ANDREJ KIRN NARAVA-DRU@BA-EKOLO[KA ZAVEST

1

ANDREJ KIRN

NARAVA-DRU@BA-EKOLO[KAZAVEST

Ljubljana, 2004

NARAVA-DRU@BA-EKOLOŠKA ZAVEST2

Andrej KIRNNARAVA-DRU@BA-EKOLO[KA ZAVEST

Izdajatelj FAKULTETA ZA DRU@BENE VEDEZa zalo‘bo Hermina KRAJNC

Copyright © po delih in v celoti FDV 2004, Ljubljana.Fotokopiranje in razmno‘evanje po delih in v celoti je prepovedano.Vse pravice pridr‘ane.

Jezikovni pregled: Irena Androjna MencingerNaslovnica: Luka Ka{eOblikovanje in prelom: Designpro, d. o. o.Tisk: Collegium graphicum, d. o. o.

Knjiga je iz{la ob podpori Ministrstva za {olstvo, znanost in {portRepublike Slovenije.

CIP - Katalo‘ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji‘nica, Ljubljana

316.42:504504:17

KIRN, AndrejNarava, dru‘ba, ekolo{ka zavest / Andrej Kirn. - Ljubljana :

Fakulteta za dru‘bene vede, 2004

ISBN 961-235-185-6

217744384

3

KAZALO

UVODNO POJASNILO IN ZAHVALA ........................................... 7

NARAVA, OKOLJE, DRU@BA:POJMOVNO-TERMINOLO[KE ZADREGE .................................. 9

MEDDISCIPLINARNOST V POVEZOVANJUEKOLOGIJE IN DRU@BOSLOVNIH ZNANOSTI ....................... 17

Povezava naravoslovnih in dru‘boslovnih znanosti .................. 17Ekologizacija znanosti in njeni paradigmatski izzivi ................. 20

Ekologizacija dru‘benopoliti~nih problemov ......................... 21Ekologizacija ekonomske znanosti ........................................... 22Izziv etiki ....................................................................................... 23Izziv sociologiji ............................................................................ 24Izziv ekonomiji ............................................................................. 27

TEMELJNE ZNAÎLNOSTI [TIRIH ZGODOVINSKIHRAZMERIJ MED ^LOVEKOM IN NARAVO ................................ 33

Paleolitsko razmerje ~loveka z naravo .......................................... 33Neolitsko razmerje ~loveka z naravo ............................................ 35Industrijsko (moderno, novove{ko) razmerje ~lovekaz naravo .............................................................................................. 37Nastajajo~e postindustrijsko (postmoderno) razmerje~loveka z naravo ............................................................................ 40

Osnovna stali{~a neekolo{ke (antropocentri~ne)in ekolo{ke paradigme ................................................................ 41

IZVORI SODOBNIH EKOLO[KIH/OKOLJSKIHPROBLEMOV ....................................................................................... 45

Tehnolo{ki izvori .............................................................................. 46Dvojnost tehnologije .................................................................... 46Spoznavni razlogi ekolo{kih/okoljskih problemovtehnolo{ke uporabe znanja ......................................................... 48Biolo{ka in tehnolo{ka evolucija ............................................... 54Tehnolo{ki napredek in svoboda ~loveka v naravi ............... 56

Ekonomski odnosi in {tevilo ljudi .................................................. 61Ekolo{ka/okoljska zavest in njene vrednote ................................ 63Biolo{ko-antropolo{ke posebnosti ~loveka v naravi ................... 66


RAZVOJ, NAPREDEK, IDEJE NAPREDKA ................................... 71Evolucija, napredek, merila napredka ........................................... 71Delnost napredka .......................................................................... 73Napredek skozi cikluse .................................................................... 76Novove{ki pohod ideje napredka .................................................. 78Kriza ideje napredka in odkrivanje njegove protislovnosti ...... 81Nove streznitve in nova navdu{enja ............................................. 87

(NE)EKOLO[KE RAZVOJNE PARADIGME ................................. 95Paradigma eksponencialne rasti ..................................................... 95Paradigma meje rasti ........................................................................ 100

Narava dela, metodolo{ke predpostavke in rezultati ........... 101Kritike Meje rasti .......................................................................... 103Osnovne zna~ilnosti dru‘be meje rastiin ustaljene dru‘be ....................................................................... 107Paradigma trajnostnega razvoja in trajnostne dru‘be .......... 108Pojmovno-terminolo{ki premisleki in vidiki trajnosti .......... 109Osnovne zna~ilnosti trajnostne dru‘bein razli~na razumevanja trajnostnega razvoja ........................ 112Trajnostni razvoj in dru‘ba storitev ......................................... 117Trajnostni razvoj in dru‘ba tveganja ........................................ 118

Trajnostni razvoj, tveganje in javnost ................................. 119Tveganja genske tehnologije ................................................. 126

Temeljna na~ela obna{anja v trajnostnem razvoju................. 138Trajnostni razvoj in varnost ....................................................... 145

Entropi~na paradigma ...................................................................... 148

TEORETI^NE IN PRAKTI^NE DILEMEEKOLO[KE/OKOLJSKE ETIKE ........................................................ 155

Pojav ekolo{ke/okoljske etike ......................................................... 155Naravno-dru‘beno, naravno-moralno in preseganjedualizma ....................................................................................... 159Moralni subjekt in moralni objekt .................................................. 164Samo ~lovekove dol‘nosti ali tudi pravice ‘ivali? ...................... 166Ekolo{ke/okoljske intrinzi~ne in antropocentri~ne vrednote ... 174Paradigmati~en ali neparadigmati~en izzivekolo{ke/okoljske etike .................................................................... 178Antropocentrizem nasproti neantropocentrizmu........................ 180Eti~na maksima: pustiti bivajo~emu biti ....................................... 183(Ne)egalitarni biocentrizem, aktivizem in voluntarizem........... 187Deset bo‘jih zapovedi in ekolo{ka etika ....................................... 189Ekolo{ka etika in vegetarijanstvo ................................................... 192(Ne)eti~nost eksperimentiranja z ‘ivalmi ..................................... 196Neeti~ne razmere vzreje in razli~ne uporabe ‘ivali .................... 200Neeti~nost lova .................................................................................. 202

5

ETI^NOST, ZNANOST, ODGOVORNOST ................................... 205

OKOLJSKA IN SOCIALNA RAZSE@NOSTGLOBALIZACIJE ................................................................................ 211

Pomeni in ravni globalizacije .......................................................... 211Marx – mislec industrijskih zametkov globalizacije ................... 212Globalizacija, svetovna trgovina, okolje ........................................ 214Globalizacija ekolo{ke/okoljske zavesti ....................................... 218Globalizacije ekolo{ke/okoljske zavesti v raziskavahjavnega mnenja ................................................................................. 222Janusova podoba globalizacije ........................................................ 225

EKOLO[KA ZAVEST SLOVENCEV OB KONCUDRUGEGA IN NA PRAGU TRETJEGA TISO^LETJA ............... 229

Nov dru‘beni kontekst ekolo{ke/okoljske problematike ......... 229^love{kosredi{~na in intrinzi~na ekolo{ka/okoljska zavest ..... 230Odnos do narave .............................................................................. 232Vednost/nevednost .......................................................................... 234Znanost, ~ustva, verovanja .............................................................. 235Znanost in vera: odnos do izvora ~loveka .................................... 238[kodljivost moderne znanosti ......................................................... 343Okoljska vsemogo~nost znanosti in okoljska {kodljivostmodernega na~ina ‘ivljenja ............................................................. 245Prioriteta vrednot ............................................................................. 247Gospodarska rast, ~love{ki napredek in varovanje okolja ........ 248Cene, davki, ‘ivljenjski standard, avtonomija,zakonska regulacija in varovanje okolja ........................................ 249Realne ali pretirane trditve o ogro‘enosti okoljain kdo naredi najve~ za bolj{e okolje? ........................................... 251Odnos do tehnologij in njihove rizi~nosti ..................................... 252

Odnos do jedrske tehnologije .................................................... 253Odnos do genske in moderne biotehnologije ......................... 255

(Ne)zaupanje v resni~nost okoljskih informacij .......................... 258Samopodoba lastnih (ne)mo‘nosti, da se kaj narediza okolje, samoocena lastnih okoljskih dejanjin smiselnosti skrbi za okolje .......................................................... 259Odnos do razli~nih okoljskih posledic in do okoljskeobremenitve zaradi prevelikega {tevila ljudi ............................... 261Zaznavanje nevarnosti onesna‘evanja za sebe in za okolje ...... 264Osebna okoljska prakti~na prizadevanja ...................................... 268Zavest o mednarodni naravi okoljskih zadevin mednarodni okoljski solidarnosti .............................................. 271Temeljne ugotovitve in zaklju~ki o ekolo{ki/okoljskizavesti Slovencev .............................................................................. 272


EKOLO[KI POGLED NAZAJ IN NAPREJ ..................................... 277Stari in novi konteksti ....................................................................... 277Ekonomija, narava, dr‘ava .............................................................. 281

Okolje in trg ................................................................................. 282Ekonomska rast, znanje, tehnologija in okolje ....................... 283

Iskanje alternative: trajnostni razvoj .............................................. 285Trajnostni razvoj in Slovenija .......................................................... 287Vesolje, Zemlja, okoljska globalnost .............................................. 292

POVZETEK ............................................................................................ 295

SUMMARY ............................................................................................ 299

LITERATURA ....................................................................................... 303

STVARNO IN IMENSKO KAZALO ................................................ 331

7

UVODNO POJASNILO IN ZAHVALA

Knjiga temelji predvsem na ~lankih, ki jih je avtor objavil v razli~nihrevijah v zadnjih 15 letih. Navedeni prispevki so v knjigi bolj ali manjspremenjeni, skraj{ani ali raz{irjeni.

Kirn, Andrej (1991): Vzpon in kriza ideje napredka. Teorija in praksa28 (11): 1401–1420.

Kirn, Andrej (1992): Evolucija, napredek, merila napredka. Teorija inpraksa 29 (5–6): 508–511.

Kirn, Andrej (1996): Holizem, fragmentarnost in interdisciplinarnost vpovezovanju ekologije in dru‘benih znanosti. Teorija in praksa31 (11–12): 939–955.

Kirn, Andrej (1997): Tehnolo{ka nujnost okoljskih problemov. Razi-skovalec 27 (3–4): 72–76.

Kirn, Andrej (1998): Narava in morala. Okolje 6 (3–4): 12–17.Kirn, Andrej (1998): Samo ~lovekove moralne dol‘nosti ali tudi pravi-

ce ‘ivali? Raziskovalec 27 (5): 86–90.Kirn, Andrej (1998): Ekolo{ki i dru{tvenoeti~ki izazovi genetske teh-

nologije. Socijalna ekologija 6(4): 369–383.Kirn, Andrej (1998): Nekoliko temeljnih dilema ekolo{ke etike. Socijal-

na ekologija 7 (3): 257–270.Kirn, Andrej (1998): Izme|u ontolo{ke i antropolo{ke opasnosti: Mar-

tin Heidegger i »usuda biti.« Socijalna ekologija 7 (4): 331–342.Kirn, Andrej (1999): Sli~nosti in razlike med Slovenijo in Evropo pri

zaznavanju in vrednotenju okoljskih problemov. Anthropos 31(4–6): 197–203.

Kirn, Andrej (1999a): Komuniciranje z javnostjo o tveganjih. – Teorijain praksa 36 (6): 944–56.

Kirn, Andrej (2000): Odr‘ivi razvoj i environmentalisti~ke vrijednosti.Socijalna ekologija 9 (3): 149–161.

Kirn, Andrej (2000a): Trajnostni razvoj in rizi~na dru‘ba. Teorija inpraksa 37 (5): 797–806.

Kirn, Andrej (2001): Svijest Slovenaca u odnosu pram boga, prirode,okoli{a i znanosti. Socijalna ekologija 10 (4): 281–296.

Kirn, Andrej (2001a): Okoljska in socialna razse‘nost globalizacije.Anthropos 33 (4–6): 77–94.

Kirn, Andrej (2002): Skrb za okoli{, gospodarska rast i rizi~ne tehnolo-gije. Socijalna ekologija 11 (3): 169–188.


Kirn, Andrej (2003): Ekolo{ka/okoljska zavest Slovencev na pragutretjega tiso~letja. Teorija in praksa 40 (1): 17–36.

Kirn, Andrej (2004): Ekolo{ki pogled nazaj in naprej. Teorija in praksa41 (1–2): 291–308.

Zahvaljujem se ‘eni Veri in sinovoma Andreju in Marku za ra~unal-ni{ko urejanje besedila. Brez njihove pomo~i knjige ne bi bilo, ker semi je nenadoma trajno poslab{al vid. Hvale‘en sem tudi Andreju Pin-terju za pripombe glede strukture teksta in potrebe po dodatnih poja-snilih.

9

NARAVA, OKOLJE, DRU@BA:POJMOVNO-TERMINOLO[KE ZADREGE

Ekologija kot naravoslovna znanstvena disciplina je nastala v drugipolovici 19. stoletja. Nem{ki biolog Ernst Haeckel (1834–1919) jo jeopredelil kot celostno znanost o razmerjih organizmov z njihovim ob-dajajo~im zunanjim okoljem (Tarman, 1992: 13, Trepl, 1987:113). Tak-{no razumevanje predmeta ekologije na~eloma ni izklju~evalo inte-rakcije ~loveka in ~love{ke skupnosti z okoljem, saj je tudi ~lovekorganizem, vendar se je ekologija do nedavna razumela predvsem kotnaravoslovna, biolo{ka znanost.

^lovek je organizem, ki deluje na okoljeA) NEPOSREDNO:– s svojim telesom kot ostala ‘iva bitja,– s tehnologijo, tehnolo{kimi produkti in– s specifi~no rabo prostora;B) POSREDNO prek celote dru‘benih odnosov (socialnoekonom-

skih, politi~nih) in prek tistega podro~ja, ki mu pravimo kultura vo‘jem pomenu besede, ki izklju~uje materialno kulturo, vklju~uje pamoralo, pravo, znanost, religijo, umetnost idr.

Tudi svoje elementarne, primarne potrebe po hranjenju, zraku, vodiin izlo~anju ljudje zadovoljujejo na neki dru‘beno posredovan na~in.Razli~ne potrebe po vodi (osebna higiena, sanitarije, pitje, pomivanjeposode, pranje perila) zlasti v tako imenovanih razvitih de‘elah ljud-je zadovoljujejo prek vodovodnih in kanalizacijskih sistemov, ki so bi-li vzpostavljeni v dolo~enih dru‘bah na dolo~eni stopnji njihovegarazvoja. Druga~e, kot pa se je to po~enjalo v antiki in srednjem veku,se pridobiva, pripravlja in zau‘iva hrana danes zlasti v znanstveno-tehnolo{kem razvitem svetu. Skratka, gre za dru‘benotehni~no posre-dovanje tudi primarnih biolo{kih potreb ~loveka.

Tehnolo{ki produkti in procesi sicer vplivajo na okolje neodvisnood posebnosti dru‘benih odnosov, toda ne smemo pozabiti, da je vsa-ka tehnologija tudi dru‘beni konstrukt, dru‘beno posredovana, da sojo ustvarili ljudje v dolo~enem ~asu in prostoru, da tehnologije nasta-jajo in se uporabljajo v okviru dolo~ene produkcije in potro{nje. Teh-nologija je v bistvu samo kon~ni fizi~ni posrednik vseh ostalih vpli-vov na naravo.

Vrednote vplivajo na obna{anje ~loveka kot proizvajalca in potro-


{nika. Druga~en je vpliv ~loveka na naravo pri prevladujo~i ~love{kosredi{~ni (antropocentri~ni) ali ekolo{ko sredi{~ni etiki, druga~en priekologizirani ali neekologizirani znanosti in tehnologiji, druga~enpri obstoju ali neobstoju ekolo{ke/okoljske zakonodaje, druga~en …Okoljsko pravo ima danes velik vpliv na okoljsko obna{anje podjetij.Vzhodnja{ke religije izkazujejo druga~en, bolj spo{tljiv odnos do vse-ga ‘ivljenja kot zahodna antropocentri~na kr{~anska tradicija. Vsa po-dro~ja kulture nimajo enakega vpliva na naravo in okolje. Vpliv umet-nosti je gotovo manj{i kot pa vpliv znanosti, religije ali morale. Vseposredne in neposredne interakcije ~loveka z okoljem in naravo sopredmet razli~nih ekolo{kih/okoljskih disciplin, kot so na primer:okoljska sociologija, okoljska/ekolo{ka ekonomija, okoljsko pravo,ekolo{ka antropologija, okoljska etika, industrijska ekologija idr.

^love{tvo je postalo mogo~en ekolo{ki dejavnik na na{em planetu.To je mogo~e ponazoriti z razli~nimi okoljsko pomembnimi dejstvi.Po nekaterih ocenah ~lovek 1000-krat hitreje vra~a CO2

v ozra~je, kotso ga prvi gozdovi jemali iz njega. CO2 se je v ozra~ju od leta 1850pove~al za 20-krat. ê bodo s tak{no hitrostjo izginjale ‘ivalske inrastlinske vrste {e v 21. stoletju, bi to pomenilo, da je ta hitrost izgine-vanja 1000-krat ve~ja kot pred industrijsko revolucijo. ^love{tvo sisedaj prisvaja 25 % fotosinteti~ne produkcije (kopnega in morja) in40 % fotosinteti~ne produkcije kopnega. Za hrano, ‘ivilsko krmo, lesza kurjavo potro{i komaj 3 % neto primarne produkcije, ostalo pa od-pade na izgubo posevkov, po‘iganje gozdov, ustvarjanje pu{~av inspremembo naravnih povr{in za urbane namene (Meadows et al.,1992: 65). Ta izra~un ne vklju~uje zmanj{anja primarne fotosinteti~neprodukcije zaradi onesna‘enja. Ali ne obstajajo meje kori{~enja netoprimarne produkcije (NPP) fotosinteze za ~lovekove potrebe? Verjet-no smo te meje ‘e dosegli ali ob sedanjem na~inu prila{~anja NPP ce-lo presegli.

Za vso zgodovino vzajemnega u~inkovanja med naravo in dru‘boje zna~ilna asimetrija. V prvobitnem obdobju antropogeneze in socio-geneze prevladuje vpliv naravnih danosti. Kot vsaka druga vrsta jetudi ~love{ka imela svoj posebni ekolo{ki vpliv, br‘ ko se je pojavila.Hitrej{e izumiranje nekaterih ‘ivalskih vrst v Severni in Ju‘ni Ameri-ki se povezuje s pojavom ~loveka v tem prostoru.

Zgodovina ~loveka je od vsega za~etka nelo~ljivo povezana z raz-vojem narave v podobi Zemlje, a hkrati se z rasto~im vplivom ~lovekaodpravlja avtonomija ~isto naravnega razvoja ‘ivljenja na Zemlji innjenega povr{ja. »Zgodovina« narave in zgodovina ljudi postajata vsebolj dve strani enotnega procesa. Postopoma pa mo‘nosti dru‘be zaspreminjanje in prisvajanje narave zmanj{ujejo neposreden vpliv na-rave na dru‘beni razvoj. Iz tega ne sledi, da za dru‘bo nimajo ve~ po-mena (ne)razpolo‘ljivost dolo~enih naravnih virov, tak{ne ali druga~-ne geografske danosti ali naravne katastrofe, kot so su{e, poplave,

11

potresi, izbruhi vulkanov. Ljudje se morajo vse bolj prilagajati spre-membam narave, ki so jih sami povzro~ili s svojo dejavnostjo.

Ob dose‘enem obsegu ekolo{kega vpliva ~love{tva bi bilo resni~nonesmiselno, ~e bi bil ~lovek izklju~en iz predmeta ekologije. Zaradizgodovinske tradicije pa se pojma ekologija in ekolo{ki {e vedno naj-pogosteje omejujeta na naravoslovno biolo{ko podro~je.

Ekolo{ki/okoljski

Raz{irjene so tri razli~ice uporabe pojmov ekolo{ki in okoljski:1) ekolo{ki se strogo dosledno omejuje samo na naravoslovno biolo{-

ko podro~je;2) ekolo{ki ne pokriva samo naravoslovnega biolo{kega podro~ja, am-

pak tudi dru‘bene, kulturne, tehni~ne vidike razmerij ~loveka z na-ravo;

3) okoljski zaobse‘e:a) raziskovanje ~love{kih (antropogenih) vzrokov sprememb v oko-

lju in naravi (diagnostika),b) sanacijske ukrepe in aktivnosti (terapija),c) preventivne ukrepe in aktivnosti (preventiva).Pri razli~ici 1) in 3) bi razlika obstajala tako glede predmeta razisko-

vanja kot tudi glede ciljev aktivnosti (sanacijski in preventivni).Iz vsebinskih razlogov razli~ica 1) ni ve~ opravi~ljiva. Ohranja se

samo {e zaradi zgodovinske tradicije. Razli~ica 2) najbolj ustreza zgo-dovinski tradiciji in tudi spremenjenim prakti~nim in spoznavnimokoli{~inam. Tretja razli~ica v bistvu sogla{a s prvo, ko izlo~a ~love-kove aktivnosti v odnosu do narave iz predmeta ekologije in jih po-kriva s specifi~nim izrazom okoljski.

Raz{irjena raba izvorno o‘jih pojmov je v razvoju ~lovekove kultu-re in znanosti nekaj obi~ajnega. Ta raz{iritev je povezana ali z raz{iri-tvijo raziskovanja, s spoznavnimi razlogi ali pa z vse ve~jo raznoli-kostjo ~lovekovih produktov in aktivnosti. Kruh, pravijo jezikoslovciin kulturni antropologi, je bil izvorno poistoveten s ~rnim kruhom,ker drugega ni bilo. Pojem stroja je bil najprej omejen na napravo iz le-sa, namenjeno za la‘je premikanje tovora. Kinematik Franz Relaux jev 19. stoletju stroj opredelil kot napravo za pretvarjanje energije. Z vseve~jo raznolikostjo strojev je pojem stroja postal bolj splo{en: pokrivaorodne, energetske, transportne, informacijske stroje. Anglosa{ki po-jem znanosti (science) je v prvi tretjini 19. stoletja pokrival le naravo-slovne in matemati~ne znanosti. Pojem entropije se je sprva omejevalna makroskopsko termodinamsko raven, s statisti~no mehaniko pazajema molekularne termodinamske procese. Sedaj pa se entropijauporablja tudi pri prenosu informacijskih signalov, dru‘boslovci celogovorijo o socialni entropiji, ekonomisti pa o entropiji ekonomskih

NARAVA, OKOLJE, DRU@BA: POJMOVNO-TERMINOLO[KE ZADREGE


procesov. V nasprotju s posplo{itvijo pojma stroja, ki je povezana zraznolikostjo tehni~ne konstrukcije, pa gre pri entropiji bolj za metafo-ri~no uporabo pojma v drugih podro~jih, ki ima zelo malo ali ni~esarskupnega z izvornim pomenom. Zato je razumljivo, da imajo mnoginaravoslovci pomisleke o upravi~enosti in smiselnosti prenosa fizikal-nega pojma entropije v druga podro~ja. Tak{na »migracija« pojmov sestalno dogaja, kljub temu da lahko vodi do pojmovne zmede in spo-rov, ko se metafori~na raba zamenjuje z analogno ali celo homologno.Razlike med njimi so predvsem v stopnji podobnosti (Ortany, 1993).

Raz{iritev pojma ekologije nikakor ne pomeni, da je klasi~ni biolo{-ki pomen ekologije izgubil svojo vrednost, ampak je pri sedanji zgo-dovinski stopnji razmerja med naravo in dru‘bo postal o~itno pre-ozek. Sami naravoslovci so dojeli nujnost potrebe po raz{iritvi pojmaekologije. Odum (1975) je svoj univerzitetni u~benik Ekologija podna-slovil s Povezava naravoslovnih in dru‘boslovnih znanosti. V neko~ ~istobiolo{ki ekologiji pridobiva pomen vpliv ~lovekove dejavnosti naekosisteme in na biosfero v celoti. Ramade (1978) je naslovu svojegadela Elementi uporabne ekologije dodal {e Vpliv ~lovekove dejavnosti nabiosfero. [tevilni ~isto naravoslovno ali tehni~no usmerjeni ekologi sovzpostavili povezave s politi~nimi, eti~nimi, ekonomskimi, sociolo{ki-mi vidiki ekolo{kih/okoljskih problemov. Po drugi strani pa tudimnogi dru‘boslovci odkrivajo v temeljnih ekolo{kih/okoljskih spoz-nanjih, dejstvih in teorijah pomembne posledice za dru‘boslovne zna-nosti. Zakaj ~lovek spreminja naravo, kak{ni interesi, potrebe, motivi,stiske, vrednote, ambicije ga vodijo pri tem, kak{ne so dru‘benoorga-nizacijske oblike prila{~anja in spreminjanja narave, to je predmetdru‘benih znanosti. Kak{ni so dejanski in mo‘ni tehnolo{ki/tehni~nina~ini spreminjanja narave zadeva tehni~ne znanosti. Kak{ne so bio-lo{ke, fizikalne, kemi~ne, geolo{ke, pedolo{ke, klimatske idr. posledi-ce ~lovekovega spreminjanja narave, pa je predmet naravoslovnihznanosti. Kak{ne so posledice teh sprememb za dru‘bo, za ~lovekovozdravje, za gospodarstvo, za kulturo in kak{ni so odzivi dru‘be na tespremembe in njene strategije za prepre~evanje neza‘elenih posledic,je predmet predvsem dru‘benih, tehni~nih, medicinskih znanosti, to-da ne nazadnje tudi naravoslovnih, ~e naravoslovna spoznanja pome-nijo naj{ir{i okvir mo‘nosti za tehni~nookoljske radikalne re{itve. Vsaekolo{ka in okoljska raziskovanja lahko povezuje temeljni cilj, kakonaj ljudje ‘ivijo v naravi, v biosferi, da ne bi ogrozili njenih struktur-no-funkcionalnih lastnosti in s tem tudi temeljev svojega lastnega,trajnega obstoja. Vse manj je makroekolo{kih raziskovanj, ki lahkopopolnoma abstrahirajo navzo~nost in vpliv ~loveka na ekosisteme inprocese v njih.

V tovrstnih ve~disciplinarnih in meddisciplinarnih povezavah seka‘e zaton tistega obdobja v ekolo{ki znanosti, ko je ta prou~evalaspremembe in procese v ekosistemih neodvisno od ~loveka. @e v sre-

13

dini 19. stoletja je Marx vizionarsko napovedal, da bo znanost o nara-vi postala tudi znanost o ~loveku in obratno. Njegovo zavra~anje poj-movanja narave neodvisno od dru‘be je danes ohranjeno in se razvijav konceptu »~love{ke zgodovine narave« (Moscovici, 1977). Komplek-sna narava okoljskih problemov je samo eno izmed podro~ij, kjer seuresni~uje ta vizija. Okoljski/ekolo{ki problemi so hkrati prilo‘nost,pritisk in potreba za povezovanjem naravoslovja, dru‘boslovja in teh-nike. To povezovanje pa vpliva na samo razumevanje narave in okoljater njunega razmerja. Za~enja se nov dialog ne samo naravoslovnih intehni~nih, ampak tudi dru‘boslovnih znanosti z naravo. Mnogi pa te-ga dialoga {e ne sli{ijo in se ga ne udele‘ujejo.

ê narave v podobi Zemlje celostno ni mogo~e ve~ dojeti in razi-skovati popolnoma neodvisno od dru‘be, je to hkrati tudi izziv dose-danji prevladujo~i miselni naravnanosti dru‘boslovnih znanosti, ki soobravnavale dru‘bo in mo‘nosti njenega razvoja neodvisno od nara-ve. V zatonu je tako abstraktno dojemanje narave neodvisno od dru‘-be in abstraktno dojemanje dru‘be neodvisno od narave. Z miselnegazgodovinskega prizori{~a izginevata tako ~ista naturalisti~na in ~istasociologisti~na paradigma. Vsaka je bila rezultat svojega nasprotja, kimu je dolgovala svoj obstoj.

