 kreditnih točk.

Omejitev vpisa

V primeru, da število prijav za vpis v doktorski študijski program bistveno presega število razpisanih mest oziroma njegove zmogljivosti (kadrovske, prostorske, opreme in druge), bo fakulteta v skladu z zakonom, ki

ureja visoko šolstvo, vpis omejila. Pri tem se bodo pri izbiri kandidatov upoštevala naslednja merila:

- povprečna ocena na podiplomskem študiju – 60 % točk;

- ocena magistrskega dela – 40 % točk;


VPISNI POGOJI PO MERILIH ZA PREHODE O možnosti prehoda kandidata v doktorski študijski program Pravo in management nepremičnin odloča Študijska komisija. Prehod med študijskimi programi tretje stopnje je mogoč v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in smiselni uporabi Meril za prehode med študijskimi programi. Prehodi so možni med študijskimi programi iste stopnje. Prehod v 2. oziroma 3. letnik doktorskega študijskega programa Pravo in management nepremičnin je možen iz drugih študijskih programov tretje stopnje. Študentom se ugotovijo že opravljene študijske obveznosti, ki se jim lahko v celoti ali delno priznajo ter določijo študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo zaključiti študij po novem študijskem programu. Diplomantom dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe se priznajo že opravljene obveznosti v obsegu najmanj 60 kreditnih točk.


kdor je zaključil študij na študijskem programu za pridobitev magisterija, sprejetem pred 11. 6. 2004, z ostalih področij.


kdor je zaključil študij na študijskem programu za pridobitev magisterija, sprejetem pred 11. 6. 2004, iz ustreznih področij. Za ustrezna področja se po ISCED kvalifikaciji smatra vse akreditirane dodiplomske programe s področja Pravo (38), Arhitektura, urbanizem in gradbeništvo (58) ter Poslovne in upravne vede (34).

37

PREDMETNIK

1. letnik (60 KT)Stvarno pravo (9 KT)Prostorsko planiranje (9 KT)Seminar (iz obveznega ali izbirnega predmeta) (6 KT)Izbirni predmet (6 KT)Evidentiranje in upravljanje nepremičnin z osnovami prava zemljiške knjige (9 KT)Nepremičninska kultura in etika (9 KT)Seminar (iz obveznega ali izbirnega predmeta) (6 KT)Individualno raziskovalno delo (6 KT)

2. letnik (60 KT)Seminar (iz obveznega ali izbirnega predmeta) (6 KT)Individualno raziskovalno delo (24 KT)Seminar (iz obveznega ali izbirnega predmeta) (6 KT)Individualno raziskovalno delo (24 KT)

3. letnik (60 KT)Seminar (iz obveznega ali izbirnega predmeta) (6 KT)Seminar (iz obveznega ali izbirnega predmeta) (6 KT)Doktorsko delo (18 KT)Izdelava in zagovor doktorskega dela (30 KT)

IZBIRNI PREDMETIUpravno pravo in upravni postopek (6KT)Vrednotenje nepremičnin (6KT)Sodobna arhitektura (6 KT)Obligacijsko pravo (6 KT)Načrtovanje gradnje (6 KT)Projektni management (6 KT)Presojanje nepremičninskih investicij (6 KT)Trženje nepremičnin (6 KT)Gospodarsko pravo (6 KT) Metode in primeri raziskovalnega dela (6 KT)

38

19. KONTAKTNI PODATKI

ŠTUDIJSKI CENTER NOVA GORICA

Naslov: Delpinova ulica 18b, 5000 Nova Gorica E-pošta: [email protected] stran: www.evro-pf.si

Referat za študentske in študijske zadeve v Novi Gorici

Naslov: Evropska pravna fakulteta, Delpinova ulica 18b, 5000 Nova Gorica Tel. št.: 05/ 338 44 00, 05/ 338 44 03 Faks: 05/ 338 44 01 E-pošta: [email protected] ure: pon.–čet.: 8.30–15.30, pet.: 8.30–14.30

Uradne ure po telefonu: od ponedeljka do petka med 10.00 in 12.00

ŠTUDIJSKI CENTER LJUBLJANA

Naslov: Cankarjevo nabrežje 11, 1000 Ljubljana E-pošta: [email protected] stran: www.evro-pf.si

Referat za študentske in študijske zadeve v Ljubljani

Naslov: Evropska pravna fakulteta, Cankarjevo nabrežje 11, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/251 44 80, 01/251 44 83 Faks: 01/251 44 82E-pošta: [email protected] ure: pon.–čet.: 8.30–15.30, pet.: 8.30–14.30

Uradne ure po telefonu: od ponedeljka do petka med 10.00 in 12.00

Naslov publikacije: Evropska pravna fakultetaNosilec avtorskih pravic: Evropska pravna fakultetaIzdaja: Deveta izdajaFotografije: Tina Velikonja, arhivOblikovanje: Tina VelikonjaOdgovorni urednik: Marjana ErzetičIzdala in založila: Evropska pravna fakultetaLeto izida: 2015Naklada: 500 izvodovNova Gorica, junij 2015

Izid publikacije sta omogočila

NOVA GORICA LJUBLJANA

EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA€¦ · Poleg tega znanje prava zelo koristi lastni podjetniški poti ali nemara le širitvi obzorij in osebni splošni izobrazbi. Študij prava vzgaja v

Documents