Narava/okolje

Obstajajo {tirje temeljni pomeni okolje/narava:– dru‘beno okolje (dru‘insko, {olsko, podjetni{ko, univerzitetno, po-

liti~no, mednarodno itd.),– grajeno okolje (mesto, ceste, tovarne idr.),– spremenjeno in oblikovano naravno okolje (polja, travniki, onesna-

‘ena podtalnica, onesna‘ena prst, teko~e vode, ozra~je, mestnipark, negovan gozd idr.),

– nespremenjeno naravno okolje (divjina, pu{~ave, globina oceanov),kjer niso vidne posledice ~lovekove dejavnosti, kjer ~lovek ne prebi-va ali vsaj stalno ne in je v tem primeru sploh vpra{ljiva raba izraza»okolje ».Najve~ je dru‘benega, grajenega in spremenjenega naravnega okolja.Termin »okolje« (Umwelt, milieu, environment, sreda) izpodriva

termin »narava«. S tem se na jezikovni ravni izraà proces vra{~anjasociotehnosfere1 v naravo, v biosfero. To, da je narava vse bolj spre-

1 Sedanja biosfera poleg ljudi vklju~uje tudi vse ostale oblike ‘ivljenja. Biosfera jeobstajala in lahko obstaja brez ljudi, ne morejo pa ljudje obstajati brez biosfere.Biosfera lahko obstaja brez sociotehnosfere, ne velja pa obratno. Sociotehnosferavklju~uje ljudi, njihove institucije, dru‘bene odnose, tehni~ne produkte, tehno-lo{ke procese in sploh vso materialno kulturo.



menjena po ~lovekovem delu in razumu, je ruski biogeokemik Verna-dskij (1989) imenoval nastajanje noosfere, sfere razuma. Ker pa je tosfera udejanjenega zamejenega, specializiranega razuma, ne pa celost-ne ekolo{ke umnosti, imamo tudi zato opravka z ekolo{ko/okoljskimrazdejanjem. V pojmu okolje ne prihaja ve~ do izraza tista vsebina, kije bila navzo~a v gr{kem pojmu »physis« ali rimskem »natura natu-rans« (proizvajajo~a narava). Prevlada pojma okolja nad naravo kaèna obseg in globino ~lovekovega preoblikovanja narave. Z njim seizraà novo zgodovinsko razmerje med naravo in dru`bo, med narav-nim in dru`benim, ko dru`beno è popolnoma prekrije naravno. Vprevladujo~em pojmu okolja prihaja do veljave dejstvo, da naravno nive~ lo~eno od dru`be, ampak je preoblikovana narava kot okolje deldru`be. Narava izginja v dru`bi, kulturi, delu. Po nem{kem sociologuUlrichu Becku (1992: 80–81) narava ne more biti ve~ razumljena zunajdru`be in ne dru`ba z vsemi svojimi podsistemi zunaj narave. To jeto~no, ~e je narava izena~ena z okoljem. Toda narava je ~asovno obsta-jala pred dru`bo in bo obstajala, ko dru`be morebiti ve~ ne bo. Naravaje ontolo{ko avtonomna glede na okolje in dru`bo, ni pa ontolo{koavtonomno okolje glede na dru`bo in ne dru`ba glede na naravo.

Prevlada pojma okolje pa v sebi skriva tudi preseganje tradicional-nega dualizma narave in dru‘be. To je njegov pozitivni pomen. Nas-protje je prese‘eno na na~in, s katerim se odpravlja ena stran razlike.Hkrati pa je v njem zabrisan izvorni pomen narave kot nekaj prvobit-nega, samoniklega, samoporajajo~ega, ~esar ne more odpraviti in iz-koreniniti nobeno dru‘beno in znanstvenotehnolo{ko preoblikovanjenarave. Sociolo{ka razli~ica radikalne istovetnosti narave z dru‘bo bipomenila, da narava nima ve~ nikakr{ne samobitnosti, da je v onto-lo{kem smislu ~lovekov rezultat. To narava nikdar ne bo. Neizpodbit-no bo ostalo dejstvo, da ~lovek ni bil stvarnik narave in da je vednobil in bo biolo{ko in produkcijsko povezan z izrabljanjem naravnih vi-rov. Ta nestvariteljski izvor bo temelj samobitnosti narave, ~eprav sebo zdelo, da je narava popolnoma izginila v ~lovekovi kulturi in nje-govem delu. ê se misli tako, se po Heideggerju misli metafizi~no in»materialisti~no« v tem pomenu, da se vse bivajo~e »ka‘e kot materialdela« (Heidegger, 1967: 209). Razmerje med naravo in okoljem se po-gosto razume kot nasprotje ali kot postopno prehajanje iz narave vokolje in obratno ali kot vklju~enost okolja v naravo. Zelo redko pa seuvidi in prizna, da je v vsakem {e tako po ~loveku spremenjenemokolju navzo~a tudi narava, ki je ~lovek ni ustvaril (fizikalna, kemi~-na). Zakaj to ni o~itno? Zato ker se v na{em obdobju, pri dejanski inne samo pojmovni prevladi okolja nad naravo, narava izena~uje z ma-kroskopsko videno in po ~loveku bolj ali manj nespremenjeno bioti~-no ali abioti~no naravo, kot so gozdovi, gore, mo~virja, pu{~ave, ocea-ni, soteske, ve~ni sneg, kjer ~lovek ne prebiva trajno. ê v okolju nive~ te makroskopske narave, to {e ne pomeni, da v njem ni nikakr{ne

15

narave. ^love{ka zamejitev narave v odnosu do okolja samo pomeni,da je na dolo~eni stopnji dru‘benega razvoja ta narava postala za ~lo-veka redka in dragocena dobrina, ki jo je treba ohranjati in varovati,ker ~lovek sam ogro‘a njen obstoj. ^lovek ne ogro‘a takih naravnihbitnosti, kot so atomi, molekule, gravitacija ipd. Zakon o ohranjanjunarave se ne nana{a na naravo fizikov in kemikov, ampak na naravobiologov, ekologov, geologov, gozdarjev.

V vsakdanji in strokovni rabi imamo opravka z jezikovnimi izrazikot »tehnika in dru`ba«, »jezik in dru`ba«, »religija in dru`ba« … Ta-ko naletimo tudi na jezikovno tvorbo »narava in dru`ba«, ki pa ni naj-bolj primerna, ker vzbuja predstavo, kot da gre za zunanji odnos dvehsamostojnih bitnosti, v resnici pa je prvobitna in samostojna samo na-rava, ne pa tudi dru`ba. Dru`ba je bila, je in bo vedno v naravi in jezgodovinsko, ~asovno drugotna. Dru`ba ni povezana z naravo samorazvojno, ampak tudi vsakokratno ontolo{ko, in v tem smislu gre zabistveno notranjo eksisten~no, ne pa zunanjo povezavo med naravoin dru`bo. Ne glede na ~asovno in ontolo{ko primarnost narave pa jenarava v podobi Zemlje dru`benozgodovinska tvorba v {tirih pome-nih:a) psiholo{kem – kako ljudje dojemajo naravo, se jo bojijo, jo dojemajo

spo{tljivo ali kot mo~ in usodo nad ~lovekom ali kot nekaj podreje-nega, kar je mogo~e poljubno spreminjati in oblikovati;

b) vrednotnem – ali ljudje sprejemajo naravo kot nekaj instrumental-nega, kot objekt, sredstvo, surovino ali kot nekaj svetega, moralne-ga, kot vrednoto na sebi;

c) spoznavnem – vsako veliko dru‘benozgodovinsko obdobje razpo-laga s specifi~nim naravoslovnim znanjem in teorijo narave in spe-cifi~nim filozofskim razumevanjem narave;

~) prakti~nem – v vsakem zgodovinskem obdobju si ljudje razli~noprakti~no prisvajajo naravo in jo spreminjajo s pomo~jo znanja, teh-nologije, ekonomije in kulture.



17

MEDDISCIPLINARNOSTV POVEZOVANJU EKOLOGIJE

IN DRU@BOSLOVNIH ZNANOSTI

Povezava naravoslovnih in dru‘boslovnih znanosti

Povezava ekologije in dru‘boslovnih znanosti je poseben vidik zno-traj ob~ega problema disciplinarne ravnodu{nosti in enotnosti zna-nosti. Odnos med dru‘boslovnimi in naravoslovnimi znanostmi je za-radi ontolo{ke razdalje najkriti~nej{i del v celotni razpravi o enotnostiznanosti. Ponujajo se trije temeljni odgovori:

1. Naturalisti~na-pozitivisti~na tradicija poudarja istovetnost logi~-ne strukture pojasnjevanja v naravoslovnih in dru‘boslovnih zna-nostih. Za Nagela (1961) nobene metodolo{ke te‘ave niso zna~ilne sa-mo za dru‘bene znanosti, ~eprav so nekatere zelo resne. Spet drugi sozavrnili spoznavne razlike med naravoslovnimi in dru‘boslovnimiznanostmi po merilu eksaktnosti, ~e{ obe podro~ji sta v nekaterih raz-se‘nostih in ravneh neeksaktni. Naturalisti~no stali{~e obstoje~o po-sebnost dru‘boslovnih ved obravnava kot prehodno razvojno stopnjona poti od mehke k trdi znanosti. Utopi~nost tega pri~akovanja jeGiddens (1978: 13) zavrnil z duhovito prispodobo: »Toda tisti, ki {e~akajo na Newtona, ne ~akajo samo na vlak, ki ne bo pripeljal, ampakso vsi skupaj na napa~ni postaji.«

Turner (1990: 585) je nasprotno optimisti~en, »da sociologija na~elo-ma more biti naravoslovna znanost«. Tu je zelo pomembno, katerizgodovinski tip naravoslovne znanosti se ima v mislih. ê se misli naklasi~no descartovsko-newtonsko paradigmo naravoslovne znanosti,potem se je mogo~e popolnoma strinjati z Giddensovo prispodobo.ê pa se ima v mislih nastajajo~a paradigma postklasi~ne ali postmo-derne naravoslovne znanosti, pa tudi Turnerjeva pri~akovanja nisoneutemeljena. Postmoderna paradigma, katere za~etki seèjo è v dru-go polovico 19. stoletja, je uvedla novo razumevanje determinizma,odnosa subjekta in objekta raziskovanja, dela-celote, kaosa-reda, sta-bilnosti-nestabilnosti, evolucije, ~asa, povratnosti-nepovratnosti idr.Uvedba novih in sprememba vsebine starih temeljnih kategorij dajenove mo`nosti za povezovanje naravoslovnih in dru`boslovnih zna-nosti. Postmoderna znanost ni ve~ samo platonska znanost o biti, am-


pak tudi heraklitska znanost o nastajanju in minevanju. Hkrati pa ~lo-vek vstopa tudi v nova prakti~na razmerja z naravo, z novimi izzivi innovimi tveganji. Postmoderna naravoslovna znanost konstruira po-dobe in modele narave, ki ne izzivajo samo na{e ~utne nazornosti,ampak tudi zmo`nosti na{e fantazije. Postmoderna naravoslovna zna-nost konstruira presenetljiv, paradoksalen svet, ki ga je te`ko misliti,{e te`je pa ga je pisno ali ustno opisati nepou~enim. To ni konec racio-nalnosti, ampak je prehod v novo in zahtevnej{o obliko racionalnosti,v nov, zahtevnej{i na~in mi{ljenja. Postmoderna znanost opu{~a inpresega mnoge tradicionalne dualizme. Nekaj podobnega se dogajatudi v nekaterih sociolo{kih teorijah, na primer v Giddensovem (1987:220) konceptu »dvojnosti strukture«. ê bi sociologija {e imela za vzorparadigmo klasi~ne znanosti, bi jo lahko doletela ista usoda kot eko-nomijo. Neoklasi~na politi~na ekonomija je v svojih teoreti~nih mode-lih izrabila nekatera na~ela in analogije iz klasi~ne mehanike in ener-getike 19. stoletja (zakon o ohranitvi materije in energije, ravnote`je,povratnost, energija). Ko je fizika konec 19. in za~etek 20. stoletjauvedla pomembne teoretske novosti, pa ekonomija ni ve~ stopila vproduktivni dialog z naravoslovno znanostjo (Mirowski, 1989; Geor-gescu-Roegen, 1971).

2. Antinaturalisti~na tradicija poudarja na~elno razli~nosti obeh po-dro~ij. Metodolo{ko-teoretsko spogledovanje in posnemanje naravo-slovja s strani dru‘boslovnih znanosti sta neproduktivni in zgre{eni.Sodim, da upravi~eno zavra~anje naturalizma {e ne opravi~uje zavra-~anja vsakega povezovanja dru‘boslovnih ved z naravoslovnimi.Predmet dru‘boslovnih znanosti se na~elno razlikuje od naravoslovja.Pri dru‘boslovnih znanostih imamo opravka s smotri, simboli, pome-ni, institucijami, odnosi, ki niso nastali in ne morejo obstajati brez lju-di. Samo poznavanje dru‘boslovne prognoze pri ljudeh lahko spre-meni njihovo obna{anje in s tem vpliva na sam proces, ki je predmetprognoze.

3. Produktiven in obetaven je pristop, ki ne zagovarja niti enakostiniti popolne razli~nosti med naravoslovnimi in dru‘boslovnimi zna-nostmi, ampak i{~e tako na~elno razli~nost kot tudi podobnost alicelo enakost po razli~nih razse‘nostih: subjekt-objekt raziskovanja,narava zakona oziroma pravilnosti, specifi~nost eksperimenta, hete-rogenost-homogenost objekta v ~asu in prostoru, merljivost pojavov,odsotnost numeri~nih konstant v dru‘boslovju, vloga vrednot in smo-trov idr. (Machlup, 1969). Glavna ontolo{ka razlika je v samorefen~-nosti, samoopazovanju, samoopisovanju dru‘benega subjekta indru‘benih sistemov in v smotrnosti ~lovekovih ravnanj. Individual-nost ni na primer navzo~a samo v dru‘benem univerzumu, ampaktudi v naravi. Biolo{ki svet je zelo raznovrsten, nima pa tak{ne dina-mike heterogenosti v ~asu, kot jo pozna dru‘beni razvoj. ê odmisli-mo tipolo{ko ponovljivost, potem so konkretni dru‘beni dogodki en-

19

kratni in neponovljivi. Tudi nekateri fizi~ni dogodki so vsaj z vidikadana{nje vednosti neponovljivi, na primer veliki pok (big bang), na-stanek Zemlje, oblikovanje celin idr.

Povezava dru‘boslovnih znanosti z naravoslovnimi je v okviru so-dobne interakcije med naravo in dru‘bo lahko realisti~nej{a in spoz-navno uspe{nej{a, kot pa je bila v preteklosti. Mnoge homologije, ana-logije in metafore, prenesene iz biologije v sociologijo (organizem,delitev dela, boj za obstanek), se niso obnesle in so danes le {e histo-ri~na zanimivost.2 Z biologijo je bila sociologija povezana od samegaza~etka. A. Comte je celo pri~akoval, da »bo sociologija v bodo~-nosti … dolo~ila temeljno sistematizacijo biologije« (navedeno poTurner, 1990: 152). Novej{a prizadevanja gredo v obratni smeri odComtovega pri~akovanja. Po E. O. Wilsonu naj bi sociobiologija vklju-~evala »sistemati~no prou~evanje biolo{kih osnov vsega dru‘benegaobna{anja« (navedeno po Turner, 1990: 152). Mnoga dru‘bena obna-{anja imajo malo ali pa ni~ opraviti z biolo{kimi procesi. Po drugistrani pa dru‘boslovci in biologi ne bi smeli pozabiti, da je marsikaj,kar je videti kot ~isto biolo{ko dejstvo, v bistvu ‘e dru‘benozgodovin-sko posredovano in preoblikovano. Dru‘beno je uresni~eno, utele{enov biolo{kem. Na{e telo, na{i mo‘gani so v bistvu dru‘beno-biolo{kodejstvo. ^love{ka zgodovina je utele{ena in preoblikovana v evolucijina{ega telesa in na{ih mo‘ganov. Ker dru‘beno obstaja kot biolo{ko,to {e zaplete odnos med biologijo na eni strani ter sociologijo in psiho-logijo na drugi. Ne glede na sedanje te‘ave in pomisleke v povezova-nju genetike in kulturne evolucije sem intuitivno prepri~an, da bodonadaljnja prizadevanja v tem povezovanju lahko ponudila prepri~lji-ve in presenetljive rezultate. So~asni razvoj genov in kulture (»gene-culture coevolution«) je samo en vidik v kompleksnosti so~asnegarazvoja narava-dru‘ba (»nature-society coevolution«). Na~elno je tre-ba dopustiti mo‘nost, da so lahko spoznavno izredno produktivnepovezave in sovpadanja med razli~nimi disciplinami.

Pogosto se enostransko misli, kako je le dru‘boslovje uporabljalometode, analogije in prispodobe, vzete iz naravoslovja. Zgodovinaka‘e, da je bil mo~an in obi~ajno produktivnej{i obratni proces: na pri-mer vpliv Queteletove dru‘bene statistike (»social statistics«) na fizi-ko, vpliv pojma delitev dela, ki se je izoblikoval v politi~ni ekonomiji,na koncept fiziolo{ke in ekolo{ke delitve dela v biologiji; Mandelbro-tove ideje fraktalov so vzniknile iz ekonomskih raziskovanj. Uspe{naje tista uporaba homologij, analogij in prispodob, ki upo{teva poseb-nost novega konteksta. Sicer pa je funkcija pojmovnih prenosov zelorazli~na. »Lahko slu‘ijo kot orodja hevristike in teoreti~ne konstrukci-je, kot pedago{ka sredstva in sredstva prepri~evanja, kot polemi~na

2 To je dobro dokumentirano v knjigi Cohen B. (ur.)(1994): The Natural Sciences andthe Social Sciences .

MEDDISCIPLINARNOST V POVEZOVANJU EKOLOGIJE IN DRU@BOSLOVNIH ZNANOSTI


oro‘ja, kot opravi~ljiva etiketa ali kot dokazna mo~« (Limoges, 1994:336). Marx je na primer z analogijo postavil znanstveno nalogo, da bibilo treba napisati zgodovino oblikovanja produktivnih organovdru‘benega ~loveka, kot je Darwin napisal zgodovino oblikovanjaproduktivnih organov rastlin in ‘ivali, to je njihovo prirodno tehnolo-gijo (Marx, 1961: 422).

V 19. stoletju je bila analogna, homologna in metafori~na raba nara-voslovnih pojmov v sociologiji in ekonomiji spodbujena tudi s priza-devanjem teh ved, da se konstituirajo kot znanost po standarduznanstvenosti naravoslovnih ved, zlasti fizike. Uspeh fizikalne zna-nosti in njen intelektualni in kulturni vpliv je spodbujal, da se njenikoncepti in metode preizkusijo tudi drugje. Razvoj naravoslovnihved, teorije samoorganizirajo~ih, avtopoieti~nih sistemov ter ekologi-je in prakti~ni okoljski problemi pomenijo konec 20. stoletja druga~nemo‘nosti za povezovanje dru‘boslovnih in naravoslovnih ved kot pav 19. stoletju.

Ekologizacija znanosti in njeni paradigmatski izzivi

Danes lahko govorimo o vdoru ekolo{ke/okoljske razse‘nosti v raz-li~ne znanosti. Ekologizacija znanosti je ena izmed njenih pomembnihtendenc in bo vplivala ne samo na na~in znanstvenega mi{ljenja ter narazumevanje razmerja med naravo in dru‘bo, ampak tudi {ir{e nadru‘beno funkcijo znanosti ter na celotno duhovno kulturo na{e do-be. Ekologizacija poteka ne samo na spoznavni, ampak tudi na prak-ti~ni ravni. Gre za to, da se temeljni odnosi ustreznega podro~ja pre-mislijo in spremenijo tudi z vidika ~lovekovih razmerij z naravo inokoljem. Spoznavni procesi ekologizacije pospe{ujejo ekologizacijocelotne dru‘be, kulture in obratno. Proces ekologizacije dru‘boslov-nih znanosti ima dve stopnji:

a) ekstezivno inb) intenzivno.Pri ekstenzivni fazi v okviru temeljnih dru‘boslovnih disciplin na-

stajajo nove discipline in nova ekolo{ka/okoljska raziskovalna po-dro~ja. Gre za raz{iritev raziskovalnega polja obstoje~ih temeljnih dis-ciplin. Druga kvalitativna faza, ki se je komaj za~ela, pa za~ne vplivatina teoretske in spoznavnometodolo{ke osnove dru‘boslovnih zna-nosti. V prvi fazi niso izzvane paradigme obstoje~ih disciplin.

Raziskovanje razmerja med naravo in dru‘bo in z njim povezanegasodobnega koncepta trajnosti »izziva temeljne podmene, prevladujo-~e teorije in metodologije, ki so vgrajene v bistvo dru‘boslovnihznanstvenih disciplin« (Becker, Jahn, Stiess, 1999: 11). Ulrich Beck(1992) je primer intenzivne ekologizacije. Iz ekolo{ke situacije civiliza-

21

cije, zlasti iz novih tipov globalnih ekolo{kih tveganj, posku{a obliko-vati novo teorijo dru‘be in politike, ki jo je poimenoval »dru‘ba tve-ganja«.

Dolo~eno oceno trenda ekologizacije dru‘boslovnih znanosti po-meni sre~anje Ameri{kega zdru‘enja za napredek znanosti v letu1980, ki je bilo posve~eno paradigmati~nim spremembam v dru‘-boslovnih znanostih (sociologiji, ekonomiji, antropologiji, socialnigeografiji, politologiji) pod vplivom ekolo{kih/okoljskih problemov,ekolo{ke zavesti in okoljskega gibanja. (Behavioral Scientist, septem-ber-oktober 1980). Vse dru‘boslovne znanosti so se zadnjih 300 letrazvijale znotraj naslednjega skupnega dru‘benoduhovnega in vred-notnega okvira: liberalne politike in ekonomije; antropocentri~nosti;ekonomske in tehnolo{ke rasti in domnevno neomejenih naravnih vi-rov.

Ekologizacija dru‘benopoliti~nih problemov

Politi~na ekologija nima tak{ne tradicije, kot jo ima dru‘bena ekologi-ja v svoji predhodnici humani ekologiji. Klasi~ni prispevek k politi~niekologiji pomeni Enzensbergerjev tekst H kritiki politi~ne ekologije(Kursbuch, oktober 1973). Veliko priznanje politi~ni analizi ekolo{kihproblemov in implikacij je bilo dano s tem, ko je Ophuls (1977) prejelza svoje delo o Ekologiji in politiki pomanjkanja nagrado Ameri{kegazdru‘enja za politi~ne vede kot za najbolj{o knjigo leta na podro~jupoliti~nih znanosti. Sociolo{ke in politi~ne analize ekolo{kih/okolj-skih problemov se vrtijo okoli naslednjih tem in vpra{anj: Ali meje ra-sti ne postavljajo tudi meje dosedanji politiki, ki je bila politika rasti?Kak{na naj bo potem nova politika? Vse bolj prevzema obliko politiketrajnostnega razvoja, ~eprav je njena retorika pogosto samo figov listza tradicionalno makroekonomsko politiko rasti. Ali rasto~i ekolo{kiin zlasti globalni in nacionalni ekolo{ki problemi ne pomenijo gro‘njeekonomskemu in politi~nemu liberalizmu, ker ti problemi silijo v vseve~jo dr‘avno intervencijo in avtoritarnost? Ali ne bo sedanjemu ob-dobju liberalizma in deregulacije iz ekolo{kih in socialnih razlogovsledilo obdobje etatizma in regulacije? Ta razplet bo odvisen tudi odavtonomnega uspe{nega odgovora ekonomije, tehnologije in znanostina ekolo{ke/okoljske probleme. Pri{lo bo do ve~je omejitve funkcijezasebne lastnine in do ve~jega vpliva javnosti na dru‘beno funkcijopodjetij in omejevanja razpolaganja z lastnino (gozdovi, zemlja) zara-di predpisanih ekolo{kih norm in standardov. Ali ekolo{ke materialneomejitve, pomanjkanje virov in u~inki onesna‘enja vodijo k meddr-‘avnim konfliktom ali k ve~jemu sodelovanju? V zadnjih letih je bilodnevno ve~ ribi{kih konfliktov, kot pa jih je bilo v 19. stoletju na leto



(Brown, 1996). Edini izhod je v ve~jem sodelovanju, saj bi konflikti,zlasti ~e bi prevzeli oblike voja{kega soo~anja, samo {e poslab{aliekolo{ko situacijo. Ali ne obstajajo ekolo{ki pritiski za zmanj{evanjedr‘avne suverenosti v odnosu do mednarodnih, transdr‘avnih regu-lacij, re‘imov, povezav (OZN, Evropska zveza, NAFTA)? Zaradiskupne varnosti se bo zmanj{ala nacionalna suverenost, zlasti ~e je bi-la z njo povezana ekolo{ka/okoljska samovolja in neodgovornost. Alibo morebitni nastop ekolo{kega pomanjkanja zaostril socialno neena-kost, notranje dru‘bene konflikte ali pa bo spodbuda za ve~jo solidar-nost in egalitarnost? Kak{ne so ekolo{ke/okoljske posledice globali-zacije? Ali vodijo k zmanj{evanju ali ve~anju degradacije okolja, kre{evanju ali k zaostrovanju globalnih ekolo{kih/okoljskih in social-nih problemov? Kak{na je povezava socialnopoliti~nih, ekonomskihin ekolo{kih/okoljskih razse‘nosti globalizacije? Ali ekolo{ki proble-mi samo zaostrujejo stare dru‘bene konflikte ali pa pomenijo tudi pri-tisk za njihovo pospe{eno zgodovinsko razre{itev? Dru‘ba tveganjane nadomesti klasi~ne industrijske razredne dru‘be. Jo samo prekrijein se z njo integrira. Ali logiko produkcije in porazdelitve bogastvanadome{~a logika produkcije in porazdelitve tveganja? Prizadevanja,kako se izogniti {kodi, zlu, nadomestijo te‘nje, kako dose~i ~im ve~dobrega in ugodnosti (Beck, 1992). Ali so ekolo{ki problemi s svojimitveganji izziv za novo razmerje med znanostjo, stroko, politiko in jav-nostjo? Kako je s problemom odlo~anja v kontekstu spoznavne nego-tovosti ekolo{kih tveganj? Ali nova oblika socialno razslojene dru‘bepostaja hkrati {e dru‘ba tveganja? To vodi k vse ve~jemu spo{tovanjuna~ela previdnosti v procesu odlo~anja.

Ekologizacija ekonomske znanosti

Ekologizacija ekonomske znanosti se je razmahnila v 70. in 80. letih.Danes obstajajo take discipline kot ekolo{ka/okoljska ekonomija, eko-nomija naravnih virov, ekolo{ki mened‘ment. Ekologizacija ekonomi-je je prodirala iz razli~nih izvorov: iz ugotavljanja nevarnosti pomanj-kanja neobnovljivih virov (Jevons, 1865, Hotelling, 1931); iz takoimenovane energetske ekonomije, ki je posku{ala utemeljiti energet-sko teorijo vrednosti in obrniti pozornost na fizi~na merila v ekonomi-ji in prispevek narave k tvorjenju vrednosti; iz kritike ekonomske rastiin nujnega prehoda k stacionarnemu stanju, kar sre~amo ‘e pri J. St.Millu v 19. stoletju in ekonomistih v 70. letih 20. stoletja (Mishan,Boulding) ter modernega sistemskega modeliranja ekofizi~nih mej ra-sti (Meadows et al., 1972); iz odkrivanja dru‘beno-ekolo{kih stro{kov,ki nastanejo z njihovim prenosom (eksternalizacijo) na celotno dru‘bo(Pigou, 1920, Kapp, 1950); iz uporabe zakona entropije v ekonomiji.

23

Pionirsko delo je storil Georgescu-Roegen (1971). Pred njim pa so v19. in 20. stoletju sicer manj uspe{no in prepri~ljivo to po~enjali Podo-linsky, kemik in nobelovec Soddy, kemik in nobelovec Ostwald idr.Tudi kritika ekonomije z ekolo{kega vidika je najbr‘ prispevala k te-mu, da je 2/3 ekonomistov s 50 velikih univerz v ZDA v anketi 1982odgovorilo, da imajo ob~utek izgube temelja v ekonomiji. Boulding jesodil, kot je pred njim ‘e davno mislil A. Marshall, da bi bili biolo{kimodeli bolj produktivne analogije in metafore za ekonomijo, kot pa sov dana{njih razmerah fizikalni modeli, ki so {e prete‘no oprti na ana-logijo s klasi~no fiziko in mehaniko. Procesi ekologizacije potekajo vobliki ekolo{kega upravljanja (ecological management) ali ekolo{ketehni~ne modernizacije. Leta 1991 je bila sprejeta Poslovna listina zatrajnostni razvoj, ki jo je leta 1993 podpisala tudi Gospodarska zborni-ca RS. Motivi in pobude za okoljsko bolj odgovorno obna{anje podje-tij so razli~ni: ekonomski, pritiski javnega mnenja, politi~ni, da se pre-hiti dr‘avno regulacijo, ki ogro‘a avtonomijo podjetij in s tem njihovekonomskotehnolo{ki razvoj. Na~ela Zdru‘enja za okoljsko odgovor-no ekonomijo se nana{ajo:– na prakticiranje trajne rabe virov,– na var~no rabo energij,– na varno odlaganje odpadkov,– na zmanj{evanje rizi~nih praks,– na tr‘enje varnih produktov,– na nadomestilo povzro~ene {kode okolju in ljudem,– na javnost okoljskih informacij.

Standardi, kot so ISO 14000 in ISO 14001, so ena izmed meril, ki ka-‘ejo na stopnjo okoljskega obna{anja podjetij.

Ekologizacija poteka tudi na mnogih drugih podro~jih (filozofiji,etiki, teologiji, zgodovini idr.) in izziva njihove teoretske temelje.

Izziv etiki

Ko se je v 70. letih prej{njega stoletja za~ela oblikovati okoljska etika,~e odmislimo njene {tevilne predhodnike, sta bila dana temeljna od-govora glede razmerja med antropocentri~no in ekocentri~no etiko.Po eni razli~ici je okoljska etika samo raz{irjen prenos obstoje~e etikena rastline, ‘ivali, ekosisteme, naravo v celoti. Ta raz{iritev ne bi po-menila teoretskega izziva etiki, kot ga ne pomenijo razli~ne profesio-nalne etike. Po radikalnej{i razlagi pa ne gre zgolj za raz{iritev po-dro~ja eti~ne presoje, ampak tudi za spremembo eti~ne paradigme.Paradigma antropocentri~ne etike je temeljila na klju~nem aksiomu,da je morala odnos med svobodnimi in razumnimi subjekti. Ekolo{-ka/okoljska etika raz{irja polje moralnih objektov, ki niso niti svobod-



ni niti razumni, kot so ~love{ki moralni subjekti. Ta situacija radikalnospreminja odnos med moralnim subjektom in objektom.

Ne gre preprosto za raz{irjeno rabo obstoje~ih moralnih na~el inpojmov. Gre za raz{iritev moralnih razmerij na novo vrsto moralnihobjektov, ki se razlikujejo od ljudi. Eti~ni kodeksi gozdarjev, veterinar-jev, naravovarstvenikov in okoljevarstvenikov se razlikujejo od eti~-nih kodeksov sociologov, policistov, ra~unovodij idr., saj vklju~ujejotudi moralni odnos do ‘ivali, gozda, rastline, reke, mokri{~a idr., kinimajo razuma in sposobnosti moralne odgovornosti. Zastavlja sevpra{anje, zakaj bi ~lovek sploh moral imeti moralne obveznosti donaravnih bitnosti. Na novo je problematizirano razmerje med intrin-zi~nimi in instrumentalnimi vrednotami. Ekolo{ka etika v bistvu zah-teva nov razmislek o ~lovekovem odnosu do vsega ‘ivljenja in izred-no poudarja eti~no odgovornost do ekolo{kih pogojev prihodnjihgeneracij. Nekateri sodijo, da je navsezadnje ~isto vseeno, ali smo ne-ke naravne bitnosti za{~itili zaradi tega, ker smo jim pripisaliintrinzi~ne vrednote, ali pa na temelju njihove instrumentalne vred-nosti za ~loveka. Z vidika ekolo{ke funkcije in posledic je mogo~e resvseeno, ni pa vseeno z vidika ~lovekovega duhovno-vrednotnega od-nosa do narave. Ekolo{ka/okoljska etika je izziv za dosedanjo eti~notradicijo zlasti zahodne civilizacije.

Izziv sociologiji

Ekolo{ki/okoljski problemi za sociologijo niso samo prilo‘nosti zaraz{iritev predmeta raziskovanja, ampak tudi teoretski izziv. Sociolo{-ko raziskovanje se ni omejilo samo na zaznavanje in odziv ljudi naokoljske probleme in na njihove vrednotne usmeritve, ampak je po-sku{alo tudi razkriti dru‘benoekolo{ko vsebino in implikacije fizi~nihdejavnosti ljudi in njihovih potreb. Tu pa sociologija naleti na iste alipa {e na ve~je te‘ave kot ekonomija, ko je treba povezati fizi~no in ne-fizi~no vsebino ~lovekovih dejavnosti. Ta povezava je pogosto mo‘nale z miselno rekonstrukcijo in kombinacijo razli~nih informacij. Vkak{nem smislu bi bili na primer okoljski problemi lahko gro‘nja de-mokrati~ni tradiciji in dr‘avi blaginji, je naloga, ki je ne more re{iti no-bena posami~na empiri~na raziskava, kar pa {e ne pomeni neupo{te-vanja empiri~nih spoznanj. Samo po miselno-teoretski poti je mogo~erekonstruirati in konstruirati povezave med oblikami prisvajanja na-rave na eni strani in takimi dru‘benimi pojavi, kot so na primer dru‘-bena delitev dela, socialna struktura, mednarodna trgovina in komu-nikacije na drugi strani. Nekateri dru‘boslovci razmi{ljajo, kak{neglobalne politi~ne posledice za obstoje~o moderno demokrati~no tra-dicijo in dr‘avo blaginje bi sledile iz morebitne ekolo{ko vsiljene

25

dru‘be pomanjkanja (scarcity society). Vzemimo problem ~lovekovesvobode, ki gotovo nima samo politi~ne in ekonomske razse‘nosti,ampak tudi ekolo{ko. Kako dolo~a svobodo tudi ~lovekovo razmerjedo narave? Sinteti~nega odgovora na to vpra{anje ne more dati nobe-na posami~na empiri~na raziskava. Raznovrstne empiri~ne raziskavepa lahko poka‘ejo, kako se v neki konkretni zgodovinski situaciji za-radi ekolo{kih razmer lahko zo‘i prostor ~lovekove svobode. Z vzpo-nom industrializma se je vsesplo{no utrdilo prepri~anje o skoraj popolnineodvisnosti ~loveka od narave. Ta zavest je imela svojo oporo v:– rasto~ih znanstvenotehni~nih mo‘nostih, ki so odprle pot do novih

naravnih virov, uspe{no uresni~ile mnoge ~love{ke cilje in postavi-le nove, {e ve~je in bolj zahtevne;

– rasto~i dru‘beni delitvi dela, s katero je najve~ji dele‘ aktivnegaprebivalstva v delovnem procesu izgubil stik z naravo v sekundar-nem, terciarnem in kvartarnem sektorju;

– spremembi neposredne odvisnosti od naravnih virov kot temeljazadovoljevanja {tevilnih potreb v dru‘beno posredovano odvisnost;odvisnost od narave je postala za ve~ino ljudi posredovana z delomin produkti drugih ljudi; neposredna odvisnost od narave se je vsebolj intenzivno in ekstenzivno spreminjala v odvisnost od ljudi;

– znanosti in tehnologiji, ki sta pomagali industrijsko, transportno incelo kmetijsko dejavnost narediti ~im bolj neodvisno od spremenlji-vih naravnih in podnebnih razmer;

– svetovni trgovini, ki je zmanj{ala odvisnost industrijskih aktivnostiin zadovoljevanja potreb od lokalnih naravnih virov; o~itno lokalnoodvisnost od naravnih virov je spremenila v zakrito globalno, pla-netarno odvisnost; svetovna trgovina je potro{nikom zabrisala zve-zo med ekolo{kimi posledicami in potro{nimi izdelki; le kdo izmedmilijonov, ki je kupil hamburger, je pomislil, da je meso za hambur-ger lahko povezano s spreminjanjem gozdov v Kostariki v pa{nike,ki se nato po nekaj letih spremenijo v goli~ave?Posebne spoznavne zahteve, ki izhajajo iz povezovanja dru‘bene in

fizi~noekolo{ke razse‘nosti, so bile morebiti vzrok za zo‘itev obzorjamo‘nih dru‘benoekolo{kih analiz oziroma za teoretske primanjkljajena tem podro~ju. S tak{no zo‘itvijo pa seveda ni mogo~e izoblikovati»nove ekolo{ke paradigme« (»new ecological paradigm« – NEP). So-ciologi se {e tudi niso tako kot nekateri ekonomisti spoprijeli z vpra-{anjem, v kak{nem smislu in pod kak{nimi pogoji bi lahko uporabilizakon entropije v sociologiji in temu primerno oblikovali pojem dru‘-bene entropije. Sam obstoj okoljske sociologije se v bistvu izneverjaDurkheimovemu aksiomu, da dru‘bena dejstva lahko razlo‘imo le izdru‘benih dejstev. Vpra{anje je, kako {iroko razumemo dru‘benadejstva. So njive, parki, ceste, avtomobili itd. samo fizi~na in tehni~naali pa so tudi dru‘benofizi~na dejstva? Gotovo niso naravna dejstva,niso pa tudi na isti na~in dru‘bena dejstva kot religija, moralne nor-



me, dru‘bene ustanove, dru‘bene skupine, simbolne interakcije in ko-munikacije. Tudi nastajajo~a ozonska »luknja« ni ve~ naravno dejstvo.Vse antropogene ekolo{ke/okoljske posledice in vsa preoblikovananarava ni enostavno naravno fizi~no dejstvo, ampak je dru‘benona-ravno dejstvo, spoj dru‘benega in naravnega. Za okoljsko sociologijoje zelo pomembno, kako razume pojem okolja in narave. Okoljska so-ciologija je pojem okolja raz{irila na fizi~no okolje, da se poudari tistarazse‘nost okolja, ki v kulturnem, politi~nem, socialnem, ekonom-skem okolju obi~ajno ni upo{tevana.

Niti Spencerjeva niti Durkeimova in Webrova sociolo{ka tradicijane pomeni naklonjene teoretske mo‘nosti in spodbude za prehod odparadigme ~lovekove izjemnosti (»human exemptionalist paradigm«– HEP) k novi ekolo{ki paradigmi. Peter Dickens misli, da sta Marx inEngels edina pisca, ki sta razvila znanost, ki je zdaj potrebna za razu-mevanje okoljskih zadev. »… njune ideje bi bile najbolj{i temelj za raz-voj šnove ekolo{ke paradigme’ Cattona in Dunlapa« (Dickens, 1992:XIV). V Marxovi dru‘beni in antropolo{ki teoriji pa so tudi elementi,zaradi katerih je Marxovo stali{~e ekolo{ko ve~pomensko in sporno.Zato je seveda tudi umestna Dickensova dopolnitev splo{ne ocene oMarx-Engelsovem ekolo{kem potencialu, »da se njune ideje sedaj lah-ko so~asno kritizirajo in razvijajo« (Dickens, 1992: XIV). Da bi se novaekolo{ka paradigma napolnila s ~imbogatej{o in raznovrstnej{o, todaskladno vsebino, je potreben napredek v teoretskem kot tudi empiri~-nem disciplinarnem raziskovanju najrazli~nej{ih okoljskih problemov inposledic, tako lokalnih kot globalnih, tako dejanskih kot tudi mo‘nih.

Med-, ~ez- in ve~disciplinarnost, ne samo na znotrajpodro~ni, am-pak tudi na medpodro~ni ravni, je pomembna tako za razumevanjekot za prakti~no re{evanje in prepre~evanje ekolo{kih/okoljskih prob-lemov. Brez te spoznavne komunikacije ni mogo~e uveljavljati traj-nostnega razvoja. Raziskovanje povezav med materialnimi in simbol-nimi razse‘nostmi dru‘bene prakse bi vodilo k bolj celovitemudojetju razmerij med naravo in dru‘bo. Webrova-Durkheimova tradi-cija v sociologiji je bila osredoto~ena na dru‘beno konstrukcijo pome-nov, ne pa na materialne povezave dru‘be z naravnimi procesi. ^lo-ve{ke akcije niso niti samo simbolne niti samo materialne (Becker,Jahn, Stiess, 1999:10–11). Zlasti sociologija in ekonomija se morata po-sloviti od koncepcije dru‘be brez narave. Iz sodelovanja razli~nih vedpri ekolo{kem/okoljskem raziskovanju se porajajo novi pojmi, kon-cepti, ki presegajo obstoje~o razdrobljenost in tujost znanja.

V Bhagavadgiti – Gospodovi pesmi (1990: XVIII/22–114) je ved-nost, usmerjena le na podrobnosti, ozna~ena za »leno«.

»In vednost, ki upo{teva le podrobnosti, celote ne ne vzroka ne resni~nosti, ta ozka vednost šlena’ je.«

27

^love{ka vednost je {e danes razpeta med »lenostjo« (fragmentar-nostjo, disciplinarnostjo) in modrostjo (enotnostjo, celostnostjo). Izho-da ni niti v slavospevu celostnosti niti v slavospevu podrobnosti.

Izziv ekonomiji

Kako razumeti razmerje med naravo in dru‘bo, je sr~ika razhajanjamed ekolo{ko in okoljsko ekonomijo. Okoljska ekonomija je vzposta-vila stik s pomembnimi ekolo{kimi pa tudi drugimi naravoslovnimi,zlasti fizikalnimi spoznanji. Priznala je zunanje stro{ke (eksternalite-te), ki jih povzro~a onesna‘enje, in usmerila pozornost na uporabo na-ravnih virov. Te‘ko je enozna~no odgovoriti, ali je okoljska ekonomijaantiteza neoklasi~ni ekonomiji ali pa je njen bolj ali manj kontinuiranrazvoj (Hampicke, 1992: 303). Temeljna izhodi{~a za ekolo{ko ekono-mijo so nastajala v okviru kritike ekonomske rasti, entropi~nega terbiolo{kega razumevanja ekonomskega procesa. Za ekolo{ko ekono-mijo bi po analogiji z globinsko in povr{insko ekologijo (»deep andshallow ecology«) lahko rekli, da je »deep economy«. Pri ekonomiji, kiobravnava okoljske probleme le z vidika zunanjih (eksternih) stro{-kov in ekonomi~ne uporabe naravnih virov, gre v bistvu predvsem zapomembne pragmati~ne popravke. Ravno glede (ne)mo‘nosti trajneekonomske rasti obstajajo globoka razhajanja med ekolo{kimi inokoljskimi ekonomisti. Slednji menijo, da je do ekolo{kih/okoljskihposledic pri{lo predvsem zato, ker se niso uporabila na~ela tr‘ne eko-nomije tudi za re{evanje okoljskih problemov. Dva instrumenta sta zanjih bistvena: lastninjenje vseh virov, kolikor je le mogo~e, in uvedbadavkov na rabo virov, ki povzro~ajo onesna‘evanje, skratka, doslednospo{tovanje na~ela, da naj pla~a onesna‘evalec. Do iz~rpanja neob-novljivih in pomanjkanja ter degradacije obnovljivih naravnih virovpo njihovem prepri~anju ne more priti: a) ker tehnologija odkrivavedno nove vire, b) zaradi procesa nadome{~anja (substitucije) ter c)zaradi ve~je u~inkovitosti rabe virov, ki je povezana s procesi »dema-terializacije« in »revolucije u~inkovitosti« (efficiency revolution). Eko-lo{ki ekonomisti3 pa v nasprotju z njimi zagovarjajo naslednja na~ela:

3 Leta 1988 je bila ustanovljena Internatioonal Society for Ecological Economics,1989 pa je za~ela izhajati revija Ecological Economics. Glavni protagonisti ekolo{-ke ekonomije so: Herman E.Daly, Robert Costanza, Paul H. Christensen, Nor-gaard Richard B., Perrin Charles, Robert U. Ayres, Salah El Serafy, Duchin Faye,Juan Martinez-Allier, James O’ Connor. Zgodovinski pregled razvoja in stanjaekolo{ke ekonomije prina{a zbornik Costanza R., Pering C., Cleveland, C. J. (ur.)(1997): The Developement of Ecological Economics. Duhovni o~e ekolo{ke eko-nomije je Nicholas Georgescu-Roegen, ~eprav so njegove ideje pogosto strnejo



~love{ka ekonomija je znotraj globalnega ekosistema Zemlje; obstajakon~nost neobnovljivih virov, omejenost obnovljivih in omejenezmogljivosti ekosistemov, da sprejemajo onesna‘evanje; vsega ni mo-go~e lastniniti; vseh ekolo{kih/okoljskih {kod ni mogo~e denarnoovrednotiti; vsega ni mogo~e nadomestiti; tehnologija je sama odvi-sna od naravnih virov nizke entropije in ne samo od informacij; trgpogosto ne zaznava in ne predvidi okoljske {kode oziroma jo odkrivaprepozno, {koda pa je pogosto nepovratna; okoljsko {kodo pogostoodkrije {ele znanost, ne pa trg. Velika je razlika med okoljskimi in eko-lo{kimi ekonomisti glede razumevanja razmerja med ~love{kim in na-ravnim kapitalom ter nadome{~anje slednjega s prvim. S temi razlika-mi sta povezana koncepta mo~ne trajnosti, ki ga zagovarjajo ekolo{kiekonomisti in {ibke trajnosti, kateremu so zavezani okoljski ekonomi-sti. Zgodovinsko se razmerje med naravnim in ~love{kim kapitalomsicer spreminja, toda nikoli do to~ke, da bi bilo upravi~eno trditi, da jepomemben samo celokupen kapital, ki ga sedanja generacija zapu{~abodo~i. Neoklasi~ni okoljski ekonomisti pravijo: ~e sedanja generacijazapu{~a bodo~i manj naravnega kapitala, pa ji zato zapu{~a ve~ ~lo-ve{kega (znanja, tehnologije, ve{~ine). Ekolo{ki ekonomisti vztrajajo,da je pomembno tudi razmerje med obema vrstama kapitala in zatonadome{~anje naravnega kapitala s ~love{kim ni dopustno v nedo-gled.

Daly in Cobb sta navedla celo oportunisti~ni spoznavni razlog zavklju~itev eksternih ekolo{kih stro{kov. »Eksternalitete pomenijopriznanje zanemarjenih vidikov konkretnega izkustva, toda na tak na-~in, da se omalovaùje preoblikovanje temeljev teorije« (Daly andCobb, 1989: 30). Prevladujo~e abstrakcije postanejo ovira, da bi se za-pazilo in priznalo tisto, kar se je zanemarjalo. Tudi metoda in ne samoteorija izbira predmet in vpliva na to, kaj se opazi in prizna kot po-membno. Dru`bena institucionalizacija disciplin {e okrepi ovire. Vsvetu prevladujo~e disciplinarnosti je razumljivo nezaupanje v kakr-{ne koli sintetizirajo~e konstrukcije realnosti. Discipliniranost izlo~aposami~ne vidike totalitete in razvija metode, ki to izlo~enost obnav-ljajo in poglabljajo.4 Teoretska abstrakcija je pogosto podprta z realno

pod nazivom entropi~na ali bioekonomska paradigma. Ob 85-letnici Georgescu-Roegena je bila v Rimu od 28. do 30.novembra 1991 Prva mednarodna konferen-ca Evropskega zdru‘enja za bioekonomske {tudije (EABS) z naslovom Entropijain bioekonomija (Dragan, J.C. et al. 1993).

4 Daly in Cobb (1989: 33) navajata primer razdvojenosti med ekonomsko in demo-grafsko rastjo. Slednja je bila nekdaj obi~ajna tema v ekonomiji, potem pa je tazveza za ekonomijo zanemarjena, ker je prebivalstvo postalo pa~ predmet samo-stojne discipline. Za ekonomijo je postala zveza s prebivalstvom nekaj zunanje-ga, prav tako pa je za demografijo zveza z ekonomijo postala nekaj zunanjega.Nekdaj notranja povezava dveh tem v okviru neke znanosti je postala zunanja in

29

abstraktnim. Ne samo teorija, ampak tudi realna ekonomska praksadolgo ni upo{tevala eksternih stro{kov. Realno abstraktno je bilo te-melj pojmovnemu abstraktnemu. Teoretsko priznanje eksternih stro{-kov pa je bilo pred vsesplo{nim, ~eprav omejenim prakti~nim pri-znanjem. Ko so eksternalitete zavzele tak{en obseg, da bi njihovo do-sledno upo{tevanje lahko pomenilo ne samo nedobi~konosnost, am-pak tudi propad celih gospodarskih panog, je zunanjost v bistvu po-stala notranja pomanjkljivost samega ekonomskega sistema. Treba jepreiti k novim abstrakcijam, ki zajamejo tudi tisto, kar je imelo prejstatus zunanjega. Eksternalitete so za~asen pripomo~ek, da se zaobidepomanjkljivost teorije, ki zanemarja povezanost ekonomskega siste-ma z naravo. Dejstvo, da je ekonomski sistem podsistem »ekonomijenarave«, {e ni povsem teoretsko priznano. Samo znotraj tega {ir{egasistema se lahko vzdrùje ~love{ka ekonomija, ne glede na to, kak{noznanstveno in tehnolo{ko zmogljivost ima na voljo za spreminjanjenarave. Lockovo omalovaèvanje narave v dru`beni in ekonomskiteoriji je bilo znanilec teoreti~nega in prakti~nega procesa, ki je prevla-doval zadnjih 300 let v obdobju industrializma in moderne. John Loc-ke (1964: 314) je s svojo znano trditvijo, da 99 odstotkov vrednosti v~lovekovih produktih pripada delu, naznanil, da vstopamo v obdobje,v kateri je narava podrejena ekonomiji in ~lovekovemu delu. Vrednostnarave se pribliùje ni~li, vrednost ~lovekovega dela pa nara{~a v ne-skon~nost. Lockovo ekonomsko razvrednotenje narave se prakti~nouveljavlja {e danes, saj je vrednost naravnih virov v bruto dru`benemproduktu (BDP) udeleèna le z nekaj odstotki. Seveda pa je dejanskipomen narave za ~love{ko ekonomijo neizmerno ve~ji. Ta pomen vzadnjem ~asu dobiva celo ekonomsko priznanje, ki se izraà v oceni,da zna{a letna vrednost neposrednih biolo{kih storitev za dru`bo 36trilijonov USD. To je zelo blizu letnemu svetovnemu BDP, ki dosega39 trilijonov USD. Glavnica za obresti od biolo{kih storitev narave bibila med 400 in 500 trilijonov USD (Hawken, Lovins, B.A., Lovins H.L., 2002: 5). Ker te vrednosti naravnega kapitala ni mogo~e z ni~imernadomestiti, se lahko re~e, da ima neskon~no ceno. Celo na teoretskiekonomski ravni se je zgodil popoln obrat: od Lockovega priblièva-nja k ni~elni vrednosti narave se je pri{lo k priznanju njene neskon~nevrednosti. Okoljske politike in ravnanja pa so zelo oddaljena od tegaspoznanja, ~eprav uporabljajo besednjak trajnostnega razvoja. V letu2003 je pri{lo v Sloveniji do mnoì~nega pogina {tevilnih ~ebeljih dru-ìn. Kriva naj bi bila {kropiva, ki se uporabljajo za za{~ito vinske trte,

obrobna za obe disciplini. Povezovanje je zdaj mo‘no le v meddisciplinarnemkontekstu. Preobrazba notranjedisciplinarnega odnosa nekih vidikov realnosti vzunanje meddisciplinarno razmerje je sicer nekaj obi~ajnega za rasto~i processpecializacije, vendar se zdi, da se premalo zavedamo spoznavnih in ontolo{kihimplikacij tega procesa.



krompirja in oljke. êbelarji so obupani. Ministrstvo za kmetijstvo {eni odredilo prepovedi uporabe navedenih {kropiv. Do pomora ~ebel jepri{lo tudi v drugih evropskih dràvah. Proizvajalec, prodajalci inuporabniki insekticida gotovo niso zainteresirani za njegovo prepo-ved. Je mar kdo izra~unal, kolik{na je ekonomska vrednost brezpla~-ne storitve opra{evanja kulturnih rastlin in sadnega drevja, ki gaopravljajo ~ebele? Delna korist proizvajalca, trgovcev in uporabnikov{kropiv je v nasprotju ne samo s koristjo ~ebelarjev, ampak z mnogimidrugimi gospodarskimi subjekti in konec koncev tudi z dolgoro~nimiinteresi samih lastnikov nasadov oljk, trte in krompiri{~. Ali se bo ~a-kalo na stoodstotno potrditev krivde {kropiv za pomor ~ebel ali pa sebo ukrepalo na podlagi spoznavne zadostnosti na~ela previdnosti?

Pomen narave je bil od 18. stoletja do nedavna zo‘en na vire in nasplo{ni pogoj ~lovekovega ‘ivljenja. Uporabna vrednost narave in nje-nih brezpla~nih storitev je samo tolik{na, kolikor se lahko predstavi vobliki denarne vrednosti. Marx je sicer v svoji delovni teoriji vrednostiizvor vrednosti pripisal samo delu, izvor materialnega bogastva (upo-rabne vrednosti) pa je videl tako v delu kot naravi. Tisti, ki odmi{ljajonaravo pri materialnem bogastvu, po Marxu » podtikajo delu nadna-ravno ustvarjalno mo~« (Marx, 1951: 12). Z ekolo{kega vidika ekonomi-ji {e ni uspelo uspe{no povezati obeh opisov: fizi~nega in denarnega.»Nasprotno, najve~ ekonometri~nih modelov ne vsebuje nobene pred-stavitve fizi~nega procesa, ampak samo ~love{ko produkcijsko in po-tro{ni{ko obna{anje, razlo‘eno (na primer) v monetarnih izrazih«(Robinson, 1991: 636). Upo{tevanje fizi~ne razse‘nosti nima za cilj, dabi se ekonomija spremenila v tehnologijo ali naravoslovno znanost.Fizi~no-energetski izrazi vrednosti bodo lahko samo dopolnjevali, nepa nadomestili denarnih izrazov vrednosti. Mnogih storitev naravenikoli ne bo mogo~e izraziti v denarnih enotah, toda ‘e samo prizna-nje in upo{tevanje ekonomske vrednosti najrazli~nej{im naravnim vi-rom in storitvam sta velik korak v smeri ekonomsko bolj premi{ljeneuporabe teh virov v primerjavi s tem, ko se jim ni priznala ekonomskavrednost.

Potrebne so nove analogije in metafore v ekonomiji. Alfred Mar-shall je kljub svoji zavezanosti neoklasi~ni teoriji ‘e leta 1885 sodil, daje ekonomija dosegla stopnjo, ko imajo biolo{ke analogije prednostpred mehanskimi (navedeno po Cohen, 1993: 24). Sodobne fizikalne,ekolo{ke, biolo{ke analogije in metafore v ekonomskem mi{ljenju sonavzo~e v konceptih »industrijskega metabolizma« (Ayres, Simonis,1994), »industrijske ekologije« (Graedel, Allenby, 1995), »ekoekonomi-je« (Brown, 2001), »bioekonomije«, »entropi~nosti ekonomskih proce-sov« (Georgescu-Roegen, 1971, Beard, Lozada, 1999, Faber, Niemes,Stephan, 1995). Raziskovanje bo pokazalo, katere izmed teh analogijin metafor so najbolj spoznavno produktivne in prakti~no pomembneza rekonstrukcijo sedanjega dru‘benoekonomskega razvoja v smeri

31

paradigme trajnostne dru‘be v njenih ekolo{kih in socialnopoliti~nihrazse‘nostih. Tovrstne analogije in metafore postajajo vse bolj spre-jemljive, ker ~love{ke ekonomije ni ve~ mogo~e odmisliti od narave inker se stopnjuje prakti~no prizadevanje, da se celotni produkcijski inpotro{ni{ki proces oblikuje po ekolo{kih na~elih. Ekonomska in dru‘-bena teorija morata ustvariti nove fizikalne, ekolo{ke, biolo{ke in dru-ge metafore ter preizkusiti njihovo produktivnost. Termodinamskaentropi~na metafora Georgesca-Roegena (1971) gotovo pomeni enegaizmed pionirskih korakov v tej smeri.



33

TEMELJNE ZNAÎLNOSTI [TIRIHZGODOVINSKIH RAZMERIJ MED

^LOVEKOM IN NARAVO

Gledano shemati~no, brez notranje raz~lenitve, je ~love{tvo pre{lo trivelike dru‘benoekolo{ke preobrazbe:

– paleolitsko,– neolitsko,– industrijsko (moderno).Sedaj pa vstopa v ~etrto, postindustrijsko (postmoderno) preobraz-

bo, ki jo opisujejo izrazi kot ekolo{ka tranzicija, ekolo{ka moderniza-cija, trajnostni razvoj ipd. Vsako od teh razmerij ima svoje material-noekonomske, sociolo{ke in duhovnokulturne zna~ilnosti. Paleolitskoobdobje predstavlja prvobitno istovetnost ~loveka z naravo, neolitskoin industrijsko dualizem in antropocentrizem, postindustrijsko pa na-stajajo~o novo enotnost ~loveka z naravo.

Paleolitsko razmerje ~loveka z naravo

V primerjavi s poznej{imi obdobji razpolagamo s skromnimi ostankimaterialne kulture paleolitskega ~loveka, ~eprav je bilo to najdalj{eobdobje v ~love{ki zgodovini. Pribli‘no milijon let je ~lovek ‘ivel kotlovec in nabiralec. To je hkrati obdobje antropogeneze in sociogeneze,nastajanje ~loveka in ~love{ke skupnosti. Razvoj je bil izredno po~a-sen. Eno je nastajanje ~love{kih in dru‘benih predpostavk, drugo pako se razvoj lahko nadaljuje na temelju ‘e izoblikovanih antropolo{-kih in dru‘benih predpostavk. Osnovne elemente materialne kulturepredstavljajo preprosta orodja iz kamna, lesa in kosti ter uporaba og-nja. ^lovek je postal izdelovalec in uporabnik orodja ter govore~e inmisle~e bitje. Temeljni na~in ‘ivljenja je bil lovski in nabiralni{ki. Ni-mamo nobenih pisnih virov, iz katerih bi lahko neposredno sklepali oekolo{ki zavesti paleolitskega ~loveka. Gre za rekonstrukcijo zavestiiz njegovega na~ina ‘ivljenja, ki je podprta z ekolo{ko zavestjo av-stralskih, afri{kih, novozelandskih, severno- in ju‘noameri{kih staro-selcev, s katerimi so se sre~ali evropski kolonizatorji. Nekateri domo-


rodci so bili na ravni materialne kulture paleolitskega ~loveka. V Av-straliji se je na~in ‘ivljenja, ki je bil zna~ilen za kameno dobo, ohranilpri staroselcih vse do konca 18. stoletja. Paleolitski lovec je ‘ivel vskupinah, ki so obsegale 6–30 ljudi. Poznal je za~asna bivali{~a, zlastiprek zime. Sre~amo torej ‘e zametke poznej{e stalne naseljenosti. Ri-tual, obred je bistven za vzdr‘evanje reda v naravi. Prakti~no ‘ivlje-nje je bilo vselej pre‘eto z magi~nim in religioznim pomenom. Opu-stili so prete‘no rastlinsko hrano. V mo‘ganih se je pove~al prostor,namenjen vidu, in skr~il tisti za vonj. Proti koncu paleolitika se poja-vita umetnost in obredni pokop. Iz preteklosti se je prena{alo velikove~ kot le telesnost. Paleolitski ~lovek je naravo dojel kot ‘ivo in kotoduhovljeno (animizem). Ta duhovnost ni bila zunaj narave (trans-cendentna), ampak njej notranja (imanentna). Veter, kamenje, rastli-ne, ‘ivali, vse je bilo pre‘eto z duhovnostjo. Duhove prednikov je bi-lo mogo~e pridobivati na svojo stran z magi~nimi sredstvi. Imel jetorej ‘e zavest o nadaljevanju ‘ivljenja po smrti. Paleolitski ~lovek nipoznal hierarhije ne v naravi in ne v skupnosti (Oeschlaeger, 1991:12).

Prevladoval je kult Velike matere, Velike boginje (Magne Mater), kiskrbi za vse svoje otroke: ljudi, rastline, ‘ivali. âs in mesto izvora~a{~enja Velike matere je neznan. Obstajalo pa je pred za~etki egip~an-ske in sumerske civilizacije, ker so sledi njene navzo~nosti med mezo-litskimi poljedelci. Ta kult je ‘ivel dalje v ~lovekovi du{evnosti pa ~e-tudi se sedaj imenujejo boginje Hator, I{tar, Isis, Hera idr. ^lovek je ‘epred 50.000 leti postal vzrok iztrebitve nekaterih ‘ivali. V Evropi, kjerso ljudje skozi vso pleistocensko obdobje postopoma izbolj{evali svo-je lovske ve{~ine, so ‘ivali ves ~as izumirale enakomerno, v Amerikipa so vrste o~itno izginevale v dosti ve~jem {tevilu, ko se je ~lovek po-javil v Novem svetu (Hawkes, 1967: 18).

V ‘ivalih ali rastlinah je paleolitski ~lovek videl svojega prednika(totemizem). Razvil je mnoge kulte ‘ivali. Po~util se je enotnega zrastlinskim in ‘ivalskim svetom. Sebe ni izlo~eval iz narave. Zaraditega se je najbr‘ po~util povsod doma, vedno je bil med svojimi so-rodniki, predniki, torej med ‘ivalmi in rastlinami. Pojma divjine goto-vo ni poznal, ker se je ta oblikoval {ele ob svojem nasprotju doma-~ega, ukro~enega. Zavest paleolitskega ~loveka je bila zdru‘ujo~a(sinkreti~na), prelivajo~a se. Povezovala in celo izena~evala je tisto,kar je pozneje ~lovek dojel ne samo kot razli~no, ampak celo kot nas-protujo~e in izklju~ujo~e. Njegovo mi{ljenje {e ni bilo dualisti~no, bi-narno, bipolarno. Zdru‘evalo je notranje in zunanje, subjektivno inobjektivno. Usedlina teh za~etnih oblik zavesti naj bi se {e kazala v je-zikih provobitnih ljudstev in anti~nih civilizacij, kjer so mnoge besede{e ohranile notranji in zunanji pomen. V jeziku se je torej izrazila iz-vorna enotnost ~loveka z naravo, izvorna povezanost »subjektivne«in »objektivne« realnosti. Nastajajo~a postmoderna miselna paradig-

35

ma opu{~a ali presega mnoge dvojnosti, nasprotja, izklju~evanja, todato ne pomeni vrnitve k zarji ~lovekovega mi{ljenja in zavesti.

Neolitsko razmerje ~loveka z naravo

Na~in ‘ivljenja je bil poljedelski in nomadsko ‘ivinorejski. Poljedels-tvo je pomembna tema, ki se vle~e skozi vse Sveto pismo, vendar je tu{e polnomadska tradicija, to je dolgo obdobje prehoda k naseljenemu,poljedelskemu na~inu ‘ivljenja. Z njim je povezan nastanek mest, dr-‘ave, rokodelstva, rudarstva, filozofije idr. Z neolitikom so nastalegloboke spremembe tako v duhovni kot materialni kulturi, tako v od-nosu do narave kot v odnosu do skupnosti in drugega spola. Pojavijose zametki dualisti~nega, binarnega na~ina mi{ljenja, mi{ljenja v dvo-jicah, nasprotujo~ih si pojmih. ^lovek je za~el protistavljati, razdvaja-ti in razli~no vrednotiti: narava-duh, bo‘je-~love{ko, sveto-posvetno,naravno-nadnaravno, materialno-duhovno, posmrtno-tuzemeljsko,udoma~eno-divje, {kodljivi plevel-koristna rastlina idr. Vse ostrej{elo~evanje in protistavljanje narave in dru‘be, narave in kulture je vbistvu rezultat ~lovekovega samoizoblikovanja kot jezikovnega, go-vore~ega, dru‘benega, tehni~nega bitja (kot izdelovalca in uporabnikaorodij) in s tem samorazlikovanja od naravnega.

Spreminjanje narave je hkrati samospreminjanje ~loveka, njegoveduhovnosti in njegove celotne kulture, celotnega na~ina ‘ivljenja.Zgodovina kulturnih rastlin, kr~enje gozda, nastajanje polj in pa{ni-kov, uporaba kovin, lova idr. je hkrati tudi zgodovina ~loveka in obe-nem tudi ~love{ka zgodovina narave. Ko so se ljudje zavedali svojegadru‘benega in duhovnega bistva, so sebe lo~ili od narave, rastlin, ‘i-vali, duhovno lo~ili od fizi~nega.

V mnogobo{tvu (politeizmu) neolitika in tudi {e pozneje pri »po-ganskih« ljudstvih so bogovi {e znotraj narave in tudi gospodarji ono-stranstva, nebes ali pekla. Bogovi so odgovorni za razli~na podro~ja vnaravi ali ~lovekovih dejavnosti. Prelomnica v ~lovekovem odnosu donarave v okviru poljedelsko-ìvinorejske kulture so monoteisti~ne re-ligije. Toda v okviru te kulture niso obstajale samo religije enobo{tva(monoteizem), ampak tudi {e mnogobo{tva. [ele z monoteizmom sto-pi v ospredje zavest, da je narava ustvarjena. S tem je postala naravanekaj minljivega in drugotnega. Samo bog je ve~en in nekaj izvorne-ga, prvobitnega. Bog postane transcendenten naravi, zunaj nje. Nara-va ni ve~ nekaj svetega in duhovnega. Ti odliki sta v najve~ji mo`nimeri zadràni za boga in boànsko. Nastaja zavest, da je narava na-menjena ~loveku. Narava kot divjina je videna kot sovra`nik ~loveka,kot nekaj neurejenega, kaoti~nega, kar je treba urediti in pokoriti. ^lo-vek kot bo`je delo je nekaj izjemnega, izvzet iz narave, ker ga je bog

TEMELJNE ZNAÎLNOSTI [TIRIH ZGODOVINSKIH RAZMERIJ MED ^LOVEKOM IN NARAVO


obdaril z razumom in voljo. Edinole ~lovek je v naravi po bo`ji podo-bi. Bog mu je izro~il zemljo, naravo, vse ìvo, da z njim gospoduje.Pravi, resni~ni, ve~ni dom ~loveka je onostranstvo, ne pa tuzemskisvet in minljivost narave. Religiozno razumevanje posebnosti ~lovekaje osmislitev in potrjevanje tega, kar je ~lovek è naredil iz samega se-be.

V tem obdobju so polo‘eni temelji eti~nega antropocentrizma, ki jepovezan z monoteizmom ali politeizmom, ki izklju~uje naravo in vsa‘iva bitja, razen ~loveka, iz ~lovekovega moralnega odnosa. Ta ~love{-ka sredi{~nost je bila v bistvu androcentri~na, to je mo{ka sredi{~nost,ker se ob~e ~love{ko bistvo izena~uje z mo{kostjo. To izena~evanje je{e danes ohranjeno v nekaterih jezikih, ko se na primer angle{ki»man« ali francoski »de l’homme« lahko nana{a samo na en spol, namo{kega. Ravno zaradi te spolne diskriminacije, ki jo lahko vklju~ujedolo~eno izrazje, so pri sprejemanju Deklaracije o ~lovekovih pravi-cah v Zdru‘enih narodih termin »man rights« zamenjali s »human ri-ghts«, avtorji (Dunlap et al., 2000) popravljene nove ekolo{ke paradig-me pa »mankind« s »humankind«.

S poljedelsko kulturo je uvedena tema gospodovanja in boja z nara-vo. V starogr{ki kulturi je bila narava {e dojeta kot mo~ in usoda nad~lovekom. Narava je sicer nekaj, kar se spreminja sama od sebe, ven-dar vedno enako. V okviru poljedelske kulture pa je obstajalo tudidruga~no duhovno razmerje do narave, kot je bilo zna~ilna za zahod-no civilizacijo, kot se to ka‘e v hinduizmu, taoizmu, {intoizmu. [in-toizem in budizem sta vklju~evala spo{tovanje ‘ivljenja in naravesploh. [intoizem in taoizem sta gojila ljubezen do divjine. Divjina niimela zlega pomena kot v kr{~anstvu. V divjini se bolj ka‘e bo‘anstvokot v ruralnem. Na {tevilnih slikah japonskih in kitajskih umetnikovso imele ~love{ke figure drugoten pomen glede na skale, reke, dreve-sa (Nash, 1989: 21). Taoizem je v nasprotju z zahodnoevropsko kultu-ro poudarjal »dejavno nedejavnost«, ki je najbolj popolna, ker ne pu{-~a sledov. To ni pomenilo zavra~anja tehnologije sploh, ampak samotiste, ki naj bi bila »proti naravi«. Vendar pa ta druga~ni odnos ni pre-pre~il nastajanja ekolo{kih/okoljskih problemov v teh dru‘bah. Da-nes so vse te dru‘be (Indija, Kitajska, Japonska) sprejele zahodnoznanstvenotehnolo{ko obvladovanje narave. Azijska duhovnost in re-ligioznost nista bili tako aktivisti~ni in voluntaristi~ni kot na{a zahod-na. Voltaire in Schopenhauer sta v 18. in 19. stoletju prva opozarjalaZahod na druga~en odnos do narave in ‘ivljenja v vzhodnoazijskihreligijah in filozofijah. Skratka, neolitska poljedeljska kultura je polo-‘ila temelje za antropocentri~en in instrumentalen ~lovekov odnos donarave. [e vedno smo duhovno in prakti~no ujeti v to dedi{~ino.

37

Industrijsko (moderno, novove{ko) razmerje~loveka z naravo

Z druga~nim, prakti~nim dru‘benoekonomskim in tehni~nim novo-ve{kim odnosom do narave so se sestavine judovske in kr{~anske tra-dicije opustile, sekularizirale ali spremenile ter dodale nove. Staridualizem »narava-duh« je bil novove{ko poglobljen ter na novo filo-zofsko in znanstveno utemeljen. Novove{ki kriterij znanstvenosti jezahteval strogo lo~itev filozofsko konstruiranega subjekta in objekta.Znanstveno je tisto, kar je o~i{~eno vsake subjektivnosti. Kr{~anskamoralna ravnodu{nost do narave ni bila v nasprotju z rasto~im tr‘no-kapitalskim odnosom do narave, ki je bil vse bolj podprt z znanostjoin tehnologijo. Naravni viri so v tr‘nih odnosih spremenjeni v blago.Kr{~anski socialni nauk je moralno obsojal kapitalski odnos do ~love-ka, ne pa kapitalskega odnosa do narave. Novi vek, 17. in 18. stoletje,razvija razsvetljenski projekt ~love{ke vladavine nad naravo (Bacon,Descartes, Fichte). Po Descartesu (1957: 87) bomo s pomo~jo znanostiin tehni~nih ve{~in postali »gospodarji narave« in u‘ivali sadove zem-lje. Bacon je spodbujal ljudi, naj premaknejo meje ~love{ke vladavinev naravi dale~ naprej, do koder dopu{~ata bog in njegova dobrota.Nem{ki filozof Fichte (1956: 123) je v 18. stoletju pozival ljudi, naj senehajo vojskovati med seboj, naj sklenejo vzajemen mir in se z zdru-‘enimi mo~mi borijo proti naravi. Zanj je narava preostala edini skup-ni sovra‘nik ljudi. Danes bi lahko rekli, da je ‘e skrajni ~as, da ljudjekon~ajo vojno ne samo med seboj, ampak da se tudi pomirijo z nara-vo. Obe vrsti sprave pa sta med seboj povezani. Bacon in Fichte stamenila, naj mir postane mogo~no sredstvo za zdru‘eno zmagovitovojno ~love{tva nasproti naravi in njeno pokoritev.

Podrejanje narave in podrejanje ~loveka sta izvorno zgodovinskomed seboj povezani, ~etudi izvori socialnega podrejanja niso samo vpodrejanju narave. Marx je su‘enjsko podrejenost enih ljudi drugimpovezoval z odvisnostjo dela od narave »… kajti ravno iz odvisnostidela od narave izhaja, da mora biti ~lovek, ki nima druge lastnine ka-kor svojo delovno silo, v vseh dru‘benih in kulturnih razmerah su-‘enj drugih ljudi, ki so se postavili za lastnike omenjenih delovnih po-gojev. Le z njihovim dovoljenjem more delati, torej le z njihovimdovoljenjem ‘iveti« (Marx, 1951: 12–13). Kak{no je dru‘beno razmer-je do naravnih pogojev dela, opredeljuje torej temeljne dru‘bene od-nose. Pojem »su‘nja« v navedku moramo razumeti kot prispodobo,saj dana{nji delavci niso su‘nji v sistemu spo{tovanja ~lovekovih pra-vic, socialnega zavarovanja, delavske zakonodaje, sindikalnega orga-niziranja in institucij pogajanja med delavci in delodajalci. Kljub temupa je ostala temeljna asimetri~na odvisnost med delom in kapitalom.

Sedaj postajajo resen problem nenamerne in neza‘elene okoljske



posledice znanstvenotehnolo{kih, ekonomskih zmag ~love{tva nas-proti naravi. ^love{tvo je pre‘ivelo mnoge poraze nasproti naravi,vpra{anje je, ~e bo pre‘ivelo svoje velike zmage. V okviru novove{ke-ga prometejskega ~love{kega projekta podreditve narave ni prostoraza ~lovekova moralna razmerja do narave.

Za novove{ko razumevanje narave so zna~ilni naslednji redukcio-nizmi (speljave, zo‘itve): a) filozofski, b) naravoslovno-matemati~ni,c) tehni~ni in ~) ekonomski.

a) V filozofski misli novega veka je pri Descartesu narava kot nekajfizi~nega, materialnega postala razse‘nostna stvar (res extensa) in jenasprotje duhu kot misle~i stvari (res cogitans). Za materialne stvariso bistvene njene primarne kvalitete, kot so oblika, koli~ina, te‘a, raz-se‘nost. Vse ostale so ozna~ili za sekundarne (drugotne), subjektivne,ki niso lastnosti samih materialnih, fizi~nih stvari, ampak izra‘ajo na-~in, kako ~lovek dojema stvari. Objektivne kvalitete se dajo meriti inkvantificirati. Treba je meriti vse, kar se da meriti. Nastalo je geslo: neprepirajmo se, ampak ra~unajmo. Kvantificirano spoznanje se izena-~uje z eksaktnim, ki vodi in prispeva k odpravljanju medsebojnih spo-rov. Narava kot razse‘nostna stvar ni ‘iva, ni gr{ki »physis« ali rim-ska »natura naturans«.

b) Z novove{ko filozofsko konstrukcijo narave je povezan naravo-slovnomatemati~ni koncept narave, da je njeno bistvo v matemati~-nih, koli~inskih razmerjih, kar najbolj prihaja do izraza v matemati~noformuliranih naravoslovnih zakonih. Najbolj odli~na, prava znanost onaravi je torej matemati~na fizika. Tvorca novove{ke znanosti Galilejin Kepler sta bila prepri~ana, da je narava napisana v matemati~nemjeziku, in kdor tega jezika ne zna, je ta knjiga zanj zaprta. Trend zna-nosti k matematizaciji, vse bolj obse‘ni uporabi matemati~nih in stati-sti~nih metod, bi vodil k sklepu, da isto velja tudi za dru‘boslovne inbiolo{ke znanosti. Je torej tudi bistvo ‘ivljenja, psihi~nega in dru‘be-nega, v matemati~nih in koli~inskih razmerjih? Popolna matematiza-cija in kvantifikacija teh podro~ij bi vodila k temu, da bi imeli psiholo-gijo brez psihe, biologijo brez ‘ivljenja in sociologijo brez dru‘be. Jeres bistvo ‘ivljenja, psihe in dru‘be v kvantitativnem? Ali pa je v enot-nosti kvantitativnega in kvalitativnega in se ne more kvalitativno po-polnoma speljati na kvantitativno. Pomen kvantitativnega dobi pre-vlado nad kvalitativnim. Kar se ne da meriti in koli~insko izraziti, vbistvu ni primeren predmet znanosti v pravem pomenu besede. Pio-nirji nove{ke znanosti so bili tvorci tak{nega pogleda na znanost in soga izrazili na razli~ne na~ine.

Toda za ~lovekovo ‘ivljenje je velikega pomena tisto, kar je zelo te‘-ko ali pa sploh nemogo~e in nesmiselno koli~insko ocenjevati (na pri-mer ljubezen, sre~a, zdravje, prijateljstvo idr.). Vpra{anje pa je, ali nitudi v svetu znanosti, tako dru‘boslovnih kot naravoslovnih, in ne sa-mo v svetu vsakdanjega ‘ivljenja, globlji ali vsaj enakovredni pomen

39

v kvalitativnih razse‘nostih nekega pojava in ne samo v njegovih ko-li~inskih, merljivih vidikih, h katerim se usmerjajo empiri~ne, eksperi-mentalne in matematizirane znanosti. Odgovor sedanje matemati-zirane, eksperimentalne znanosti je odklonilen in ocenjuje tak{nomo‘nost kot vra~anje k prese‘eni paradigmi predmoderne znanosti.Mislim pa, da bo znanost 21. stoletja druga~e dojela razmerje medkvalitativno in kvantitativno naravo pojavov, ki jih raziskuje. Nasta-nek, vzpon in na~in mi{ljenja novove{ke, moderne znanosti je nelo~-ljivo povezan z eksperimentalnimi in matemati~nimi metodami. Stem se je spremenilo tudi dojemanje kvantitativnih in kvalitativnihrazse‘nosti objekta raziskovanja. Mo‘nost kvantifikacije in merljivostije postala odlo~ilen kriterij za to, kaj je dostojen predmet strogegaznanstvenega raziskovanja. Merljivost in kvantifikacija sta vse bolj za-krivali in izlo~evali kvalitativno razse‘nost narave, dru‘be in ~loveka.Ne sme se pozabiti na ve~ kot 2000 let staro Aristotelovo opozorilo, dabo izobra‘en ~lovek »na nekem podro~ju zahteval le tolik{no meronatan~nosti, kolikor jo dopu{~a narava obravnavanega predmeta«(Aristotel, 1964: 73). Razvoj znanstvenih metod seveda pove~uje meronatan~nosti, ne more pa odpraviti tiste stopnje neeksaktnosti, ki izha-ja iz same posebnosti predmeta raziskovanja. Lahko bi se reklo, da greza ontolo{ko nujno nenatan~nost.

c) V 17. in 18. stoletju je organsko metaforo narave zamenjala teh-ni~na. Narava se ne primerja ve~ z organizmom, ampak z velikan-skim, zapletenim strojem, ki so ga ustvarile bo‘je roke in razum (Ga-lilej, Leibniz). Narava kot stroj je neskon~no bolj popolna od ~love{kihstrojev. Narava je izredno zapleten mehanizem, v katerega se bog nevme{ava, potem ko ga je ustvaril.

~) V ekonomskem pomenu je bila narava zo‘ena na surovino, naobjekt, na koristno stvar za ~lovekove smotre in potrebe. Narava jebrez vrednosti. Vrednost produkta pomeni edinole v njem opredme-teno ~lovekovo delo. Na prakti~ni ravni se je ta proces uveljavljal s{iritvijo industrijske revolucije in z novim dru‘benim odnosom, vekonomski znanosti pa ga je izrazila delovna teorija vrednosti.

Med seboj so povezane in se pogojujejo vse {tiri zna~ilnosti novo-ve{kega razumevanja narave kot razse‘nostne stvari, kot matemati~-nega bistva, kot stroja in kot surovine. ê je bistvo materialne naravev razse‘nosti, potem je najbolj dostopno merjenju in matemati~nemuopisu. Za stroj so tudi zna~ilni eksaktna koli~inska razmerja in natan~-ne geometrijske oblike njenih delov. Kar je zgolj razse‘nostno, mate-mati~no in mehansko, ne more biti ‘ivo. Vse ne‘ivo pa ~lovek breznajmanj{ega moralnega pomisleka lahko jemlje kot objekt in kot suro-vino za svoje potrebe. Instrumentalni odnos do ne~esa, da je sredstvoza nekaj, najbolj pride do izraza pri tehni~nih sredstvih. Tehni~no jesinonim za sredstvo. ê se obravnavata narava in ‘ivljenje, razen ~lo-ve{kega, zgolj kot sredstvo za nekaj, se v bistvu obravnava tehni~no.



Nastajajo~e postindustrijsko (postmoderno) razmerje~loveka z naravo

V nastajajo~i ekolo{ki/okoljski zavesti konec 20. in na za~etku 21. sto-letja se z razli~no intenziteto preoblikujejo in ukinjajo temeljne zna~il-nosti novove{kega razumevanja narave. Na{ ~as se pogosto ozna~ujekot ekolo{ki prehod (tranzicija), ekolo{ka modernizacija na poti kekolo{ki trajnostni dru‘bi. Nastajajo nove oblike duhovne enotnosti~loveka z naravo. Tradicionalni dualizem narave in dru‘be se ukinjana dva na~ina: a) naturalisti~no, to je z utapljanjem dru‘be v naravi,da se dru‘beni odnosi naturalizirajo in biologizirajo, ali pa b) obratnos sociologizacijo narave, da se narava kot nekaj prvobitnega in avtoh-tonega popolnoma ukinja v dru‘bi. Sprejemljivo ni tovrstno presega-nje dualizma, kjer eno izmed nasprotij izgine v drugem. V odnosumed naravo in dru‘bo obstaja, re~eno na Heglov na~in, identiteta nei-dentitete, kar pomeni, da gre tako za bogastvo razlik kot tudi istovet-nost med ~lovekom in naravo, med dru‘bo in naravo. Imamo oprav-ka z velikim razponom razmerij med naravo in dru‘bo: od odnosovpodobnosti, razli~nosti v stopnji, do na~elne razli~nosti. Pri tej evolu-cijski povezanosti pa se ne smejo spregledati kvalitativne novosti, kinastajajo z evolucijo. Nastavki in predpostavke za ~lovekovo dru‘be-nost, moralnost, ~ustvenost in razumskost, ki so nastajale v ‘ivalskemsvetu, nimajo istega pomena in vsebine kot izoblikovana ~love{ka za-vest, dru‘benost, ~ustvenost in moralnost. Ne smemo videti samoevolucijske kontinuitete, ampak tudi diskontinuitete, pojav tako ime-novanih novih lastnosti (»emergent properties«). Lahko pritegnemoKonradu Lorenzu, da vsak evolucijski korak ustvarja bistveno razlikoin ne samo razliko v stopnji. Spodbijajo ga tudi sodobna spoznanja opodobnosti ali celo istovetnosti genskih informacij ~loveka z drugimivrstami. Trdi se, da se genske informacije ~loveka ujemajo z genskimiinformacijami {impanza 99-odstotno. Le nekatere posebne genske po-vezave so odgovorne za velikanske razlike, ki lo~ijo ~loveka kot mi-sle~ega bitja od opice. Povezanosti ~loveka z naravo ni mogo~e us-trezno razumeti, ~e jo opazujemo samo z vidika istovetnosti ali samoz vidika razli~nosti. ^lovek je specifi~na narava v naravi. V tem smi-slu je v njej in zunaj nje. Samorazlikovanje ~loveka v naravi je rezultatdru‘benokulturnega, zgodovinskega razvoja. To samorazlikovanje jeponekod okamenelo v nepremostljivem dualizmu med naravo indru‘bo. ^lovek pa se potem obupno teoretsko trudi, da bi povezal ti-sto, kar je sam miselno razdvojil in protistavil. Priznanje dru‘bene, je-zikovne, miselne, moralne, tehni~ne posebnosti ~loveka ne zahtevadualisti~nega protistavljanja narave in ~loveka. Kar je skupno vsemu‘ivljenju, ni specifi~nost ~loveka, kar je posebnost ~loveka, pa ne pri-pada vsemu ‘ivljenju. Niti ni treba v imenu ob~ih skupnih vezi ~love-

41

ka z naravo ukinjati njegove posebnosti niti ni treba v imenu teh po-sebnosti ukinjati ~lovekove povezanosti z vso biosfero in naravo sploh.

Teoretskofilozofski in ekolo{ki razmislek o naravi prihaja do spoz-nanja o enotnosti kvalitativnega in kvantitativnega bistva narave, nepa da je bistvo narave samo v kvantitativnem. Novove{ki ekonomi-zem narave se presega s spoznanjem, da ekolo{kih funkcij ni mogo~espeljati na kratkoro~no ekonomsko koristnost. Mehanicizem naravese ukinja s kibernetsko metaforo, da je narava zapleten sistem vzvrat-no vzro~no-posledi~nih, ne pa linearnodeterministi~nih povezav. Kla-si~na mehansko-tehni~na metafora narave pa se presega tudi na ne-tehni~ni, organicisti~ni na~in s hipotezo o »gaia«. Celotna biosfera jekot nekak{en velikanski organizem in izredno prilagodljiv. Toda on-stran dolo~enega praga se bo »gaia« mogo~e prilagodila tako, da za~loveka ne bo ve~ primerna. To hipotezo o gaia je razvil ameri{ki razi-skovalec James Lovelock (1979). Atmosfera je v stanju stalnega nerav-note`ja, toda to ni vodilo v kaos. Stabilno stanje se je vzdrèvalo 3,5milijarde let. Atmosfera je ostajala stabilna kljub me{anju reaktivnihnestabilnih plinov. Organizmi imajo aktivno vlogo za vzdrèvanjeplaneta, primernega za ìvljenje. Tradicionalno se je gledalo na ìvlje-nje z vidika njegovega prilagajanja fizi~nim in kemi~nim razmeram.Ta enostranski pogled je postal predmet kritike nekaterih filozofov indru`boslovcev è v drugi polovici 19. stoletja (Nietzsche, Marx, En-gels, Bergson). Naravoslovci so bili sprva skepti~ni do hipoteze o ga-ia, potem pa se je vzpostavil bolj naklonjen odnos.

Novove{ki antropocentrizem se presega z nastajanjem ekocentri~nezavesti, ko odnos do ostalega ‘ivljenja in celotne narave tudi postajapredmet moralne presoje. Presega se tudi s spoznanjem in priznanjemvklju~enosti ~loveka v evolucijo ‘ivljenja in narave. Novove{ki volun-tarizem in aktivizem naj bi se prakti~no pomirila z ekocentrizmom, zekologizacijo tehnologije, proizvodnje in potro{nje. Ekonomska, tr‘nakonkuren~nost naj poteka znotraj teh okvirov. Odlo~ilni so trije aksiomi:a) delajmo dolgoro~no in celostno na ekolo{ki/okoljski primeren na~in,b) iz ekolo{kih/okoljskih pa tudi eti~nih razlogov ne smemo delati vse-ga, kar bi lahko, c) bolj modro je preventivno varovati kot pa naknadnoob‘alovati. Razli~ni interesi ter vrednote ovirajo ali spodbujajo uveljav-ljenje teh na~el. Te ovire in spodbude se najbolje izrazijo v razlikahmed stali{~i neekolo{ke (antropocentri~ne) in ekolo{ke paradigme.

Osnovna stali{~a neekolo{ke (antropocentri~ne)in ekolo{ke paradigme

Pojem paradigme se je najbolj raz{iril potem, ko ga je v svoji knjigi TheStructure of Scientic Revolution 1962 uporabil ameri{ki zgodovinar zna-



nosti Thomas Kuhn. Pojem paradigme je splo{nej{i od pojmateorije. Znotraj ene in iste paradigme, na primer antropocentri~ne, solahko zelo razli~ne, sociolo{ke, ekonomske, eti~ne in druge teorije.Obstaja hierarhija paradigem od subdisciplinarnih, disciplinarnih, po-dro~nih do globalnih kulturnocivilizacijskih. êprav se je izraz para-digma najprej uveljavil na spoznavnem podro~ju, se je pozneje pre-nesel tudi drugam in se govori o paradigmah religije, tehnike inpodobno. Bistvo pojma paradigme tvorijo temeljne spoznavne, meto-dolo{ke in ontolo{ke predpostavke, znotraj katerih se zastavljajovpra{anja, podmene in problemi, ki se raziskujejo.

Konec 60. in 70. let minulega stoletja je nastalo moderno okoljevars-tveno in naravovarstveno gibanje, z njim okoljska/ekolo{ka ozave{~e-nost in zametki nove dru‘benovrednotne paradigme. V tem ~asu soiz{la pomembna dela: Carson (1962), Georgescu-Roegen (1971), Com-moner (1971), Meadows et al. (1972), Naess (1973), Enzensberger (1973).

Dunlap in van Liere (1978) sta predlagala merski instrument zaugotavljanje navzo~nosti vrednotne okoljske paradigme v javnom-nenjskem raziskovanju, ki so ga za merjenje splo{nih stali{~ v odnosu~loveka do narave in okolja uporabljali 25 let. Vpra{alnik je vseboval12 trditev, ki so pokrivale tri tematske sklope:a) ob~utljivost naravnega ravnote‘ja in ~lovekova mo~, da ga ru{i;e) obstoj meje rasti;f) pravica ~loveka, da razpolaga z ostalo naravo.Odnos anketirancev do ponujenih trditev pa se je meril z lestvico:1. popolnoma sogla{am;2. v glavnem sogla{am;3. v glavnem ne sogla{am;4. sploh ne sogla{am.

Gotovo se je mogo~e strinjati s kriti~no ugotovitvijo, da je bila skalanove okoljske paradigme proizvod svojega ~asa in ima omejeno ve-ljavnost. V dru‘boslovnih znanostih ni najbr‘ ni~esar, kar bi bilo iz te-ga izvzeto. Nekateri so opozarjali, da so nastale nove vsebine, ki nisobile uvedene in operacionalizirane v skali Dunlapa in van Liera, kotso na primer intrinzi~ne vrednote narave, moralna obveznost ~lovekado drugih bitij, vrednota biotske raznolikosti in drugo. Tak{na in po-dobna opa‘anja so vodila k ugotovitvi, da je treba spremeniti in do-polniti skalo iz leta 1978 (Lalonde, Jackson, 2002: 28–36). To potrebopa sta uvidela sama tvorca skale (Dunlap, Kent, van Liere, Mertig,2000: 425–442). Predlagali so spremembe in izbolj{ave. Termin »novaokoljska paradigma« so nadomestili z »novo ekolo{ko paradigmo«,~e{ da ta {ir{e, splo{nej{e ozna~uje ekolo{ke probleme modernegasveta kot pa izraz »okoljski«. Trem vsebinskim sklopom so dodali {edva: ~lovekovo izjemnost, njegovo izklju~enost iz narave in nevarnostekolo{ke krize, ki se nana{a na katastrofi~en zna~aj globalnih ekolo{-kih problemov. Termin »mankind« (kot da bi ~love{tvo predstavljali le

43

mo{ki) so nadomestili s »humankind«. Uvedli so {e novo modaliteto»niti-niti«, ki omogo~a vpra{ancem zavzeti bolj prefinjeno stali{~e doproblema. Skalo nove ekolo{ke paradigme je med drugimi preverjaltudi zagreb{ki sociolog Kufrin (2002). Vzorec njegove anketne razi-skave je zajel 518 {tudentov s petih fakultet. Anketiranci (75 %) so vsvojih odgovorih izkazali veliko pripadnost vrednotam nove ekolo{keparadigme.

Ameri{ka sociologa Catton in Dunlap (Catton, 1978, Catton, 1978a,Dunlap, Catton, 1994) sta lo~ila:a) tradicionalno paradigmo ~lovekove izjemnosti (HEP = Human

Exemptionalism Paradigm) inb) novo okoljsko paradigmo (NEP = New Environmental Paradigm).

a) Osnovna stali{~a paradigme ~lovekove izjemnosti (HEP):

Ljudje imajo kulturno dedi{~ino poleg genetske in tako se popolno-ma razlikujejo od vseh drugih ‘ivalskih vrst, zato so izvzeti iz ekolo{-kih na~el in ekolo{kih omejitev. Dru‘beni in kulturni dejavniki,vklju~no s tehnologijo, so glavne determinante ~love{kih zadev in zanjih je odlo~ilno dru‘beno in kulturno, ne pa biofizi~no okolje. Kultu-ra je kumulativna, zato se tehnolo{ki in dru‘beni napredek neskon~nonadaljuje in re{uje vse dru‘bene probleme. Napredek pomeni, da jesedanje stanje bolj{e od preteklega in da bo prihodnje bolj{e od seda-njega. Narava ponuja neomejene mo‘nosti za blaginjo vseh ljudi. Po-trebe ljudi se lahko {irijo tako po koli~ini kot po raznolikosti. Vedno sebodo na{le znanstvenotehni~ne re{itve za ~lovekove probleme.

Iz navedenih zna~ilnosti je mogo~e ugotoviti, da je ta paradigmaantropocentri~na, progresisti~na, scientisti~na, tehnicisti~na in eti~no-{ovinisti~na, ker so ‘ivali, rastline in vsa narava izklju~eni iz ~loveko-vih moralnih razmerij.

b) V odnosu do nekaterih zna~ilnosti paradigme ~lovekove izjem-nosti je nova okoljska/ekolo{ka paradigma {ir{a, vklju~ujo~a, ne paizklju~ujo~a. Na~ela paradigme ~lovekove izjemnosti se relativizirajo,izgubijo svoj absolutni pomen, niso ve~ prevladujo~a, ampak postane-jo podrejena.

Kljub temu da imajo ljudje izjemne zna~ilnosti (kulturo, tehnologi-jo, jezik), ostajajo ena od mnogih vrst, ki je soodvisno vklju~ena v glo-balni ekosistem. Na ~love{ke zadeve ne vplivajo samo dru‘beni inkulturni dejavniki, ampak tudi zapletene vzro~no-posledi~ne poveza-ve med naravo in dru‘bo. Ljudje ‘ivijo tudi v biofizi~nem okolju in sood njega odvisni in ta nalaga ~love{kim zadevam mo~ne fizi~ne inbiolo{ke omejitve. Prst, rastline, ‘ivali, voda, zrak so bistvene predpo-stavke ~lovekovega ‘ivljenja. Tehnologija lahko za~asno raz{iri mejezmogljivosti okolja, toda ekolo{ki zakoni se ne dajo odpraviti (Catton,Dunlap, 1980: 34).



Catton sodi, da sta dva rodova sociologov zanemarjala razmerjemed naravo in dru‘bo. Ugotavlja, da »je minila svoboda na{e stroke(tj. sociologije, op. Kirn), da gradi modele ~love{ke dru‘be ne ozirajo~se na pritisk obremenitve okolja. Ne bodimo ‘rtve nezasli{ane kultur-ni{ke zaostalosti, da ne vidimo nezasli{anost teh sprememb« (Catton,1987: 503). Sedaj je sicer ekolo{ki/okoljski vidik navzo~ v makromo-delih dru‘benega razvoja, toda obi~ajno kot posebno poglavje, ne na-stopa pa kot integralni del vsakega podro~ja (turizma, energetike,prometa, kmetijstva idr.). Ne gre zgolj za to, da bi vsako podro~je vse-bovalo tudi okoljsko poglavje, ampak da bi bilo kot celota ekolo{ko/okoljsko zasnovano in domi{ljeno. Nova ekolo{ka/okoljska paradig-ma je primeren miselni, vrednotni okvir za varovanje narave in oko-lja, saj ni zavezana novove{kemu aktivizmu in voluntarizmu.

45

IZVORI SODOBNIHEKOLO[KIH/OKOLJSKIH PROBLEMOV

Okoljski problemi sodobne civilizacije so po svojem izvoru dru‘beno-antropolo{ki. ^lovek izstopa ne samo kot njihov vzrok, ampak vkon~ni posledici tudi kot njihova ‘rtev. Obstajajo lahko mnoge okolj-ske/ekolo{ke posledice, ki pa {e niso postale problem za ~loveka. Iz-vori sodobnih ekolo{kih/okoljskih problemov so dveh vrst: naravniin antropogeni oziroma sociogeni, ker so tudi raznovrstna individual-na ravnanja do narave in okolja dru‘beno posredovana. Izvori invzroki ekolo{kih/okoljskih problemov so razli~ni: tehnolo{ki, biolo{-ki, antropolo{ki, demografski, ekonomski, politi~ni, vrednotni, izo-bra‘evalni, spoznavni, informacijski idr. Vsak izmed teh izvorov selahko ima za temeljnega in edinega. V tem primeru imamo opravka zrazli~nimi redukcionizmi (speljavami, zo‘itvami) razumevanja izvoraekolo{kih/okoljskih problemov. Kolikor je izvorov in vzrokov, tolikoje lahko tudi redukcionizmov. Kakr{na je diagnostika, tak{na je tera-pija. Izvori okoljskih problemov so raznovrstni. Temu morata ustre-zati tudi njihova terapija in preventiva. To pa {e ne pomeni, da so vvsakem ~asu in v vsaki dru‘bi vsi izvori enako pomembni v diagno-sti~nem in terapevtskem smislu.

Poleg sedaj prevladujo~ih antropogenih pa obstajajo tudi naravnivzroki ekolo{kih/okoljskih sprememb. Ni pa vedno lahko odkriti inlo~iti antropogenih izvorov od naravnih. [e posebej te‘ko je natan~nodolo~iti dele‘ vsakega izmed njih, kadar delujeta oba tipa vzrokov.Naravni vzroki u~inkujejo v kontekstu ~lovekovih sprememb naravein okolja, zato so lahko njihove posledice druga~ne, bolj silovite, boljrazdiralne. Navzo~nost antropogenih dejavnikov je pogosto zakritazaradi ~asovnega zamika posledic ~lovekovih posegov v prostor, za-radi tehni~nih, kemi~nih, dru‘benoorganizacijskih sprememb v ~love-kovem vsakdanjem ‘ivljenju, bivalnem, delovnem okolju, hrani, ob-la~enju, rekreaciji, gibanju, zaradi mo~i delovanja neposrednega na-ravnega fizi~nega vzroka ali zato, ker je sou~inkovanje antropogenihdejavnikov posredovano z naravnimi vzroki. Dru‘beno je prekrito inzakrito z naravnim. Dru‘beni, antropogeni vzroki se predstavljajo kotnaravni, kar pa slabi dru‘beno okoljsko previdnost in preventivo. Pre-cej ~asa je bilo potrebno, da se je vzpostavilo prevladujo~e soglasje vznanstveni skupnosti, da je ~lovekova uporaba fosilnih goriv glavni


vzrok za nastajanje globalnih podnebnih sprememb. Mo‘nost toplegrede je ‘e davnega leta 1896 predvidel {vedski fizik in kemik Arrhe-nius v svojem ~lanku Influence of the Carbonic Acid in the Air upon theTemperature on the Ground v reviji Philosophical Magazine. Dokaj to~-no, glede na sedanje spoznanje, je celo izra~unal pove~anje povpre~netemperature 4 °C–6 °C. Neposredno empiri~no pa ni mogel potrditisvoje teorije. Minilo je 100 let od objave Arrheniusovega ~lanka, da jebilo dose‘eno ve~insko soglasje v znanstveni skupnosti, da je nastaja-jo~a topla greda antropogenega izvora (Weiszaecker, Lovins, B.A., Lo-vins, L.H., 1997: 249–255).

Tehnolo{ki izvori

Dvojnost tehnologije

^lovek je edino ‘ivo bitje, ki ima poleg svojih notranjetelesnih (endo-somatskih) {e zunajtelesne (eksosomatske) organe. Toda ne samo, dajih ima, ampak jih stalno obnavlja, izbolj{uje, spreminja in kopi~i. Kot‘ivo bitje je ~lovek povezan z bistvom ‘ivljenja sploh, je naravno bitje,kot specifi~no dru‘beno, kulturno, jezikovno, tehnolo{ko bitje pa selo~i od njega. ^lovek ima v biosferi dvojni status: je dru‘beno in na-ravno bitje. Zaradi tega ima tudi tehnologija kot ~lovekov produktdvojni zna~aj. Je hkrati nekaj naravnega in »umetnega« (dru‘benega),materialnega in duhovnega, dejanskega in mo‘nega. Tehnologija ninekaj ~isto naravnega, ker ne nastaja v naravi samoniklo, kot so nasta-le rastlinske in ‘ivalske vrste. Tehnologija ima poleg dru‘benih tudinaravne predpostavke, toda zato {e ni nekaj ~isto naravnega in {emanj nekaj protinaravnega ali nadnaravnega, saj vse tehnolo{ke ure-sni~itve pomenijo ~love{ko udejanjanje naravnih mo‘nosti in narav-nih zakonitosti. Tehnologija je ~lovekova ustvarjalna kombinacija na-ravnih, tehni~nih in dru‘benih mo‘nosti. Zaradi navedenih dvojnostibo tehnologija vedno tudi do neke mere tujek v biosferi in zato izvorokoljskih problemov. Z razvojem znanosti postajajo tehnologije vsebolj utemeljene na znanosti (science based technologies). V ospredjestopa kombinatori~ni, umetni zna~aj tehnologij. Ustvarjalno razisko-valno delo razkriva neslutene radikalne naravne mo‘nosti, ki jih svetkonkurence, podjetni{tva, profitni{kih, voja{kih interesov kombinirain udejanja v tehnologijah. Zlasti od industrijske revolucije dalje ~lo-vek ‘e dolgo ~asa ne spreminja ve~ samo »oblike« materije, torej nekajzunanjega, povr{inskega, ampak njene strukture, funkcije in lastnosti.Ta kvalitativni preskok se lepo ka‘e na mnogih podro~jih, izrazito pav organski, anorganski kemiji in genski tehnologiji. Od kombinacijempiri~no naravnih danosti ~lovek s pomo~jo znanosti prehaja k teh-

47

nolo{kim kombinacijam najbolj abstraktnih teoreti~nih naravnih mo‘-nosti. Vse {ir{a sfera ~love{kih znanstveno-tehnolo{ko udejanjenihnaravnih mo‘nosti prihaja v konflikt z obstoje~o dejanskostjo narave.S ~lovekom se je v naravi udejanila tista mo‘nost, ki stremi za uresni-~evanjem vseh drugih njenih mo‘nosti. Narava pa ne uresni~i vsehsvojih mo‘nosti. Odsotnost dolo~enih kemi~nih spojin v naravi je naj-pogosteje znamenje, da niso zdru‘ljive z biokemijo ‘ivljenja. Naravniekosistemi, ugotavljajo ekologi, ne vsebujejo PBC, dioksinov, DDT,CFC ipd. Seveda pa ne vsebujejo tudi ‘eleznic, letal, ra~unalnikov,pralnih strojev, raket in {e marsi~esa drugega. Tehnogene in antropo-gene ekolo{ke/okoljske {kode so predvidljive ali nepredvidljive, zrazli~no stopnjo verjetnosti, da se zgodijo. Predvidljive in nepredvi-dljive ekolo{ke/okoljske posledice pa so lahko namerne in ‘elene alinenamerne in ne‘elene. Kar je predvidljivo in ne‘eleno, {e ni re~eno,da je mo‘no prepre~iti. Stranski u~inki zdravil so tipi~en primer neza-‘elenih, toda predvidljivih u~inkov. Z razvojem se spreminja razmer-je med predvidljivimi in nepredvidljivimi posledicami, toda vedno boostal dolo~en obseg ne‘elenih, nenamernih in nepredvidljivih posle-dic, ki pa ~loveka najbolj ogro‘ajo in je pred njimi najbolj nemo~en.Narava tehni~nih produkcijskih in potro{nih sredstev je izvor oboje-ga: okoljske {kode in neke dru‘bene koristi. Degradacija okolja je last-na funkcioniranju tehnologij in je v tem smislu seveda nenamernovgrajena v konstrukcijo tehnologij. Samo dolo~ene tehnogene ekolo{-ke/okoljske {kode je mo‘no bolj ali manj natan~no predvideti. Pravi-loma pa mo‘ne okoljske {kode niso predvidljive od vsega za~etka,ampak je to mo‘no {ele po dolo~enem ~asu. Nih~e ni predvidel posle-dic uporabe avtomobila na spreminjanje kemi~ne sestave atmosfere.

Tehnolo{ke re{itve so ujete v konfliktne cilje in zahteve. Nemogo~eje vsakega zadovoljiti maksimalno, ampak le optimalno. Od njih sepri~akuje, da bodo optimalne tako v tehni~nem, okoljskem, ekonom-skem kot tudi psiholo{ko-ergolo{kem pogledu. Toda ko se pomikamood posami~nih re{itev k splo{nemu razumevanju, se vse bolj razkrivana~elna konfliktna narava vsake re{itve. Trend k dematerializaciji, toje vse manj{i porabi materiala in energije v industrijskih produktih, jenesporno okoljevarstveno pozitiven trend, toda ~e bodo imeli manj{iin la‘ji produkti kraj{o ‘ivljenjsko dobo, bo celostni u~inek kljub temuve~ja koli~ina odpadkov. ê zaradi kompleksnosti produktov recikli-ranje postane bolj te‘avno, to pove~uje trend k ve~ji entropi~ni rabinaravnih virov (Ausubel, Sladovic, 1989). Za doseganje optimalnegakompromisa med razli~nimi zahtevami in omejitvami bodo potrebnavse bolj temeljna naravoslovna, tehni~na in dru‘boslovna spoznanja,ker se soo~amo s kompleksnimi meddisciplinarnimi problemi. Z ne-mo‘nostjo ni~elne degradacije in onesna‘enja so povezana najglobljateoretska in filozofska vpra{anja o odnosu med tehnologijo in naravo,med sociotehni~no in ostalo biolo{ko evolucijo. Novosti znanstveno-

IZVORI SODOBNIH EKOLO[KIH/OKOLJSKIH PROBLEMOV


tehi~nega napredka so se vedno legitimirale s tem, da so dobre in ko-ristne za ~love{tvo. Obi~ajno je ~as razkril, da je korist samo ena stranmedalje. Analize {kode in koristi (cost-benefit analysis) to potrjujejo vne{tetih primerih. Vsaka korist tehnologije je z vidika {ir{ega dru‘be-noekolo{kega konteksta vedno imela tudi nekatere sen~ne strani. Z je-drsko, gensko tehnologijo in mo‘nimi ekolo{kimi katastrofami nam jebli‘ja Nietzschejeva globokoumna ugotovitev, da bomo mogo~e ne-ko~ propadli zaradi dozdevnega vedenja, kaj je koristno in v interesu~love{kega roda. Nietzschejeva misel globlje zadeva problem dvojnenarave znanosti in tehnologije, kot pa se ta dvojnost razkriva prek {te-vilnih analiz {kod in koristi konkretnih tehnologij. Zastavi se lahkovznemirljivo vpra{anje, kaj pa ~e je trend znanstvenotehnolo{kegarazvoja tak{en, da je rezultat celotnega spleta koristi in {kod nara{~a-jo~e samouni~ujo~? To rezultanto postopoma razkriva dru‘benoteh-nolo{ki evolucijski proces s ~asovno zapoznelimi razpr{enimi, todamanifestnimi posledicami, ko se poka‘e njihov sinergijski u~inek vvsej svoji razse‘nosti in ostrini. V obdobju, ki lahko traja nekaj sto-letij, nimamo pravega celostnega razumevanja razmerij v trikotniku:znanstvene tehnologije – narava – dru‘ba. Znanstvenotehnolo{ki op-timizem je uspavajo~ in zavajajo~. Vendar ne gre zato, da bi ga nado-mestil pesimizem. Dokopati se moramo do globljega razumevanjabistva tehnologije v njenem odnosu do ~loveka in narave in v skladu stem spremeniti svoje delovanje, svoje ambicije in naravnanost dru‘be.

Spoznavni razlogi ekolo{kih/okoljskih problemov tehnolo{keuporabe znanja

Naravoslovna in dru‘boslovna spoznanja so v bistvu nekak{ni mode-li narave in dru‘be, ki nikdar ne morejo popolnoma opisati originalain tudi ne predvideti vseh interakcij njegovih elementov. V tehnologi-jah je opredmeteno za dolo~ene funkcije in cilje specializirano znanje,hkrati pa tehnologije funkcionirajo v totalitetah, kot sta narava indru‘ba. Interakcije znotraj totalitet in med njimi vedno pomenijo do-lo~en prese‘ek v primerjavi s tem, kar je odkrila znanost. Znanstveneabstrakcije homogenizirajo in poenotijo heterogenost. To poenotenjeheterogenega dose‘e najvi{jo stopnjo v matemati~nih abstrakcijah inmatemati~no formuliranih zakonih. Prek tehnolo{ke uporabe pa sehomogenizirane abstrakcije vra~ajo v kompleksni, heterogeni origi-nal, biosfero, dru‘bo, ekosisteme. Totaliteta originala in znanstveno-tehnolo{ko opredmeteno in specializirano abstraktno, ki funkcionirakot ~utno materializirano abstraktno, bosta vedno v konfliktu. Isti iz-vor spoznavnega in tehnolo{ko-ekonomskega uspeha znanosti je bilhkrati izvor okoljskega neuspeha tako uporabljene znanosti. V tem

49

smislu obstaja tudi »krivda« znanosti za tehnolo{ko proizvedeneokoljske probleme, ker v bistvu vse industrije in njene tehnologije boljali manj ‘e temeljijo na znanosti (»science based industry«). âs od-krije pomanjkljivost vseh stvari in tako tudi okoljske pomanjkljivostivsake tehnologije. Vzroki okoljskih posledic tehnologij so lahko eko-nomski, organizacijski, psiholo{ki (v neodgovornem, malomarnemravnanju s tehnologijo), v sinergijskih u~inkih mno‘i~nosti »tiranijemalih odlo~itev« (Odum, 1988), v pomanjkljivem znanju in nepopol-nosti tehnologij v biosferi. Da se neodgovorno ravnanje spremeni vodgovorno, to je v ~lovekovi mo~i. Okoljevarstvenim posledicam tira-nije malih odlo~itev se najbr‘ nikdar ne bo mogo~e popolnoma izog-niti. Najbolj uspe{en na~in njihovega obvladovanja je, ~e so pravo~a-sno spoznane njihove mo‘ne okoljske posledice, da se sploh izklju~imo‘nost njihovega nastajanja. ê so mno‘i~na ravnanja ljudi okoljskoustrezna, pa imamo opravka z blagodejnim za‘elenim u~inkom.

Postavlja se vpra{anje o zaslugi znanosti za ‘elene in odgovornostza ne‘elene posledice njene uporabe. Nesporno je, da je uporabljenaznanost postala bistvena sestavina materialnega in dru‘benega ‘ivlje-nja sodobnega ~loveka. Znanost si lasti zasluge, da je v pozitivnemsmislu spremenila ~lovekove delovne razmere, prispevala k izbolj{a-nju njegovega zdravja, dvignila produktivnost ~lovekovega dela inomogo~ila raz{iritev terciarnega in kvartarnega sektorja, omogo~ilasvetovni transport in komunikacije in {e in {e bi lahko na{tevali. Zna-nost je revolucionirala poljedelstvo s pomo~jo botanike, genetike, ke-mije, tehnike, tako da 3–10 % aktivnega prebivalstva v nekaterih dr‘a-vah ne samo da prehrani vse ostalo prebivalstvo, ampak hrano {eizva‘a. Mar niso sen~ne ekolo{ke strani tak{nega kemiziranega in teh-niziranega kmetijstva samo druga stran njenega uspeha? Odmislitenjene sedanje sen~ne strani in v veliki meri bo izginil tudi njen sedanjiuspeh. Razbremenite znanost »krivde« za njene sen~ne strani in od-vzeti ji morate tudi njene zasluge za uspehe. Neposredna ali posrednaudele‘ba znanosti v vseh teh spremembah skoraj ni predmet spora indvoma. Moderna znanost je pri moderni tehnologiji nenamerno sou-dele‘ena pri produkciji ne‘elenih posledic kot tudi pri produkciji na-mernih in ‘elenih uspehov. Moderna znanost ne more zanikati svojihpovezav s tehnologijo in njenimi produkti. Samo ~e bi dokazali, damoderna znanost ni v nikakr{ni niti pozitivni niti negativni povezavis tehnolo{kimi temelji sodobne civilizacije, bi znanost lahko razbre-menili soudele‘be pri nastajanju nenamernih in ne‘elenih posledicsodobnih tehnologij. Uporabljena znanost je postala usodno povezanane samo s ~lovekovim ‘ivljenjem, ampak s celotnim ‘ivljenjem na na-{em planetu. Vsi ljudje, skupaj z znanstveniki in in‘enirji, stojimopred vpra{anjem, kak{en svet ustvarjamo s pomo~jo znanosti in nanjih temelje~ih tehnologijah. Pri dru‘benomoralni sporni, toda namer-ni uporabi ali celo zlorabi znanosti je odgovor nedvoumno jasen: od-



govoren je tisti, ki je izpeljal tak{no uporabo znanosti za dru‘bene inmoralno problemati~ne ali celo o~itno nesprejemljive cilje. ê so pritem sodelovali znanstveniki, so pa~ tudi oni odgovorni. V na~elu paznanstveniki ne morejo biti odgovorni za to, kako se njihova odkritjauporabijo za voja{ke, ekonomske, tehnolo{ke in politi~ne cilje. Za toso odgovorni podjetniki, vojska, politika. Toda kdo je kriv za nena-merne in neza‘elene stranske u~inke uporabe znanja, ki jih nih~e nihotel in tudi ne na~rtoval? Ali znanost lahko odvrne: to se mene ne ti-~e, jaz si lastim samo zasluge za pozitivne hotene rezultate uporabeznanstvenih spoznanj? Iz tega sledi, da ~e so cilji sprejemljivi, potemje vsaka uporaba znanja nujno dobra in ni~esar slabega in negativne-ga ne more pri tem nastati. Ta aksiom je v o~itnem sporu z vsem iz-kustvom moderne uporabe znanosti od industrijske revolucije dalje.Ekolo{ko dejstvo je, da so nenamerne in neza‘elene posledice za dolo-~en ~as tako nelo~ljivo povezane s pozitivno ‘elenimi rezultati infunkcijami, kot sta nelo~ljivi obe strani bankovcev. Kot ne moremovzeti bankovca tako, da bi vzeli samo eno njegovo stran, tako mora-mo tudi kot celoto vzeti neko tehnolo{ko re{itev z njenimi ‘elenimi inne‘elenimi u~inki. ê ne sprejmemo te celote, tudi ne moremo u‘ivatidobrih strani. Seveda pa lahko eno tehnolo{ko re{itev, v kateri je dolo-~en splet ‘elenih in ne‘elenih u~inkov, znanstveno-tehnolo{ko ustvar-jalno zamenjamo z drugo re{itvijo, kjer bo sicer druga~en splet ‘elenihin ne‘elenih u~inkov, toda praviloma nikdar nimamo samo ‘elenih.Obi~ajno bomo razo~arani, ~e mislimo, da ne‘elenih u~inkov ni. Taodsotnost je samo navidezna zato, ker nismo pozorni na {ir{i kontekstin na dalj{e ~asovno obdobje ali pa teh u~inkov {e ne moremo odkritiz obstoje~imi tehni~nimi sredstvi in raziskovalnimi metodami. Degra-dacija stratosferskega ozona zaradi freonov v na{ih hladilnikih, zara-di sestavine na{ih sprejev in drugih sredstev je potekala ‘e davnoprej, preden se je ta proces empiri~no raziskovalno nesporno potrdil.Ni tehnolo{kih re{itev s pomo~jo znanosti, ki ne bi bile vsaj v nekempogledu obremenilne za okolje in v tem smislu neza‘elene z vidika~lovekovih ocen in kriterijev. To dejstvo je biokemik Barry Commonerna literarno simbolni na~in formuliral kot ekolo{ki zakon, ki se glasi:»Brezpla~nega kosila ni.« ê si znanost upravi~eno lasti zasluge za{tevilne dobrobiti, potem mora biti dosledna in nase, vsaj posredno,prevzeti tudi nev{e~no breme nenamernih in ne‘elenih posledic njeneuporabe. Znanost kot izvir dobrega je hkrati izvir nehotenega in ne-namernega zla. Vlogo znanosti v ~love{ki kulturi bomo dojeli celost-no, ~e bomo razkrili ontolo{ke in spoznavne izvore ne‘elenih posledicuporabe znanja. Tak{no razkritje nima namena, da bi znanost morali~-no obsojalo, ampak da bi odkrito in pogumno pogledali tudi v tvega-nja, ki so povezana z na{o ustvarjalno uporabo znanja, ~eprav nas pritem vodijo vzvi{eni in plemeniti moralni cilji. Naknadno smo odkrilineza‘elene in nenamerne stranske ekolo{ke u~inke uporabe pestici-

51

dov, herbicidov, umetnih gnojil. Nismo {e odkrili, kako vplivajo nana{e zdravje tiso~e kemi~ne sestavine, ki so v na{em okolju in v na{ihrani zaradi postopka pridelave, predelave in shranjevanja ‘ivil zzmrzovanjem. Ne vemo, kak{ne vse bi lahko bile morebitne neza‘ele-ne posledice uporabe genske tehnologije v kmetijstvu in elektromag-netnih sevanj razli~nih naprav.

Domi{ljavo bi bilo re~i, da so dosedanje nenamerne in neza‘eleneposledice tehnolo{ke uporabe znanosti zgolj posledica splo{ne ekolo{-ke nevednosti in neopreznosti, da pa bo odslej vse druga~e. Znanostje sicer sama sposobna odkrivati neza‘elene posledice, toda ne vednopravo~asno. Uporaba znanja jih bo tudi vedno proizvajala. Mogo~eobstaja celo naslednja odvisnost med ‘elenimi in ne‘elenimi posledi-cami: kolikor bolj so ‘elene posledice radikalne, toliko bolj je verjetno,da bodo tudi ne‘elene radikalne ali celo katastrofi~ne. Uporaba zna-nosti bo vedno izvor neza‘elenih posledic, hkrati bo iskala sredstva inna~ine, kako bi se jim izognila in jih zmanj{ala. Dokler bo znanosti us-pevalo to dvoje dr‘ati v nekem za ljudi sprejemljivem razmerju, toliko~asa bo najbr‘ tudi prevladalo pozitivno vrednotenje znanosti in nje-ne uporabe. Kakor hitro pa bi se zgodilo, da bi ne‘elene dru‘bene inekolo{ke posledice znanstvenih tehnologij dobile zna~aj katastrofi~-nih razse‘nostih, se bo v temelju spremenil odnos javnosti do zna-nosti. To bi bila sprememba odnosa do znanosti zaradi tragi~nega innegativnega izkustva. Kriti~na zavest znotraj znanosti same, ki opo-zarja, da trenutno ne more dati zanesljivega vedenja o mo‘nih neza-‘elenih u~inkih za ~lovekovo zdravje in okolje sploh, prispeva k temu,da se v javnosti oblikuje bolj trezen in bolj realisti~en odnos do uresni-~evanja znanstvenotehni~nih mo‘nosti. Tako znotraj izvedenskeznanstvenotehni~ne racionalnosti kot tudi v {ir{i dru‘bi bo moraladobiti priznanje stara kitajska modrost, ki pravi:

Kdor ho~e imeti samo dobro brez zla,red brez nereda,ta ne pozna na~el nebes in zemljein ne ve, kako so povezane stvari.

Ne samo laiki, ampak tudi strokovnjaki pa v nasprotju s staro kitaj-sko modrostjo {e vedno mislijo, da lahko ponudijo samo dobro brezzla, red brez nereda. Dosedanji znanstvenotehnolo{ki napredek neopravi~uje tak{nega pri~akovanja. Iz stare kitajske modrosti ne izhaja,~e bi uporabil psiholo{ke oznake, niti nekriti~ni znanstvenotehnolo{kipesimizem niti nekriti~ni optimizem, ampak realizem. Mnoge ne‘ele-ne posledice uporabe znanja za ~lovekove potrebe in u‘itke so rezul-tat kratkoro~nih ekonomskih profitnih interesov, prometejske ambi-cioznosti in usodne domi{ljavosti. Toda ~etudi bodo kdaj v kak{ni bolj~love{ki dru‘bi ti izvori ne‘elenih posledic izginili, bodo {e vedno os-



tali spoznavni izvori, ki so nujni rezultat ~lovekovega nepopolnegavedenja. Ni mogo~e predvideti vseh mo‘nih posledic v praksi, ki iz-hajajo iz uporabe znanja. Vedno obstaja neskadje med spoznanjem inravnanjem. Vedno so razlike med eksperimentom in vitro in njegovoizvedbo in vivo. Iz teh razlik in nemo‘nosti izhajajo prakti~ne omeji-tve ~lovekovega nadzora, upravljanja in preventive pred mo‘nimi po-sledicami. Namesto zahteve, da nas ni~ ne sme presenetiti, moramobiti ekolo{ko realni in ra~unati s tem, da nas marsikaj lahko preseneti.Nemo‘nost predvidevanja vseh prakti~nih posledic, ki izhajajo izuporabe znanja, ti~i v neskladju med teorijo in prakti~no konkretnoizvedbo. V teoriji po definiciji nikdar ne more biti zaobjeta vsa celotaempiri~nih, prakti~nih konkretnih pogojev. Vseh posledic tudi ni mo-go~e predvideti zaradi njihovega ~asovnega zamika. Tu je {e siner-gizem, ki ga je mogo~e le v zelo omejenem obsegu laboratorijskoeksperimentalno simulirati in prou~iti. Obstoje~e kemi~ne substancestopajo v interakcijo s tiso~erimi drugimi in vse te mre‘e vzajemnihu~inkovanj ne moremo laboratorijsko prou~iti in preizkusiti. Vedno sebomo soo~ali z nepredvidenimi, nenamernimi in neza‘elenimi posle-dicami tehnolo{kih inovacij. Noben kemik v 30. letih prej{njega stolet-ja najbr‘ ni mogel empiri~no dokazati povezave CFC z zmanj{anjemstratosferskega ozona. Podobno je bilo z odkritjem rakotvornosti az-besta. Azbest in hladilnik pa sta bila v svojem ~asu upravi~eno spreje-ta kot ~udoviti inovaciji. Danes je sicer in‘enirska, medicinska in splo-{na dru‘bena okoljevarstvena ozave{~enost neprimerno ve~ja kotpred drugo svetovno vojno, toda nobenih zagotovil ni in ne more biti,da se v tehnolo{kem razvoju ne bodo nenehno ponavljale situacije,podobne azbestu in degradaciji ozona, ali pa {e bolj daljnose‘ne indramati~ne.

ê bi ‘e razpolagali z bo‘ansko predvidljivostjo, {e ni re~eno, da biimeli hkrati na voljo tudi sposobnost, da bi lahko prepre~ili vse pred-videne, vendar neza‘elene u~inke. @e Nietzsche je opozoril na ne-predvidljivost posledic ~lovekovih postopkov. Pri vsakem delovanjupo njegovem dose‘emo mnogo tega, na kar ne mislimo. Samo za bli‘-nje posledice po Nietzscheju lahko re~emo, da so koristne. Na dolgirok pa se po njegovem vsak postopek lahko ozna~i kot koristen ali{kodljiv. âs zrelativizira koristnost in {kodljivost stvari ter razkrijeokoljsko pomanjkljivost, obremenitev in tveganje vsake tehnologije.Nietzsche je zapisal, da nas posledice na{ih dejanj »dr‘ijo za u{esa injim je presneto malo mar, da smo se med tem ‘e ’pobolj{ali’« (Nietz-sche, 1988 – fragment 179: 84). V ekolo{kem smislu nas za u{esa dr‘ina tiso~e velikih odkritij in na njih temelje~ih inovacij, ki smo jih svoj~as sprejeli brez zadr‘ka in z velikim navdu{enjem. Pri vsaki uporabiznanja moramo ‘e danes misliti na to, kako nas bodo jutri na{a deja-nja in uporabljena spoznanja dr‘ala za u{esa, pa ~eprav se bomo medtem mogo~e ‘e pobolj{ali tako, da bomo sprejeli ustrezne okoljske za-

53

kone, nove tehnoekolo{ke standarde, nove ekotehnolo{ke inovacije inpodobno.

Tehnolo{ke re{itve so v~asih z okoljskega vidika lai~ni javnostipredstavljene kot brezhibne, kot nepovezane z neza‘elenimi okoljski-mi posledicami in obremenitvami. Navidez drobne nev{e~ne okoljskepodrobnosti so nehote ali hote zamol~ane. Obi~ajno pa se poka‘e, dani nobene re{itve brez okoljskega »ostanka«; gre samo za zamenjavoenih posledic z drugimi, ki bi bile manj {kodljive, manj o~itne vsaj zadolo~en ~as, zato pa bolj sprejemljive in manj sporne za javnost. êimamo pred o~mi celoto vseh postopkov, od izhodi{~nih surovin dokon~nega proizvoda in njegove uporabe ter porabe, potem lahko re~e-mo, da v ekolo{kem pogledu ni nobene popolne tehnolo{ke re{itve.So lahko samo bolj{e ali slab{e, kar pa seveda ni nepomembno. V teh-nologijah ni opredmeteno samo ekolo{ko znanje, ampak tudi ekolo{-ka nevednost. Te nevednosti ne morejo odpraviti nobeni dru‘beniodnosi in nobena tak{na ali druga~na ekolo{ka reforma dru‘be. Eko-lo{ka trajnostna demokrati~na dru‘ba pa lahko bistveno zmanj{a tonevednost, pove~uje ekolo{ko previdnost in vzpostavlja ekolo{ko boljprijazne in u~inkovitej{e tehnologije. Kljub na~elni omejenosti to za~lovekovo okoljsko varnost ni nepomembno. Nove tehnike so vednoeksperiment z naravo in dru‘bo. Vendar pa tveganja niso povezanasamo z novimi tehnologijami, ampak je tudi vztrajanje pri obstoje~ihtehnologijah eksperiment z negotovim izidom. Oblikovati bomo mo-rali druga~no modrost o znanju in njegovi uporabi. @iveti bomo mo-rali tudi s svobodno sprejetimi mejami neznanja in uporabe znanja.Nevarnost ne ti~i samo v neznanju, ampak tudi v uporabi znanja. Kla-si~na moderna racionalisti~na dr‘a je videla nevarnosti samo v nezna-nju ali pomanjkljivem znanju.

Razen spoznavnih izvorov nujnih ne‘elenih ekolo{kih posledic sotu {e vzroki ontolo{ke narave. V koliziji sta dve razli~ni ontolo{ki bit-nosti: narava ter dru‘ba s tehnologijo. Tehnologije so po ~loveku indru‘bi uresni~ene spoznavne mo‘nosti. Uresni~ene tehni~ne kon-strukcije, produkti in procesi so vedno namensko specializirani, funk-cionirajo pa v okolju, ki je izredno kompleksno in mnogofunkcional-no.

Nenehno bomo soo~eni tudi s tehnolo{kimi okvarami in nesre~ami(na primer v kemi~nih tovarnah, transportu nafte, nevarnih kemi~nihsnovi ipd.), ki bodo imele bolj ali manj dramati~ne ekolo{ke posledice.Najpogosteje raziskave o vzrokih tovrstnih nesre~ ugotavljajo, da je stehnologijo vse v redu in da je kriv ~love{ki dejavnik, ki pogosto tudidejansko je kriv. Ustvarja se napa~en vtis, da bi tehnologija lahkobrezhibno funkcionirala, ~e ne bi bilo ~loveka. Okvare in nesre~e nisoneverjetni dogodki, ampak postanejo statisti~na nujnost z raz{iritvijotehnologij. Poleg teh statisti~no nujnih nesre~ pa imamo opravka {e stako imenovanimi »normalnimi nesre~ami« (Perrow, 1984). Teh nor-



malnih nesre~, ki bi jih lahko imenovali tudi sistemsko inherentne, nemore prepre~iti v celoti – lahko pa jih seveda zmanj{a – niti izbolj{anatehnologija niti izbolj{ano upravljanje. Po Perrowu izhajajo iz notra-njih kontradikcij kompleksnosti tehni~nega sistema.

Poleg nujnih ontolo{kih in spoznavnih izvorov neza‘elenih posle-dic obstajajo {e dru‘beni izvori zlorabe znanosti in tehnologije. Te je vna~elu mo‘no odpraviti, ~eprav to ni lahko, ker so povezani s ~love-kovimi interesi po mo~i, bogastvu ter podrejanju in izkori{~anju dru-gih ljudi in narodov. Dokler obstajajo dru‘beni izvori zlorabe znanostiin tehnologije, ti {e potencirajo ontolo{ke in spoznavne izvore neza‘e-lenih posledic ali pa vsaj pu{~ajo neizkori{~ene obstoje~e mo‘nosti zaobvladovanjem ontolo{kega zla. ^love{tvo se sedaj vse bolj soo~a zobvladovanjem ne‘elenih, nenamernih in pogosto nepredvidenih naj-razli~nej{ih posledic uporabe znanja zaradi ontolo{kih, spoznavnih indru‘benih razlogov.

Biolo{ka in tehnolo{ka evolucija

^love{ka evolucija tehnologij ni integralni del ostale biolo{ke evoluci-je. Ne izra{~a iz nje in se z njo ne razvija. Vsa evolucija razli~nih oblik‘ivljenja je bila v bistvu koevolucija (coevolution) s svojim bioti~nimin abioti~nim okoljem. Pri dru‘benih tehnologijah pa ne moremogovoriti o koevoluciji z njihovim naravnim bioti~nim in abioti~nim oko-ljem, kar pa {e ne pomeni, da dolo~enih tehnologij niso spodbudilegeografske danosti in da se ~lovek ni s svojimi tehnologijami ustvar-jalno prilagodil naravnim razmeram. ^lovek vna{a v naravo ‘e izgo-tovljene tehnolo{ke produkte (artefakte) in njihove funkcije po vna-prej{njih zamislih, normativih, standardih. @ivalske in rastlinske vrsteter njihove abioti~ne komponente pa so nastajale evolucijsko v vza-jemni interakciji in soodvisnosti. [ele sedaj, v obdobju ekolo{ke tran-zicije in ekolo{ke modernizacije, vznikne potreba, da so tehnologijekonstruirane vse bolj tudi po ekolo{kih standardih. Riba kot elementbioti~nega omre‘ja »vode« je nastala v tem okolju in je njemu nekakovnaprej prilagojena (Commoner, 1990: 8). ^lovek pa zunaj celostnegabioti~nega omre‘ja tehni~ne objekte po svojih kriterijih in parametrihnavr‘e okolju in dolo~i njihove funkcije po izbranih, ‘elenih vidikih,ki so bili do nedavna predvsem ekonomski, tehni~ni, rekreacij-ski, voja{ki, ne pa ekolo{ki. Uresni~itev mo‘nosti genske tehnolo-gije te dosedanje prakse ne spreminja, ampak jo samo raz{irja inpoglablja na novem delikatnem podro~ju, kot je ‘ivljenje. Sodobni in-dustrijski metabolizem, ki temelji na neobnovljivih virih, Ayres (1989)primerja z zgodnjimi stopnjami bioti~ne evolucije, ko so najbolj pre-prosti ‘ivi organizmi pridobivali energijo iz zaloge organskih mole-

55

kul, nakopi~enih v predbioti~nih obdobjih. Biologinja prof. dr. TamaraLah sodi, da filozofija, ki jo spominja na trditve Kirna, »ne priznavateze, da je tehnolo{ki razvoj tudi rezultat evolucije biolo{kih inteli-gentnih sistemov in je zato njen integralni del. Interakcija tehnologijez okoljem, ki jo nekateri sociologi zavra~ajo kot umetno, je namre~produkt in del razvoja ~love{kega mi{ljenja, je le posledica nezadr‘nepoti, ki jo ubira evolucija. Ta se v procesu naravne selekcije odziva naokolje, ki pa ga na vsaki stopnji razvoja tudi sama ustvarja in se zopetnazaj odziva!« (Lah, 1998: 10). Osnovni problem kriti~nega ugovora vnavedku je razumevanje tehnolo{kega (umetnega) in naravnega. Nisporno, da je tehnolo{ki razvoj tudi rezultat ~love{kih bitij in njihove-ga mi{ljenja. Toda ali zato ‘e velja aksiom, da so nekaj naravnega tudinjegovi tehnolo{ki produkti in procesi? Glede nenamernih ekolo{kih/okoljskih posledic prihajamo do istega rezultata, toda z razli~no razla-go, kar pa ni nepomembno. V enem primeru se nujnost ekolo{ko/okoljskih posledic izvaja iz evolucijskega prilagajanja tehnologij, ki sonekaj naravnega, v drugem pa iz razlike med tehnologijo in naravo.Pri prvi razlagi ostaja {e vpra{anje, kako so sploh mo‘ne ekolo{ke/okoljske posledice tehnologij, ~e so te nekaj naravnega. ê je ~lovek ssvojim intelektom in tehnologijo nekaj naravnega, zakaj potem edino~love{ka vrsta ustvarja specifi~ne ekolo{ko/okoljske posledice (naprimer kopi~enje odpadkov), ki ne nastajajo v soodvisnosti rastlinskihin ‘ivalskih vrst, ki so nesporno naravne? Ali so tehnologije in antro-pogene podnebne spremembe, zastrupitev prsti in vode s te‘kimi ko-vinami, uvajanje na tiso~e kemi~nih spojin v okolje, skladi{~enje sred-nje- in visokoradioaktivnih odpadkov nekaj tako naravnega, kot sopti~ja gnezda, jezovi bobrov, razmno‘evanje kobilic in lubadarja inpodobno? ê ne priznamo dvojne narave tehnologij, imamo na voljodve skrajni mo‘nosti: njeno popolno naturalizacijo ali njeno denatura-lizacijo, ko se tehnologijo spreminja v nekaj ~isto umetno ~love{kega,kot so romani, glasba, igre. Nenamerne ekolo{ke/okoljske poslediceizhajajo iz dru‘benotehnolo{ke rabe naravnih virov in ontolo{ke po-sebnosti ~love{ke tehnologije v naravi.

Ne glede na to, kako se bodo v prihodnje upo{tevali ve~disciplinar-na ekolo{ka spoznanja, »naravni patenti« in okoljevarstveni standar-di, bo tehnologija {e vedno produkt ~loveka, ne pa naravnih, ekosi-stemskih evolucijskih interakcij. Obstajata dve vrsti asimetrije mednaravo in tehnologijo: a) kar je tehnolo{ko mo`no, temelji na naravnihmo`nostih, vendar jih narava ne uresni~uje, saj narava ne proizvaja le-tal, èleznic, avtomobilov itd; b) vse, kar se dogaja v naravi, ni tehno-lo{ko izvedljivo. V naravi potekajo krogotoki snovi, kjer se ni~ ne iz-gubi, tehnolo{ko pa ni mogo~e tako posneti naravnih krogotokov, dane bi pri{lo do nikakr{ne izgube snovi, ki ni ve~ uporabna v delovnihprocesih. Zaradi tega ni mo`na popolna sonaravnost tehnologij, in tobo vedno izvor dolo~enih ekolo{ko/okoljskih posledic in obremeni-



tev. Kljub sonaravnosti tehnologij bomo imeli vedno opravka ne samoz eno, ampak z dvemi bitnostmi: naravnim originalom in njenim teh-nolo{kim dvojnikom. [e tako verodostojno posnemanje originala niisto kot original. Vzrok neuspelega in pred~asnega zaklju~ka projektaBiosfera 2 v pu{~avi Arizoni je v temeljni razliki med naravo in tehno-logijo, med originalom in modelom, kar postavlja tudi meje nadome{-~anja naravnega s tehnolo{kim in modeliranja storitev narave na ~lo-ve{ki ravni. V odnosu do celotne biosfere bo ~love{ka tehnologija,~eprav bo visoko ekologizirana, ostala umetelna in bo {kodovala dru-gim ìvim bitjem, s ~asovnim zamikom pa tudi ~loveku samemu zara-di svojih ekolo{kih/okoljskih posledic. Od tehnologij, razen ~loveka,ostalo ìvljenje nima koristi, ampak je praviloma ogroèno. ^lovek jezaradi svojih interesov s pomo~jo tehnologij stalno zoèval njihov ìv-ljenjski prostor in ga spreminjal v njihovo {kodo. ^lovekov znanstve-notehnolo{ki poseg v naravo bo izvor razli~nih vrst tveganj. Razume-vanje tveganja in njegovo upravljanje zahtevata ne samo sodelovanjenaravoslovnih, dru`benih in tehni~nih znanosti, ampak tudi komuni-kacijo med dràvo, znanostjo in javnostjo. Ekolo{ko znanje, ki ga bo~lovek upo{teval v produkcijskih sredstvih in potro{nih dobrinah, bovedno pomanjkljivo. Evolucija dru`bene, kulturne in tehnolo{ke raz-nolikosti je doslej potekala tudi na ra~un zmanj{evanja biotske razno-likosti. Vsa mednarodna prizadevanja za ohranjanje biotske raznoli-kosti so zgodovinski signal, da dru`beni razvoj ne more ve~ potekatiza ceno siroma{enja biotske raznolikosti.

Aldo Leopold, ameri{ki gozdarski strokovnjak in ekolog, ki se jeukvarjal z upravljanjem divjadi, je sodil, da znanstvenik ve, »da jebioti~ni mehanizem tako kompleksen, da njegovo delovanje mogo~ene bo nikdar popolnoma razumljeno« (Leopold, 1987: 205). Velika tve-ganja bodo spremljala prometejsko ambicijo nietzschejanskega nad~-loveka, da upravlja s celotno Zemljo. Ta ambicija je nujnost, v kolikorso nujni tudi procesi globalizacije.

Tehnolo{ki napredek in svoboda ~loveka v naravi

Hegel (1966: 24) je svetovno zgodovino dojel kot napredovanje zave-sti o svobodi. To napredovanje ima svoj zunanji dru‘benopoliti~niizraz, ki se ka‘e v Heglovi triadi: da je bil v vzhodnih despotijah ensam ~lovek svoboden, v anti~nem in gr{kem svetu je bilo svobodnihnekaj ljudi, sedaj pa naj bi vedeli, da so vsi ljudje kot ljudje svobodni.Vsebina dru‘benopoliti~ne svobode ~loveka v dru‘bi je njegov odnosdo drugih ljudi in drugih do njega. Kot sta globalno zgodovinsko, nev vsakem empiri~nem primeru, povezana na~ina izkori{~anja naravein ljudi, tako sta povezani tudi svoboda ~loveka v dru‘bi in v naravi

57

(naravne nujnosti, danosti, prisile, mo‘nosti in omejitve). Novove{kiporast ~lovekove svobode nasproti naravi, ki sta ga omogo~ili zna-nost in tehnologija, vpeta v nastajajo~i kontekst blagovnotr‘nih odno-sov, je povezan s pove~anjem svobode v dru‘bi. Za liberalnega eko-nomskega teoretika Hayeka so soodvisne naslednje stvari: svobodentrg, zasebna lastnina, osebna svoboda in demokracija (Hayek, 1991:79). Razli~ne oblike kolektivizma so po njegovem nezdru‘ljive z oseb-no svobodo, individualizmom in demokracijo. To nezdru‘ljivost najbi potrjevali fa{izem, nacizem in sovjetski komunizem. Bistvo civiliza-cijskega procesa je videl v spontanem nastajanju in {iritvi dru‘benegareda. Vsako na~rtovanje za svobodo ogro‘a svobodo in vodi k razli~-nim oblikam totalitarizma. Hayek ni podcenil samo ru{ilnih social-noekonomskih, ampak tudi ekolo{ke/okoljske posledice svobodnegatrga. O~itna je asimetrija v njegovem razumevanju odnosov v dru‘biin odnosa dru‘be do narave. Red, ki nastaja iz spontanega dru‘be-nega razvoja, presega red, ki ga ~lovek zavestno, na~rtno ustvarja.Hayek je videl spoznavne omejitve za ~lovekovo ambicijo, da urejaspontane dru‘bene procese. Najve~, kar ~lovek lahko stori, je, da pri-pomore, da se neznano samo uredi. ê te omejitve v »domi{ljavosti«ne prizna, to vodi v hlap~evstvo in ukinitev osebne svobode. Brez ka-tastrofalnih posledic, ki bi ogrozile samo civilizacijo, ni mo‘en popolnnadzor spontanih dru‘benih procesov. Za Hayeka pa nasprotno ni bi-la prav ni~ sporna ~lovekova rasto~a kontrola naravnih procesov. Ob-vladovanje dru‘be je bilo zanj skrajno problemati~no, ne pa obvlado-vanje narave. Konec 20. stoletja se je razkrilo, da je tvegano tudiznanstvenotehnolo{ko obvladovanje narave, da tudi to v sedanji po-dobi ne ogro‘a samo obstoja civilizacije, ampak vse ‘ivljenje na Zem-lji. Ta mo‘nost je bila Hayeku v njegovem asimetri~nem razumevanjuposledic obvladovanja dru‘be in narave tuja. Hayeku je bilo jasno,kam vodi nepriznavanje meja razuma pri nadzoru dru‘be. Ni pa sevpra{al, kam vodi rasto~a kontrola narave in ali njenih uspehov ne za-sen~ijo rasto~i in neza‘eleni, nehoteni in nepredvidljivi »stranski«u~inki tega nadzora. Po Hayeku tako v dru‘bi kot tudi pri spoprijemuz na{im fizi~nim okoljem pogosto dosegamo cilje tako, zlasti pri bio-lo{kih in kemi~nih procesih, da uporabimo samourejajo~e sile narave,ne manipuliramo pa z vsakim elementom tega procesa. ^lovek upo-rablja samoregulacijo tako v naravi kot v dru‘bi, da dose‘e vsesplo-{no dobrobit za ve~ino ljudi. Za Hayeka niso pomembne posledice intveganja, ki izhajajo iz ~lovekovega nadzora narave. V primeru dru‘-be se meje samoregulacije ka‘ejo kot ekonomske, finan~ne in splo{nedru‘bene krize, v primeru narave pa kot degradacija ekosistemov terzmanj{anje ali celo izni~enje brezpla~nih storitev narave. ê moramopo Hayeku spo{tovati meje kontrole dru‘be, da ne bi ogrozili svobodenjenih ~lanov, potem moramo spo{tovati tudi meje izkori{~anja nara-ve, ko se soo~amo z mo‘nostmi velikih tveganj. Nepriznavanje teh



meja prav tako lahko ogrozi ~lovekovo svobodo. Hayek (1991: 214) sestrinja, da smo dosegli visoko stopnjo obvladovanja naravnih sil, todaza usodno zmoto ima mi{ljenje, da bi se na enak na~in morali nau~ititudi obvladovanja dru‘benega ‘ivljenja. Hayek {e ni uvidel, da je po-stal usoden za dru‘bo in za vse ‘ivljenje na Zemlji dosedanji na~in ob-vladovanja in izrabljanja narave. Hayeku se ne zdi ni~ spornega na-dome{~anje naravnega reda in procesov s tehnolo{kim redom intehnolo{ko konstruiranimi procesi, ali ~e uporabim sodobno termino-logijo, nadome{~anje naravnega kapitala z narejenim ~love{kim kapi-talom. Pri vme{avanju v spontanost dru‘benih procesov se poHayeku redkokdaj dose‘e karkoli, kar bi ustrezalo ~lovekovim ‘e-ljam. Pri tehnolo{kem vme{avanju v naravni red bi torej {lo ravno zanasprotno situacijo. Je to res tako? Ne vselej! V odnosu do narave sodalj{i ~asovni zamiki ne‘elenih posledic na{ih dejanj in tudi sinergi-sti~ni u~inki se poka‘ejo {ele dolgoro~no. To pa ustvarja iluzijo, dadosegamo samo ‘elene cilje. Da se poleg znanega nadzorovanega pro-cesa dogaja {e nekaj, je vzrok tudi v tem, da ne moremo kontroliraticelote in manipulirati z vsakim njenim elementom in njihovimi inte-rakcijami s kontekstom, okoljem. Sodobni ekolo{ki/okoljski probleminas silijo v kriti~en razmislek o Hayekovi asimetriji obvladovanja na-rave in neobvladovanja spontanih dru‘benih procesov, da bi se ohra-nili osebna svoboda, demokracija in razvoj. Hayek ne vidi, da nastaja-nje spontanega, raz{irjajo~ega se reda v dru‘bi poteka za cenoantropogeno povzro~enega {irjenja nereda v naravi, ki nastaja tako vcentralnoplanski kot tudi v svobodnotr‘ni ekonomiji. Obstoj civiliza-cije in vsega, kar je ~love{tvo doseglo, ne bo odvisen samo od tega,kot misli Hayek, kako bomo zavarovali delovanje brezosebnih sil tr-ga, ampak tudi od tega, kak{en bo na{ odnos do delovanja brezoseb-nih sil narave (Hayek, 1991, Kirn, M., 1999).

Uporaba znanja in tehnologije je temelj rasto~e ~lovekove svobodev naravi. Toda s tem ni izginila ~lovekova odvisnost od izvornih na-ravnih bitnosti in danosti, samo njihov vpliv je postal vse bolj dru‘be-notehnolo{ko in spoznavno posredovan. Zaradi vse ve~jega ekonom-skega, prakti~nega pomena znanstvene in tehni~ne ustvarjalnostinastaja videz o skoraj popolni neodvisnosti ~loveka od narave, da jedolo~en samo po sebi, po svojem delu in dru‘benih institucijah. To jenevarna iluzija novove{kega ~loveka kot subjekta o njegovi popolnisvobodi in avtonomiji nasproti naravi. Teoretsko razumevanje in real-nost ekolo{kih/okoljskih problemov 20. stoletja sta najve~ prispevalak razgaljenju te iluzije, ki je z obeti znanstvenotehni~nih mo‘nosti ‘edobila zna~aj dru‘benozgodovinske dogme in predsodka. Vsebina {i-ritve tehnolo{ko podprte svobode ~loveka v naravi vklju~uje tri os-novne vidike: a) rast raznolikosti potreb, u‘itkov in razvad za vse ve~-je {tevilo ljudi, kakovostna sprememba zadovoljevanja primarnihbiolo{ko-fiziolo{kih potreb, za{~ita pred naravnimi nev{e~nostmi, b)

59

raznolikost tehnolo{kega in inovativnega izrabljanja narave, tako dase ena naravna sila (zakonitost) izigrava nasproti drugi in se dose‘ecilj, ter c) nadome{~anje enih naravnih virov z drugimi. Starogr{ki po-men tehnike in mehanike (téchne, mechané) se povezuje tudi z zvija~-nostjo. Zvija~nost je lastnost ‘ivljenja. êtudi se po analogiji govori ozvija~nosti rakavih celic in virusov, je v odnosu do narave najbolj zvi-ja~en ~lovekov inovativni tehni~ni um. Na tej zvija~nosti temelji ~lo-vekova svoboda v naravi. Splo{en na~in {iritve ~lovekove svobode vnaravi in nasproti naravi pa je v kombinaciji znanja, tehnologije, delain naravnih virov, da se s heglovsko zvija~nostjo uma »izigra« ena na-ravna zakonitost nasproti drugi in se tako dose‘ejo ‘eleni cilji, zado-voljijo potrebe, u‘itki, navade, razvade, spodbudijo ~lovekove novepotrebe in ambicije. Z obema na~inoma se {iri ~lovekova svoboda vnaravi.

Specifi~ni vidik uveljavljanja ~lovekove svobode v naravi je nado-me{~anje (substitucija) enih naravnih virov z drugimi. êprav so ne-kateri (Goeller, 1979) na{o dobo poimenovali celo z obdobjem substi-tucije, pa ta ni vsemogo~na, ker ima svoje omejitve. S ~im bomonadomestili zrak, vodo, prst in planetarne storitve narave? Pri nado-mestitvi gre obi~ajno za zamenjavo dolo~enega, fizi~no omejenega vi-ra z drugim virom, ki pa je prav tako omejen (na primer: les s plasti-ko, naravna vlakna z umetnimi ipd.). V zgodovini ~lovekovegarazmerja do narave je potekala {e druga vrsta nadome{~anja, in sicernaravnega »kapitala«5 in njegovih brezpla~nih storitev s ~love{kim»kapitalom« (delom, tehnologijo, znanjem, ve{~ino). Prav ta vrsta na-dome{~anja pomeni eno izmed temeljnih vsebin tega, ~emur pravimovse ve~ja svoboda ~loveka nasproti naravi, naravnim omejitvam, pri-silam in nujnostim. Brezpla~no naravno storitev su{enje sena smo naprimer z baliranjem nadomestili s tehnologijo, nafto, folijo in ~loveko-vo ve{~ino. Naravno odvisnost smo v tem primeru nadomestili z od-visnostjo od kombinacije ~love{kega kapitala z naravnimi viri, ki sopod ~lovekovim nadzorom.

Na dolo~eni zgodovinski stopnji ekolo{ka ozave{~enost napredkaodkrije, da tehnolo{ko omogo~eno svobodo na nekaterih podro~jih inpo nekaterih vidikih lahko spremlja ali pa ji sledi s ~asovnim zami-kom omejitev ali celo ukinitev svobode po drugih razse‘nostih. Poja-vi se naslednji paradoks: ~lovekova svoboda v naravi, ki jo omogo~austvarjalno, znanstveno, tehnolo{ko kori{~enje narave, za~ne ogro‘ati

5 Kapital se danes obi~ajno razume kot koli~ina stvari, denarja, tehnologije, narav-nih bitnosti in storitev. Ne samo naravo, amapk tudi ~loveka se pogosto razumekot kapital, ko se govori o naravnem kapitalu, o vlaganju v ~love{ki kapital inpodobno. S temi izrazi je ‘e zabrisan pomen kapitala kot specifi~nega dru‘bene-ga odnosa. Prevladujo~i pojmovnojezikovni izrazi ‘e dajejo prednost dolo~ene-mu razumevanju realnosti.



njegovo ‘e dose‘eno svobodo, ne samo v naravi, ampak tudi v dru‘-bi. Pri rasto~i ~lovekovi svobodi v naravi vedno nastajajo nehotene innepredvidljive ali nehotene, toda predvidljive ekolo{ke, dru‘benopo-liti~ne, ekonomske posledice. [iritev svobode je konec 20. in na za~et-ku 21. stoletja pri{la do kriti~ne meje, ki grozi, da bi se s ~asovnim za-mikom v prihodnosti pojavila zo‘itev svobode v drugih razse‘nostih.

^lovekova svoboda je po Sorokinu (1957: 48) lahko ogro‘ena, ~e~lovek ne more storiti tega, kar bi rad, kadar mora delati, ~esar raje nebi, in kadar je dol‘an dopu{~ati, ~esar ne bi rad trpel. Stojimo predusodno alternativo: ali bodo ekolo{ke/okoljske posledice tehnolo{kesvobode v naravi prisilile ~loveka k omejitvam v Sorokinovem razu-mevanju ogro‘anja ~lovekove svobode ali pa bo ~lovek sam prosto-voljno in preventivno omejil svojo svobodo zaradi tega, da neza‘elenein nevarne posledice ne bi zo‘ile njegove svobode tam, kjer si teganajmanj ‘eli. Zavarovanje svobode zahteva omejevanje svobode.Theodor Adorno in Max Horkheimer sta pred ve~ kot 50 leti videlaogro‘anje svobode v projektu moderne, da vsestransko izrabi in si po-dredi naravo. »Vsak poskus da bi zlomili naravno prisilo z lomlje-njem narave, zaide samo toliko globlje pod naravno prisilo. Tako je te-kla pot evropske civilizacije« (Adorno, Horkheimer, 1971: 15, 1981:124). In tako te~e {e vedno! Novost je samo v tem, da je najve~ji delekonomije, mened‘menta, politike, znanosti in tehnologije prepri~an,da sedaj razpolaga s tak{nim znanjem in s tak{nimi okoljevarstvenimiizku{njami, standardi in zakoni, da lahko »lomi« naravo, tako da ninevarnosti, da bi zapadli v {e globljo naravno prisilo. Je to realnost aliusodna domi{ljavost? Potreben bo ~as, da se bo razkrila ta domi{lja-vost. Si lahko predstavljamo, v kak{no naravno prisilo bomo padli, ~ese bodo uresni~ile napovedi o topli gredi, degradaciji ozonskega pla{-~a in mo‘nih jedrskih nesre~ah? Te prisile pa bi bile v bistvu cena zasvobodo, ki smo si jo pridobili v preteklosti z znanstvenotehnolo{kim»lomljenjem« narave. Lomljenje narave poteka z ve~jo intenzivnostjo,z novimi spoznanji, z novimi sredstvi, na novih podro~jih. Genska inmoderna biotehnologija sploh pomeni novo zgodovinsko stopnjo ~lo-vekovega lomljenja narave, sedaj ne ve~ predvsem anorganske, am-pak organske, ‘ive narave, in to ne na makroravni, kar je ~lovek s tra-dicionalno biotehnologijo po~enjal ‘e tiso~letja, ampak na ravnimolekularnega genskega informacijskega zapisa. »Lomljenje narave«je samo metafora za ~lovekovo znanstvenotehnolo{ko preoblikovanjein izrabljanje narave po specifi~nih ~lovekovih merilih u~inkovitosti,produktivnosti, konkuren~nosti, varnosti, vsemogo~ih potreb, ambi-cij, ‘elja, uspe{nega zdravljenja, prepre~evanja bolezni idr.

61

Ekonomski odnosi in {tevilo ljudi

Specifi~nost ekonomskih odnosov je poleg tehnologije tudi najmo~-nej{i izvor okoljskih problemov. V naturalni proizvodnji gre za popol-noma druga~en odnos do narave kot pa v blagovno-tr‘ni proizvodnji.V blagovno-denarnem gospodarstvu naravni viri postajajo blago. In-tenzivno prila{~anje narave je izvor bogatenja in profita. Z blagovnoprodukcijo v kapitalski ali poznej{i dr‘avnoplansko socialisti~ni obli-ki se odprejo brezmejne mo‘nosti za ~lovekovo agresivno, pohlepno,profitni{ko, kratkoro~no, brezobzirno izkori{~anje narave. Nekdanjesocialisti~no razdejanje narave ni bilo ni~ manj grozljivo od kapitali-sti~nega, oziroma {e huj{e. Ohranjanje in varovanje kakovosti narav-nih obnovljivih virov nista bili omembe vredni postavki v planskihdokumentih in ciljih. Ker ni bilo pritiska za ekonomsko u~inkovitostin konkuren~nost, ki bi zni‘evali materialne stro{ke, je bil potratni{kiodnos do naravnih virov {e ve~ji kot v kapitalisti~nem tr‘nem gospo-darstvu. Ko se je to iz ekonomskih razlogov in zaradi pritiskov jav-nosti, ki ni bila ve~ pripravljena sprejemati onesna‘enja, ‘e za~eloekolo{ko primerneje obna{ati, so dr‘avnoplanska socialisti~na gospo-darstva v glavnem ostajala {e ravnodu{na do ekolo{kih/okoljskih po-sledic.

Ekosistemske funkcije gozda, rek, ‘ivali, rastlin, prsti so vedno {ir-{e in raznovrstnej{e od njihove ekonomske in potro{ni{ke rabe. @e sv.Avgu{tin je lo~il dve vrsti vrednotenj: z vidika celote (valor naturalis)in z vidika koristnosti (valor usualis). Vpra{al se je, kdo ne bi imel do-ma raje kruha kot mi{i, denarja in ne muh (Augustine, 1977/XI, 16:447–448). ^lovek bi po Avgu{tinu uni~il vse nev{e~nosti, ~e bi le mo-gel. V prakti~nem vrednotenju uporabe stvari se naravni red ‘ivljenj-ske piramide postavlja na glavo, ko se mrtvemu, ne‘ivemu daje pred-nost pred ‘ivim. Uni~enje ni‘jih oblik ‘ivljenja vklju~uje razdejanjevi{jih. To Avgu{tinovo intuitivno ugotovitev je sodobna ekolo{ka zna-nost empiri~no potrdila. ^lovekova pravica poseganja v te oblike jeomejena z bo‘jim redom, valor naturalis, ki omejuje ~loveka, da vimenu svojih koristi, valor usualis, kvari in ru{i celoto. Sv. Avgu{tin je‘e v razmerah prevladujo~e naturalne proizvodnje opozoril, sodobnore~eno, na celostno ekolo{ko in na omejeno, ekonomsko, pragmati~novrednotenje naravnih bitnosti. Ta konflikt se je z blagovno kapitalskoprodukcijo poglobil in ostaja {e danes.

Med ekonomijo in izkori{~anjem narave obstajajo tri mo‘na temelj-na razmerja:

1. Neuspe{na in nerentabilna ekonomija, ki je hkrati tudi okoljskorazdiralna. Ta situacija je prisotna tudi v Sloveniji {e v marsikaterihgospodarskih sektorjih.

2. Ekonomija je sicer uspe{na, toda v okoljskem pogledu razdiral-na. To je bilo zna~ilno za skoraj 300 let industrijskega razvoja.



3. Uspe{na ekonomija je hkrati tudi okoljsko primerna. To bi bilanajbolj za‘elena situacija. Ta faza se je za~ela uveljavljati pred komajdobrimi 20 leti in se izra‘a v takih idejah, kot so »faktor 4« (Weiszaec-ker et al., 1997), »ekoekonomija« (Brown, 2001), »faktor 10« (Lehner,Schmidt, 1999), »politika zemlje« (Weiszaecker, 1994), »~love{ka eko-nomija« (Dierendorf, Hamilton, 1997), »naravni kapitalizem« (Haw-ken et al., 2002), »industrijski metabolizem« (Ayres, Simonis, 1994),»industrijska ekologija« (Graedel, Allenby, 1995), in na celovit na~in vkonceptu »trajnostnega razvoja«.

Ekolo{ko razdiralne tehnologije po drugi svetovni vojni so usmer-jale in spodbujale tr‘ne sile, ki stremijo za maksimizacijo profita. Pro-duktivnost dela in onesna‘enost okolja sta nara{~ali, upadala pa jeproduktivnost kapitala in naravnih virov, zlasti energije. Tak{na raz-merja so tipi~na za povojne produkcijske tehnologije, vsaj do sredine70. let, ko nastajajo novi dru‘benookoljski in ekonomski pritiski zabolj racionalno rabo energije in materialov. Da se je proizvedla istavrednost plasti~nega produkta v primerjavi z usnjenim, je bilo potreb-no za 75 % manj dela, toda 10-krat ve~ kapitala in 30-krat ve~ energije(Commoner, 1980: 83). Ekonomski razlogi {iritve tehnolo{kih inovacijniso upo{tevali njihovih ekolo{kih u~inkov. Spremembe v strukturitehnologij po drugi svetovni vojni so pomenile izvor ekolo{ke krize v60. in 70. letih. V mnogih primerih tehnolo{ke spremembe niso pro-ducirale nove vrste potreb, ampak so samo spremenile na~in produk-cije dobrin, ki so zadovoljevale te potrebe.

[tevilo ljudi je dejavnik obremenitve okolja tako glede uporabe na-ravnih virov kot tudi glede onesna‘enja, toda povezava ni neposred-no premosorazmerna, ampak je posredovana prek strukture tehnolo-gij, materialnega standarda ter kulturnovrednotnega odnosa donarave. Manj{e {tevilo ljudi z visokim materialnim standardom lahkobolj obremenjuje okolje kot ve~je {tevilo revnih. Obremenjujejo ga se-veda oboji. Velika pa je moralna razlika, ~e eni to po~enjajo zaradiubo{tva, drugi pa zaradi razko{ja. Vpliv tehnologije, izobilja in {tevi-la ljudi na obremenitev okolja je mogo~e izraziti v naslednji ena~bi:

vpliv = prebivalstvo × tehnologija × izobilje(impact = population × technology × affluence, to je formula IPAT)

Po tej ena~bi naj bi bile za posami~ne dele sveta klju~ne naslednjeusmeritve v okoljski politiki: tretji svet naj omeji prebivalstvo, nekda-nje socialisti~ne de‘ele naj izbolj{ajo tehnologijo, razviti pa naj omeji-jo izobilje (Meadows et al., 1992: 100). Toda vsaj za »tretji svet« sehkrati postavljata obe nalogi: okoljsko izbolj{ati tehnologijo in zmanj-{ati prebivalstvo. ê ho~emo v tej ena~bi videti Slovenijo, potem je ja-sno, kje je njena prvenstvena naloga. Ni problem v zmanj{evanju pre-bivalstva, temve~ v okoljsko-ekonomski izbolj{avi tehnologij in v

63

spremembi vzorcev potro{nje, ki bi zmanj{ala obremenitev okolja, po-rabo energije in snovi na prebivalca. Slovenija namre~ po metodologi-ji ekolo{kega odtisa dvakrat presega planetarno sprejemljivo porabonaravnih virov in emisije CO2 (Plut, 2004:222). Commoner (1990) je vsvojih empiri~nih analizah pri{el do ugotovitve, da so glavni dejavniknastajanja ekolo{ke krize po drugi svetovni vojni strukturne tehnolo{-ke spremembe v energetiki, transportu, poljedelstvu, razmahu kemij-ske tehnologije, uvajanju sinteti~nih materialov namesto naravnihipd. Celo v nerazvitem svetu je na podro~ju industrije, kmetijstva intransporta razmeroma ve~ji vpliv tehnolo{kega kot pa ostalih dvehdejavnikov.

Poznamo tri temeljne vzorce povezav med demografsko rastjo inekonomsko razvitostjo:a) Najmanj industrializirane de‘ele: visoka smrtnost in visoka rod-

nost. Stopnja rasti prebivalstva je 2–3 % na leto.b) Srednja raven industrializiranosti (Egipt, Brazilija, Indonezija, Taj-

ska). Tu je nizka smrtnost, a je hkrati zadr‘ana visoka rodnost1–4 %.

c) Visoko industrializirane de‘ele, kjer obstajata nizka smrtnost innizka rodnost. Manj kot 1-odstotna letna rast prebivalstva, pogostoje ni~elna ali pa celo negativna, se pravi pod enostavno reprodukci-jo.Vidimo, da ne obstaja povsod avtomatizem obratnega sorazmerja

med velikostjo BDP na prebivalca in stopnjo rodnosti. Kitajska in[rilanka imata nizek dohodek na prebivalca pa tudi izredno nizkostopnjo rodnosti. Nekatere de‘ele Srednjega vzhoda pa imajo visokdohodek na prebivalca in tudi visoko stopnjo rodnosti. Ni toliko po-membna sama velikost BDP na prebivalca kot pa obseg, v katerem tadohodek dejansko spreminja na~in ‘ivljenja dru‘ine in zlasti ‘ensk.Bolj odlo~ilen kot sam BDP na prebivalca so pomembni ostali dejavni-ki kot izobra‘evanje, zaposlenost ‘ensk, na~rtovanje dru‘ine, zmanj-{anje smrtnosti otrok.

Ekolo{ka/okoljska zavest in njene vrednote

Na prakti~no ravnanje ljudi z naravo vpliva njihova ekolo{ko/okolj-ska zavest in to, kak{ne vrednote vidijo v naravi. Mo~i tega dejavnikanikdar ne bomo mogli tako lokalizirati in kvantitativno vrednotiti, kotje to mo~ storiti za tehnolo{ki, demografski dejavnik in dejavnik ma-terialnega izobilja. Vpliv ekolo{ko/okoljske zavesti in njenih vrednotje razpr{en, vsepovsod navzo~ in se posredno materializira v najraz-li~nej{ih ~lovekovih fizi~nih aktivnosti v naravi.

Sodobna ekolo{ka/okoljska zavest je zelo raznovrstna, z zelo raz-



li~nimi teoretskimi izhodi{~i. Vsaka razdelitev pomeni ve~je ali manj-{e nasilje nad dejanskostjo. Tudi ponujena tipologija sodobne ekolo{-ke/okoljske zavesti ni izjema. To pomeni, da v realnosti skoraj ni mo-go~e najti spodaj navedene usmeritve v ~isti obliki. Globinskaekologija (Naess, 1973, 1989) bi po nekaterih vidikih sodila k naturali-sti~ni in ekocentri~ni, po drugih pa celo k dru‘beno radikalni ekolo{-ki zavesti. Gre torej bolj za te‘i{~e poudarka, kjer lahko posami~nopojmovanje vklju~uje tudi elemente iz drugih usmeritev.

a) Radikalno dru‘benopoliti~no usmerjena ekolo{ka zavest sodi, daje ekolo{ke/okoljske probleme dru‘be mo‘no re{iti le s temeljitopreobrazbo produkcije, potro{nje, sistema vrednot, celotne zavesti inkulture ter politi~nih in ekonomskih institucij. Sem spadajo zlasti eko-lo{ki misleci, ki se opirajo na marksisti~no dru‘beno teorijo. Po neka-terih elementih pa vanjo sodijo tudi globinski ekologi. Degradacijanarave je postala nepri~akovano podro~je dru‘benih konfliktov. Bojproti uni~evanju narave bo uspel, ~e bo postal del boja za preobrazbodru‘be. Ekolo{ka kriza je sestavni del krize industrijske dru‘be splohin kapitalsko-profitni{ke dru‘be {e posebej. Stremljenje za ekonomskorastjo, dobi~kom in uspehom je izvor ekolo{ke krize. Klju~na proble-ma prihodnosti bosta uporaba naravnih virov in pre‘ivetje ~love{tva.Nekateri avtorji odkrito zatrjujejo, da je na{ na~in ‘ivljenja brez pri-hodnosti in da na{i otroci ne bodo uporabljali ve~ niti aluminija, naftein tudi ne jedrske energije, ker bo zmanjkalo urana. Herbert Marcuse,idejni vodja levega {tudentskega gibanja na Zahodu v 60. letih, je ‘eleta 1966 pozival k odpovedi stalne rasti produktivnih sil, k ukinitviparazitske in destruktivne produkcije, rekonstrukciji mest, omejitvirasti prebivalstva in obnovi narave v pu{~avah. Ekolo{ki problemi bo-do uni~ili sanje o dru‘bi izobilja. Nekateri radikalni dru‘beni ekologiso ponudili nove socialne utopije: producirane dobrine naj bodo do-stopne vsem, vsa dela morajo biti enako priznana in nagrajevana.Razlike v potro{nji in na~inu ‘ivljenja bodo s tem prenehale ozna~eva-ti socialno neenakost v nagrajevanju, ampak bodo rezultat razli~nihciljev, ki jim sledijo posamezniki in skupine v svobodnem ~asu. Vsiljudje bodo lahko uresni~ili neskon~no razli~nost svojih zmo‘nosti.Radikalni ekologisti so trdili, da vsaj v ameri{kem ekolo{kem gibanjuprevladujejo vrednote srednjega razreda in vi{jih slojev, ki so ‘e po-brali sadove industrijske rasti in sedaj zahtevajo {e izbolj{anje narav-nega okolja.

b) Dru‘benoreformna ekolo{ka zavest, ki je prevladujo~a, je prepri-~ana, da je mo‘no trajno zdru‘iti varovanje okolja z ekonomsko rast-jo, z institucijami tr‘ne dru‘be, liberalne demokracije in obstoje~imizasebnolastni{kimi odnosi. Problemi okolja se re{ujejo z izobra‘eva-njem, spremembo vrednot, ekotehni~nimi inovacijami, ustreznimipravnimi in ekonomskimi instrumenti brez velikih temeljnih spre-memb ekonomskega in politi~nega sistema.

65

c) Scientisti~no-tehnicisti~no reformno usmerjena ekolo{ka zavestvidi ekolo{ke probleme predvsem kot znanstvenotehni~ne probleme.Tehnolo{ke re{itve se stalno izbolj{ujejo, so praviloma evolucijske inne revolucionarne, skokovite. Narava se lahko brezmejno tehni~nokoristi in preoblikuje. ê ob tem nastajajo okoljski problemi, jih bostaznanost in tehnika tudi sposobni re{iti. V bistvu gre za tehni~no pod-prt antropocentrizem.

~) Naturalisti~no usmerjena ekolo{ka zavest i{~e re{itve v vrnitvi~loveka k enostavnej{im oblikam ‘ivljenja. @ivljenje naj bo ~im boljpreprosto, sonaravno in ~im manj energetsko ter tehni~no intenzivno.Ta usmeritev sprejema ekolo{ko na~elo, »da narava zna najbolje«. Vseto pa ne pomeni prizadevanja, da se vrne k sve~am in k volovskivpregi. Naturalizem poudarja vrednote narave in zagovarja primatnaravnih bitnosti nasproti kulturnim in dru‘benim. Ima lahko radi-kalno fundamentalisti~no obliko, ki je izklju~ujo~a in sovra‘na do ~lo-veka. To je antihumani naturalizem.

d) Biolo{ko-deterministi~na ekolo{ka zavest vidi izvor ekolo{kihproblemov ‘e v samem biolo{kem bistvu ~loveka, ne glede na njego-vo dru‘benozgodovinsko naravo. @ivljenje te‘i za mo~jo, za rastjo,kar pa lahko dosega na ra~un degradacije okolja. Tu se ne da storitini~ velikega. Ekolo{ka kriza je kot mo‘nost vsebovana ‘e v samembistvu ‘ivljenja. V ~lovekovem delu in ustvarjalnosti se ta ustvarjalnorazdiralna mo‘nost najbolj izrazi. Z ekolo{kega vidika bi bil ~loveknekak{na »zmota« v evoluciji. Svet brez ~loveka je torej ekolo{ko po-polnej{i in trajnej{i. Ta na~in bioekolo{kega razmi{ljanja o ~lovekovinaravi ima ve~ slabosti. Sama mo‘nost ali celo nujnost ne~esa {e nedolo~a njegove konkretne vsebine. Smrtnost ~loveka je biolo{ka nuj-nost, toda mnogi ljudje ne umrejo zaradi te nujnosti, ampak iz razno-vrstnih drugih vzrokov. Uveljavljanje te nujnosti je za mnoge zeloprezgodaj in naklju~no. Ali vzemimo drug primer. Delo je nujni pogojobstoja vsake dru‘be. Toda ta nujni pogoj ima zelo razli~no konkretnovsebino. Pojavil se je kot nabiralni{tvo in lov, kot su‘enjsko, fevdalno,mezdno delo. Brez specifi~nega ~love{kega genoma ni specifi~nih ~lo-ve{kih biolo{kih lastnosti, brez teh pa tudi ni ~love{kih aktivnosti in~love{ke ustvarjalnosti in tudi ne bi bilo sodobne znanosti, tehnologi-je, ekonomske rasti ipd. Bomo mar zaradi tega rekli, da je bila eko-nomska rast, ekolo{ka razdiralnost industrijskega kapitalizma, vpro-gramirama ‘e v genih paleolitskega lovca? Brez biolo{kogenetskihrezultatov socio- in antropogeneze iz davnine ne bi bil mogo~ kapita-lizem, toda njegovih konkretnih zgodovinskih vzrokov in pogojev nei{~emo v davnini, ampak v 16., 17. in 18. stoletju. Oddaljene predpo-stavke in mo‘nosti ne~esa so nekaj drugega kot njegovi neposrednipogoji in vzroki. Teh razlik biolo{ko deterministi~na razlaga sodobneekolo{ke krize ne upo{teva.

e) Ekocentrizem jemlje za izhodi{~e ekosistemsko skupnost, celoto,



ki vklju~uje ~loveka kot tudi ostala ‘iva bitja in pogoje njihovega biva-nja. Celoto je treba ohranjati, da bo v njej prostor tako za posebnosti~loveka kot tudi za ostala ‘iva bitja. Nekateri mislijo, da je Heidegger-jevo mi{ljenje zdru‘ljivo z ekocentrizmom ali »globinsko ekologijo«.Toda to je vpra{ljivo, ker bi bilo za Heideggerja priznavanje naravnihvrednot samo en na~in subjektiviranja bivajo~ega. »Misliti proti vred-notam zato ne pomeni bojevati se za brezvrednost in ni~nost bivajo~e-ga, temve~ pomeni: proti subjektiviranju bivajo~ega v goli objekt spravi-ti pred mi{ljenje razsvetljavo resnice biti« (Heidegger, 1967: 219).

Biolo{ko-antropolo{ke posebnosti ~loveka v naravi

Zaradi biolo{kih, dru‘benih posebnosti ~loveka in ~love{ke vrste vbiosferi je bila in bo ~lovekova dejavnost izvor ekolo{kih/okoljskihproblemov. Ekoantropolo{ke, ekobiolo{ke posebnosti ~loveka se po-javljajo in uveljavljajo z ve~jo ali manj{o mo~jo v okviru posebnegana~ina produkcije in potro{nje, posebnosti kulture in njenih vrednot.Specifi~ni status ~love{ke vrste v naravi ni neka samostojna, nujnarazdiralna sila, zunaj dru‘benega okvira in dru‘benega posredovanja.Specifi~ni ekolo{ki status ~love{ke vrste v biosferi je lahko v ve~jemali manj{em konfliktu z naslednjimi osnovnimi strukturno-funkcio-nalnimi lastnostmi biosfere:

a) cikli~nostjo in kro‘nostjo njenih procesov,b) vzajemno soodvisnostjo vsega ‘ivljenja,c) z biolo{ko raznolikostjo.^lovek po koli~ini in raznolikosti nenehno raz{irja svoje drugotne

in kulturne potrebe. Spreminja pa tudi na~ine proizvodnje in zadovo-ljevanja primarnih ‘ivljenjskih potreb (stanovanje, hrana, obleka). Vcelotnem obdobju ~love{ke zgodovine do pojava kemiziranega in me-haniziranega kmetijstva je bilo pridobivanje hrane odvisno od obnov-ljivih virov, sedaj pa je postalo odvisno od neobnovljivih (fosilnih go-riv, mineralnih gnojil, neobnovljivih virov za proizvodnjo pesticidov,herbicidov, traktorjev idr.). Vsa ostala biosfera deluje po na~elu stal-nosti potreb posami~nih organizmov, seveda pa se lahko zaradi pove-~ane populacije potrebe pove~ajo .

^lovekovo obna{anje v naravi je univerzalno, planetarno selektiv-no. Vse v naravi je razdelil na koristno in {kodljivo glede na svoje po-trebe in cilje ne glede na funkcioniranje ekosistemov. Ostali organizmiso selektivni samo v svoji »ni{i«, za ~love{ko vrsto pa je ni{a cel pla-net. Ekonomska smotrnost in biolo{ko-ekolo{ka smotrnost se pogostorazhajata. Nove hibridne sorte koruze ali ìtaric so ekonomsko dono-snej{e, na dalj{i rok pa se lahko izkaèjo za manj odporne proti raz-nim boleznim, kar kon~no znià tudi njene ekonomske prednosti.

67

^lovek izkori{~a nekatere temeljne ‘ivljenjske vire (vodo, kisik,prostor) mnogofunkcionalno, univerzalno, tako da mu ‘e zmanjkujekakovostne vode in zraka za njegovo osnovno ‘ivljenjsko, biolo{kofunkcijo. Kisik in vodo ~lovek uporablja in tro{i v mnogih tehnolo{kihin transportnih aktivnostih. Pomanjkanje pitne vode lahko postane vmnogih krajih omejujo~i dejavnik razvoja industrije in turizma.

V nasprotju z drugimi bitji pa ~lovek nekaterih virov ne uporabljamnogofunkcionalno, ampak izrazito monofunkcionalno, specialisti~-no, kar ima za posledico raznovrstne odpadke. V kon~nih produktihje po nekaterih izra~unih in ocenah vsebovano le 2–4 % izhodi{~ne su-rovine, potem pa se pogosto {e ti produkti, ko ne morejo ve~ slu‘itisvojemu namenu, spremenijo v odpadke ali pa jih reciklirajo samo vdolo~enem obsegu. îm bolj se odpadki spreminjajo v sekundarne su-rovine, tem bolj se monofunkcionalna raba spreminja v mnogofunk-cionalno, ekolo{ko ustreznej{o. V biosferi, ~e izvzamemo sociosfero,pravzaprav ni odpadkov, ker biosfera funkcionira po na~elu vzajemnekoristne soodvisnosti in kooperativnosti. Vse je uporabljeno ali uskla-di{~eno in nakopi~eno na ne{kodljiv na~in.

Zgodovina produktivnosti ~lovekovega dela izpri~uje nenehnorast, do industrijske revolucije izredno po~asno linearno, od industrij-ske revolucije pa vse bolj eksponencialno. Produktivnost ekosistemovostaja bolj ali manj stalna, pod podobnimi pogoji niha okoli dolo~enevrednosti. Zlasti to velja za klimaksno stanje ekosistemov. Da se je li-nearna rast produktivnosti ~lovekovega dela spremenila v eksponen-cialno, je bila posledica spleta ~isto dolo~enih konkretnih ekonom-skih, sociolo{kih, kulturnih, tehnolo{kih, znanstvenih in vrednotnihokoli{~in in ni bila avtomati~na posledica nekak{ne vrojene biolo{kete‘nje ~loveka za rastjo. Omogo~ile so jo ob~e antropolo{ko-generi~nelastnosti ~loveka kot spoznavajo~ega, ustvarjalnega bitja, kot bitja raz-novrstnih, neomejenih potreb. Ko je eksponencialna rast spro‘ena, seje od nje te‘ko posloviti, saj je z njo vzpostavljena celotna nova struk-tura dru‘be, nov na~in produkcije in potro{nje ter sistem vrednot.Dru‘bena ekonomija funkcionira znotraj »ekonomije« biosfere in mo-ra upo{tevati mnoge njene parametre in omejitve. Ekonomija ekspo-nencialne rasti tega ni upo{tevala.

^lovek s svojim delom izlo~uje snovi iz njihove biogeokemi~ne po-vezanosti, deformira mre‘o biogeokemi~nih krogotokov in vanje vvse ve~jem obsegu vklju~uje svoje {tevilne linearne procese. Biosferaje uskladila fukcioniranje celote z lokalno avtonomijo. To se do sedajni uspe{no posre~ilo niti na dr‘avni in {e manj na ve~dr‘avni ravni(na primer Evropska zveza, NAFTA) in planetarni ~love{ki skupnosti(OZN).

Eden izmed aksiomov trajne stabilnosti biosfere je v njeni biolo{kiraznolikosti. ^lovekov razvoj pa stalno nadome{~a biolo{ko raznoli-kost z dru‘beno institucionalno, kulturno in tehnolo{ko. ^lovek je z



vzgojo kulturnih rastlin in doma~ih ‘ivali sicer tudi vnesel nove ele-mente v biolo{ko raznolikost, toda to je malo v primerjavi s tem, koli-ko in s kak{no hitrostjo je zlasti od industrijske revolucije dalje osiro-ma{il biolo{ko raznolikost. Celo svoje nove elemente biolo{keraznolikosti je iz ekonomskih razlogov izkori{~al za {irjenje biolo{kemonokulture. ^love{tvo pridobiva okoli 85 % hrane neposredno aliposredno samo od 20 vrst rastlin in dve tretjini samo iz treh: koruze,p{enice in ri‘a. Pomen biolo{ke raznolikosti je: ekonomski (poljedel-ski in industrijski), medicinski, znanstveni, estetski in ekolo{ki. Nes-porno je, da se je biolo{ka raznolikost, ~eprav je stalnica, stalno spre-minjala tudi brez ~loveka, toda ~lovek je zlasti v zadnjih stoletjihneverjetno pospe{il zmanj{evanje biolo{ke raznolikosti. Zato na taproces ne moremo gledati kot na nekaj »naravnega« in neproblemati~-nega, ker njegovo nenehno napredovanje in hitrost v sebi skrivataneizre~eno predpostavko, da ljudje lahko sami ‘ivijo na Zemlji brezdrugih bitij, da je sociosfera samozadostna, da lahko popolnoma na-domesti biosfero, oziroma da lahko postavimo ena~aj: biosfera = so-ciotehnofera. Izginjanje vrst je en na~in merjenja ~lovekovega vplivana biosfero. Na dan izgine 10–100 vrst. Tak{ne hitrosti izginevanja nibilo, odkar so izumrli dinozavri (Meadows et al., 1992: 65). Izginotjeene rastlinske vrste lahko potegne za seboj izumrtje 10–50 ‘ivalskihvrst.

Po nekaterih ocenah (The Norwegian Research Council for Scienceand the Humanities, 1990: 224) bi bila procentualna porazdelitevvzrokov za izginotje vrst sesalcev od leta 1600–1970 naslednja:

NARAVNI VZROKI: 25 %^LOVE[KI 75 %lov 33 %uvajanje roparjev 17 %druge uvedbe 6 %uni~enje prebivali{~ 19 %

VZROKI ZA SEDANJO REDKOST:NARAVNI: 14 %^LOVE[KI: 86 %lov 43 %uvajanje roparjev 8 %druge uvedbe 6 %uni~enje prebivali{~ 29 %

^lovek reproducira naravo ne samo v njeni dejanskosti, ampak tu-di v njeni mo‘nosti. Podro~je ~love{ko uresni~enih naravnih mo‘nostiprihaja v konflikt z dejanskostjo obstoje~e narave. Narava ne uresni-~uje vseh svojih mo‘nosti (Commoner, 1971: 40–41). Odsotnost dolo-

69

~ene substance v biosferi je pogosto znak, da ni zdru‘ljiva s kemijo‘ivljenja. V naravi so zelo redke klorove organske spojine, kjer so klo-rovi atomi povezani z ogljikom. To pomeni, da narava ni udejanilaneznanskega {tevila klorovih organskih spojin, ki bi bile mo‘ne. Na-ravni sistemi ne vsebujejo DDT, PCB, CFC, dioksinov idr. Torej v de-janski naravi obstajajo omejitve za mo‘ne variacije in kombinacije. So-ciotehnosfera ne spo{tuje teh omejitev v razmerju med dejanskostjo inmo‘nostjo, kot jo »spo{tuje« celotna biosfera. Dru‘beno podprta inzaostrena spoznavna tekmovalnost v znanosti in zaostrena tekmoval-nost na ekonomsko-tehnolo{kem podro~ju vse hitreje odkrivata svetfantasti~nih revolucionarnih mo‘nosti, prakti~ni svet tr‘enja in pro-fitni{tva pa zahteva in i{~e njihovo uresni~itev. Zato ni naklju~je, daima ~lovekov sodobni prakti~ni univerzalni konstruktivizem svoje-ga dvojnika v radikalnem teoretsko-spoznavnem konstruktivizmu(Schmidt, 1992). ^love{ka civilizacija se teoretsko in prakti~no ‘e ozi-ra po konstrukciji umetne inteligence, po konstrukciji ‘ivljenja po svo-jih merilih, po konstrukciji fotosinteze, fuzije idr.

Dana{nje ~love{tvo se razmno‘uje neodvisno od drugih vrst, repro-dukcija drugih vrst pa je opredeljena iz vzajemne soodvisnosti, {te-vil~nosti in konkuren~nosti. ^lovek tu nima nobenega zunanjega bio-lo{kega regulatorja, razen bakterij in virusov. Je avtonomen s svojiminormami in sredstvi nadzora reprodukcije. Sam sebe najbolj ogro‘a zvoja{ko agresivnostjo, policijsko-politi~nimi oblikami nasilja in za-ostrenimi oblikami socialno-ekonomske neenakopravnosti. Sedaj padolgoro~no ogro‘a svoje eksisten~ne razmere v biosferi tudi z antro-pogeno proizvedeno ekolo{ko krizo.



71

RAZVOJ, NAPREDEK, IDEJE NAPREDKA

Evolucija, napredek, merila napredka

Ideje, teorije in vizije globalnega dru‘benega razvoja in napredka soizrazit zgled prepletanja vrednot, ideologije in znanstvenega razume-vanja problema. George Sorel (1947) je najbr‘ prvi sistemati~no anali-ziral razli~ne koncepcije napredka kot ideologije in iluzije. Vsaka teo-rija dru‘benega razvoja, posebno pa {e napredka, je vrednotno(aksiolo{ko) obremenjena. Ni mogo~e konstruirati nevrednotne, »ob-jektivne« koncepcije razvoja in napredka. Aksiolo{kost znanosti se nezo‘uje na moralnost znanosti. Vsak dru‘boslovni znanstveni pojem,ki je vrednotno obremenjen, prevzame aksiolo{kost zunaj znanosti,vendar pa to {e ne pomeni, da se problemi ne obravnavajo v skladu zobstoje~imi standardi dru‘boslovne znanstvene objektivnosti in ute-meljenosti. Neke predstave o napredku in razvoju ‘e obstajajo zunajznanosti, toda to {e ne pomeni razvrednotenja ved, ki se ukvarjajo ssocialnopoliti~nim in gospodarsko-tehnolo{kim razvojem. Treba je lo-~iti tri pojme: rast, razvoj, napredek. Rast in razvoj sta bolj ob~i kate-goriji kot napredek, ki je izrazito vrednotno obremenjen in v glavnemrezerviran za ~love{ko zgodovino. Max Weber (1988: 94) je sodil, da jeizraz »napredek« neprimeren celo na omejenem podro~ju empiri~ne-ga raziskovanja, toda izrazov pa~ ni mogo~e prepovedati in se tudi nimogo~e izogniti nesporazumom. Ideja napredka je razpeta med etikoin znanostjo. Razvoj je veliko bolj vrednotno nevtralen pojem. Zato setudi obi~ajno govori o biolo{ki, kemi~ni, geolo{ki, kozmolo{ki evolu-ciji, ne pa o biolo{kem in kozmolo{kem napredku. V 19. stoletju so bi-li pojmi »progress«, »development«, »evolution« uporabljeni {e sino-nimno pri biologu Darwinu, geologu Lyellyju, antropologu Tylorju insociologu Spencerju (Nisbet, 1980: 174). Napredek je izrazito pozitiv-no vrednoten razvoj. Le redkokdaj se uporablja za negativen, neza‘e-len proces, na primer ko se govori o napredovanju bolezni. Razvoj pav dru‘benem svetu poteka v smeri dobrega ali zlega, ‘elenega ali ne-za‘elenega. Razvoj je lahko regresiven. Dru‘beni razvoj je izpostav-ljen vrednotni presoji. Nesmiselno se je spra{evati, ali je kozmolo{ka,biolo{ka, geolo{ka evolucija dobra ali slaba, gre samo za znanstveniopis dejansko potekajo~ih procesov. Pojem rasti je z biolo{kega po-dro~ja prenesen na dru‘benoekonomsko. Pri ekonomskem pojmu ra-sti je poudarjen koli~inski vidik; tako je izrazita osiroma{itev izvorne-


ga biolo{kega pojma rasti, ker ta namre~ vklju~uje tako koli~inske inkakovostne spremembe. Koli~inska rast ~love{kega organizma je sa-mo zunanje izra‘anje fizi~nih, fiziolo{kih in socializacijskih spre-memb. Ta kakovostna rast se v primerjavi z enostavno koli~insko rast-jo imenuje diferencirana organska rast.

Pri razpravah o dru‘benem razvoju in napredku imajo svojo teoret-sko, prenosno sporo~ilno vrednost sodobne razprave biologov, ki sespra{ujejo, ali je mo‘no govoriti o napredku v okviru biolo{ke evolu-cije. Ob stoletnici smrti Darwina 1982 je bil organiziran znanstvenisimpozij, katerega gradivo je iz{lo pod naslovom Evolution from Mole-cules to Man. Nekateri udele‘enci so izrazili pomisleke do tak{neganaslova, ~e{ da postavlja Darwina v neko progresisti~no tradicijo, kipri njem nima opore, ker je zanj bila evolucija neusmerjen proces, kine vodi nikamor. Ni jasno, kako avtorji tak{no oceno lahko uskladijo zDarwinovo (1954: 203) trditvijo: »Cilj naravnega izbora je izbolj{atisleherno organsko bitje …«. Sociolog Herbert Spencer naj bi preobli-koval evolucijo v splo{no progresivno doktrino. David L. Hull je vDarwinovem delu Izvor vrst na{tel, da se omenja »napredek« 12-krat,vendar v polovici primerov zgolj kot sinonim za spremembe, ki soobravnavane neaksiolo{ko, nevtralno. Pri be‘nem pregledu sloven-skega prevoda (Darwin, 1951) pa tak{ne pogostosti nisem mogel najti.Darwin omenja »razvoj«, razvoj s »spremembami«, »napredovanje or-ganizacije«, nisem pa odkril termina »napredek«. So pa tudi pri njemformulacije, ki so slu‘ile drugim njegovim razlagalcem kot dokaz, daje razumel evolucijo kot napredek. »… ker naravni izbor dela izklju~-no za dobro vsakega posami~nega bitja, bodo vse telesne in mentalnesposobnosti te‘ile napredovati k popolnosti« (Nitecki, 1988: 9). Ven-dar biti v napredku po Darwinu ni rezultat prirojene te‘nje ali notra-nje sile k popolnosti, ampak »zunanjega dinami~nega pogoja«. Dar-win je evolucijski pojem napredka povezal z moralnim napredkom vsvojih trditvah, da je naravni izbor odgovoren za napredek in moral-no izbolj{anje ~loveka. Nekateri sodijo, da je pozitivna in produktivnatista tradicija, ki je razdvojila evolucijo in napredek oziroma posku{a-la evolucijo o~istiti aksiolo{ke obremenitve, ki jo je prinesla povezavas pojmom napredka. Toda kljub temu so bili progresisti po oceni Ruse(navedeno po Nitecki, 1988: 8) vsi veliki tvorci sinteti~ne teorije evolu-cije: Ronald Fischer, Georg Gayland Simpson, G. Ledyard Stebbins,Julian Huxley in Theodosius Dobszansky. Mnogi biologi so zadr‘anido uporabe pojma napredka v biolo{ki evoluciji, ker je pojem napred-ka vrednoten in zato ni strogo znanstven. Njegova uporaba dopu{~avrednotne sodbe, te pa niso sestavina znanstvenega govora, za katere-ga naj bi bile zna~ilne empiri~no preverljive hipoteze in objektivniopisi. Tak{no stali{~e ka‘e na obremenitev z dolo~enim razumeva-njem znanosti ter s specifi~nim razumevanjem razmerja med znans-tveno objektivnostjo in vrednotami. Biolog Julian Huxley je bil prepri-

73

~an, da je mo‘no evolucijski napredek opredeliti, ne da bi se zatekali kvrednotnim sodbam in vrednotnim predpostavkam, vendar mu to niuspelo. Huxley je predlagal, naj se najprej razi{~ejo zna~ilnosti, ki lo-~ujejo »vi{je« od »ni‘jih« organizmov. Vsak evolucijski proces naj bi seobravnaval kot progresiven, ~e so dose‘ene lastnosti, ki ozna~ujejo»vi{je« organizme. Tak{en pristop je o~itno kro‘en glede na razmerjemed »dejstvi« (zna~ilnosti) in stali{~em vrednotenja. Lastnosti, ki lo-~ujejo vi{je od ni‘jih organizmov, se ‘e vrednotijo skozi teoretska o~a-la. Uvedejo se oznake vrednotenja, kot so »vi{ji« in »ni‘ji« organizmi.Biolog Ayala (1988) je ugotavljal, da je Huxley ‘e predpostavil, da jenapredek gotovo dejstvo. Skratka, na dejstva se je ‘e gledalo vredno-tenjsko in hkrati naj bi tak{na ovrednotena dejstva dokazovala objek-tivno vrednotno neobremenjeno teorijo evolucijskega napredka. Naj-br‘ je to~na ugotovitev Ayale, da nobenemu poskusu ni uspeloopredeliti napredka kot ~isti biolo{ki pojem (Ayala, 1988: 84).

Razvoj in napredek predpostavljata spremembe. Spremembe pa nevklju~ujejo nujno niti razvoja niti napredka. Sosledje sprememb je lah-ko usmerjeno ali ni usmerjeno. Biologi uporabljajo izraz usmerjenasprememba (»directional change«). Usmerjenost sprememb je ve~ kotnepovratnost. Z me{anjem kart se nikoli ne vrnemo na izhodi{~no sta-nje, vsakokratna razporeditev kart pa ne kaè nobene usmerjenostisprememb. ê je usmerjenost sprememb tak{na, da se lahko govori oevoluciji, ni nujno, da je to è hkrati napredek. Biologi so to povezavoizrazili s pojmom »evolucijski napredek«, ki è dopu{~a mo`nost, danima vsaka evolucija oblike napredka. Napredek ima dva elementa:a) ~isto opisnega, da je bila usmerjena sprememba narejena inc) vrednotnega, da je narejena sprememba bolj{a glede na sprejeti

standard in merila.Gotovo je umestno opozorilo, da niso vsa vrednotna merila moral-

na. »Bolj{i« se lahko uporablja v ~isto tehni~nem, normativnem, ne pamoralnem smislu. »Bolj{i« na primer v pomenu ve~je u~inkovitosti,dokaznosti idr.

Delnost napredka

Ekolo{ki, {e zlasti ekolo{ki globalni problemi nas silijo, da ponovnopremislimo na{e bolj ali manj ustaljene predstave o splo{ni dobrobitiznanosti in vlogi znanosti v ~love{kem napredku sploh. ê govorimoo napredku, moramo razpolagati z merili napredka in imeti cilj, obkaterem bi lahko nesporno ugotovili, da res korakamo nekam naprej,ne pa nazaj ali vstran. O kak{nem univerzalnem vsesplo{nem napred-ku ne moremo govoriti. Opravka imamo samo z delnimi napredki vprostorskem, ~asovnem in podro~nem smislu. Napredki v dolo~enem



~asu, dolo~enem prostoru, na dolo~enem podro~ju, za dolo~ene ljudipomenijo hkrati nazadovanje, izgubo ali vsaj nenapredovanje za dru-ge. Kar pomeni napredek za ljudi, v ekolo{kem smislu gotovo ne po-meni nujno napredka za ostalo ‘ivljenje, ~e pa se razmere za njegovobstoj vse bolj zo‘ujejo.

Uporaba znanstvenih spoznanj, ki je vodila k nepredvidenim in ne-‘elenim posledicam, je zamajala linearno optimisti~no predstavo onapredku in poglobila na{o zavest o njeni konfliktni naravi. Znanostnaj bi bila sposobna predvideti posledice svoje uporabe in predvidetinjihovo ‘elenost in ne‘elenost. Uporaba znanja v bistvu predpostav-lja, da so predvidene predvsem ‘elene posledice. ê se povrh tega po-ka‘ejo {e nepredvidene, toda ‘elene posledice, toliko bolje. ê bi sepredvidevale samo ne‘elene posledice, potem znanja nih~e ne bi upo-rabil. Za dru‘boslovce je uporabno tudi razlikovanje vsesplo{nega terdelnega napredka. Vsesplo{ni napredek naj bi bil tisti, kjer je vsak po-slednji ~len v evolucijskem zaporedju vedno bolj{i od predhodnega.Delni napredek pa tega pogoja ne izpolnjuje. Dopu{~a prostorsko in~asovno nihanje in ne zahteva, da so ~leni vsakega evolucijskega za-poredja vedno in povsod bolj{i od prej{njih. ê bi definiciji teh dvehvrst napredka uporabili za dru‘beni napredek, potem vsesplo{ni na-predek ne pride v po{tev, ampak kve~jemu delni napredek. Sicer pacelo biologi za svoje lastno podro~je ugotavljajo, da imamo ne gledena to, kak{ni standardi in merila napredka se izberejo, v vsakem evo-lucijskem procesu skoraj vedno opravka s fluktuacijo. Dru‘beni na-predek se ni izvil iz te splo{ne evolucijske zna~ilnosti. Napredek ni bilnikoli hkrati enak za vse, v vseh smereh in na vseh podro~jih v istem~asu. ê je ‘e pri{lo do napredka za vse sloje in razrede v dolo~enemobdobju, pa to ni bil enak napredek. Iz primerjalnega vidika dru‘benerazslojenosti je {lo za relativen napredek, s ~asovnega vidika pa je priistem sloju in razredu {lo za absolutni napredek po dolo~enem vidi-ku.

Preprosto ni bilo vsesplo{nega dru‘benega napredka po vseh mo‘-nih merilih. To pa {e nikakor ne pomeni, da ne moremo empiri~nopotrditi {tevilnih in raznovrstnih delnih napredkov v dru‘bi. Ayalaugotavlja, da v biologiji ni nobenega edinega vsesplo{nega merilaevolucijskega napredka. Torej ne v evoluciji ‘ivljenja sploh in ne vdru‘bi ne obstaja splo{ni poenoteni napredek. Humanisti~ni, eti~ni inpoliti~ni ideali domnevajo, da je nemo‘nost poenotenega, splo{neganapredka morda le samo prehodna zgodovinska zna~ilnost, ki pa neizklju~uje mo‘nosti, da bo dru‘beni napredek v prihodnosti postalhkrati napredek za vse in na vseh podro~jih. Tak{na pri~akovanja soverjetno utopi~na. Ko se je na primer v dru‘bah blaginje ‘e zdelo, dabo napredek res prevzel splo{no obliko ali vsaj da ta mo‘nost postajarealnej{a, pa je ta isti napredek izpadel kot delen v odnosu do onesna-‘enja okolja. To se je v teh dru‘bah pokazalo tudi tako, da je v sredini

75

70. let pri{lo do razveze med rastjo BDP in kakovostjo ‘ivljenja. Vslednjo je vklju~ena tudi kakovost po ~loveku spremenjenega narav-nega okolja. Ta delnost napredka je lahko tudi ~asovna glede na po-razdelitev naravnih virov med generacijami in na mo‘ne ~asovno od-daljene ekolo{ke/okoljske posledice. Napredek v dru‘bi in v splo{nievoluciji ‘ivljenja ostaja ~asovno, prostorsko in podro~no delen napre-dek. In le znotraj te delnosti se lahko postavlja vpra{anje ve~je alimanj{e splo{nosti meril napredka. Ayala je pokazal, da so tako alidruga~e sporna vsa predlagana »ob~a« merila napredka, kot so: po-rast geneti~ne informacije, ekspanzija ‘ivljenja, kompleksnost, obsegin razli~nost prilagoditve, specializiranost. Sam je ponudil merilo po-rasta zmo‘nosti ‘ivih bitij, da pridobijo, predelajo in kopi~ijo informa-cije, ki slu‘ijo za nadzor, prilagoditev ali spremembo okolja. To meri-lo je toliko bolj zanimivo in pomembno, ker se polno uveljavlja vrazvoju dru‘be, njene znanosti in tehnologije. Toda Ayala se ni vpra-{al, ali napredek po tem merilu vsaj v okviru dru‘be ni namenjen sa-mo nadzoru ~loveka nad njegovim fizi~nim okoljem, ampak je tudi iz-vor uni~evanja okolja, posplo{uje nepredvidljiva in neobvladljivatveganja, slu‘i vojni in prevladi nad ~lovekom. Tudi informacijskomerilo napredka se ne izka‘e samo za delno, ampak v dolo~enih sme-reh in v dolo~enem ~asu tudi razdiralno. Napredek s pomo~jo rasti in-formacij, ki vodi k degradaciji narave, dolgoro~no tudi za dru‘bo nive~ napredek.

Za ~love{ko bistvo je najpomembnej{e moralno merilo napredka.Vse druge oblike napredka, kot ekonomski, znanstveni, tehnolo{ki,izgubijo svoj smisel, ~e ne vodijo k moralnemu napredku ali pa celoprispevajo k njegovemu nazadovanju. Edinole moralni napredek imanotranje vrednosti po sebi, vsi drugi napredki imajo predvsem instru-mentalno vrednost in bi morali biti v kon~ni instanci v funkciji moral-nega napredka. Za moralni napredek je na dolo~eni stopnji razvojabistven tudi ekonomski, politi~ni, znanstvenotehnolo{ki ter socialninapredek. Ta zveza pa ni vedno nujno pozitivna, ampak je lahko tudinegativna tako na nizki ali na visoki stopnji razvoja. V zgodovini je bilpogosto delni kulturni in ekonomski napredek za nekatere odkupljenz moralnim in socialnim nazadovanjem in zatiranjem drugih. Ni bilonapredka za vse, na vseh podro~jih in po vseh merilih. Danes ne samoekonomsko-tehnolo{ki, ampak tudi socialni in kulturni ter moralninapredek nimajo prihodnosti, ~e ne bo zadovoljivo re{en ekolo{ki sin-drom. Ogro‘ena je lahko celo ‘e dose‘ena stopnja socialnega, eko-nomskega, kulturnega in moralnega napredka. Vse dose‘ene zvrsti inravni napredka se bodo obdr‘ale in razvijale samo, ~e bodo spo{tova-ni ekolo{ki pogoji napredka.



Napredek skozi cikluse

V anti~ni Gr~iji, anti~nih civilizacijah Vzhoda, civilizaciji Majev je pre-vladovalo cikli~no razumevanje ~asa. Temeljilo je na cikli~nosti {tevil-nih naravnih procesov (astronomskih, meteorolo{kih, biolo{kih) kottudi na prevladujo~i cikli~ni naravi enostavne dru‘bene reprodukcije,ki je dolga obdobja ostala nespremenjena v materialno-tehnolo{kemkot tudi dru‘benoorganizacijskem pogledu. ê so se pove~ale potrebeali {tevilo prebivalstva, so se ustanavljale nove skupnosti, ne da bi sespremenil sam na~in produkcije in zadovoljevanja potreb. Tradicija jeprevladovala nad inovativnostjo, ustaljeni obseg produkcije nad stal-no ekonomsko rastjo.

Cikli~nost bivanja nam razkriva stih iz Gospodove pesmi v indij-skem epu Mahabharata:

»Ob koncu veka bitja vsav Naravo mojo pridejo.Ko se prihodnji vek za~ne,jih znova po{ljem vse iz nje.«

(Bhagavadgita – Gospodova pesem, 1990, IX/7: 62)

Bitja ne morejo izbirati, ali se bodo vrnila v krogotok ali ne, saj »sa-ma so ~isto brez mo~i, Naravi so podvrèna« (Bhagavadgita – Gospo-dova pesem, 1990, IX/8: 62).

Za anti~nega gr{kega filozofa in dialektika Heraklita je bil svetovnired ‘ivi ogenj, ki se po merah v‘iga in uga{a (Predsokratiki, 1946: 76,fragment 44). V stari kitajski filozofiji je kro‘nost ~asa izra‘ena z na-slednjo mislijo: »Od enotnega po~ela izhajajo stvari, ki zamenjujejodruga drugo v razli~nih oblikah. Njihov za~etek in konec se vrtita kotkolo in ne more se ugotoviti, kje se nahajata« (Burov, Vjatkin, Titaren-ko, 1972: 30, tom 1). Stoiki so govorili o svetovnem po‘aru in o vrnitviplanetov k izhodi{~nim polo‘ajem, ki so jih imeli, ko je bil ustvarjenkozmos. Aristotel je videl cikli~nost v odkrivanju in izgubljanju teh-ni~nih ve{~in in v politiki. Kro‘nost je simbolizirala popolnost in sa-mozadostnost. Dokazovanje najvi{jih logi~nih na~el je po Aristotelukro‘no in zato nepotrebno, ker bi to bilo isto, kot bi s svetilko dokazo-vali svetlost sonca. Po Platonu je bog ustvaril popoln, toda ne nesmr-ten svet. V sebi nosi seme propada. Obdobje njegovega trajanja je72.000 son~nih let. V prvi polovici je svet urejen in red vzdr‘uje Stvar-nik, potem njegov nadzor popu{~a in druga polovica 36.000 let je ob-dobje propadanja, potem pa bog ponovno ustvari red, obnovi izvornerazmere in proces se za~ne znova. Prva polovica bi ustrezala zlatemuveku, v katerem so ljudje ‘iveli preprosto, sre~no in brez bolezni. Ob-dobju propadanja sledi tudi proces politi~ne degeneracije. Gr{ka in

77

rimska koncepcija cikli~nosti ni vklju~evala zahteve ponavljanja kon-kretnih stvari in ljudi.

Judovstvo in kr{~anstvo sta zavrnili cikli~nost in uvedli linearnost,nepovratnost dogajanja. Bog je ustvaril svet. Kristus, ki je umrl za na-{e grehe in vstal iz groba, ne umre ve~. Konec sveta in poslednja sod-ba sta enkratna dogodka. Avgu{tin je odklonil cikli~nost, ker bi to po-menilo, da so isti Platon in isti njegovi u~enci ‘e obstajali in bodoobstajali ne{tetokrat. Zaradi cikli~nosti so nekateri sodili, da je zavesto napredku izklju~no pojav novega veka, razsvetljenstva, moderne.Toda cikli~nost in napredek se nujno ne izklju~ujeta. Anti~na gr{ka inrimska kultura je imela zavest o duhovnem in materialnem napredkuin ta zavest se je izra‘ala v literarnih in filozofskih delih.

»Z zvija~nostjo svojo obvlada ìvino v planini,grivatemu konju in gorskemu bikutilnik uporni pod jarem upogne …Govor je izna{el in misel,begotno kot veter, in smiselza red in zakone v dr‘avi,in toplo zavetjepred mrazom neznosnim,pred ploho nev{e~no de‘ja«

(Sofokles, 1969: 19).

Epikurejci so zavrgli Hesiodosovo predstavo zlatega veka v prete-klosti. Prvobitne ‘ivljenjske razmere ljudi so bile po njihovem mnenjupodobne ‘ivalskim. Postopno izbolj{anje so ljudje dosegli z ognjem inuporabo kovin, izumom jezika, tkanja, navigacije, mest in zakonov.Mit o Prometeju je izrazil zavest o mo~i posedovanja tehni~nih ve{~in,s katero razpolagajo bogovi in jo ljubosumno ~uvajo. Uporaba ognja jedejansko predstavljala eno izmed klju~nih lo~nic med ‘ivalskim in~love{kim svetom in zato ni ~udno, da je bilo posedovanje ovekove~e-no z mitom. Mo‘no je re~i, da mit o Prometeju simbolizira prisvojitevin obvladovanje narave sploh in ne zgolj neke njene posebne sile, po-sebnega procesa. Grki (Aristotel) so v materialni blaginji videli leinstrumentalno vrednost, ki omogo~a, da se ~lovek lahko ukvarja s ti-stimi najvi{jimi dejavnostmi, ki imajo vrednost same po sebi ali olep-{ujejo ‘ivljenje. Pri njih je odsotna zavest o materialno-tehni~nemnapredku kot stalni nuji in potrebi. Rimski pesnik Lukrecij (1959, 138–150) je z velikim zanosom opeval materialne in duhovne dose‘ke ~lo-vekove kulture.



Novove{ki pohod ideje napredka

Moderna ideja napredka je vzniknila in se ustalila v obdobju 1750–1900. Najprej se poudari intelektualni napredek v znanosti, z vzpo-nom industrije pa tudi vse bolj tehni~ni napredek. Napredek se poi-stoveti z vladavino ~loveka nad naravo. Franklin je pisal kemikuPriestleyju, da si ni mogo~e zamisliti vi{ine, h kateri se lahko povzpnev tiso~ letih ~lovekova mo~ nad materijo (navedno po Nisbet, 1980:200). Znanost in tehnika se spreminjata v glavni generator vsega preo-stalega napredka. Socialno-politi~na vsebina napredka se predstavikot osvoboditev avtonomnih individuumov od dru‘inskih in stanov-skih vezi in kot osvobajanje »naravnega reda« ekonomije iz tradicio-nalnih cehovskih in religioznih regulativov. Alexis de Tocqueville(1990) je videl v postopnem razvoju dr‘avljanske enakosti proces, ki‘e te~e od davnine. Demokrati~na revolucija, ki je zajela ZDA in Evro-po, je zanj uresni~itev nekak{nega notranjega smotra zgodovine, po-dobno kot je Hegel v zgodovini videl napredovanje zavesti o svobodi.Velika geografska odkritja (ZDA, Avstralija, Ju‘na Amerika) so pri{le-kom iz Evrope krepila ob~utek, da imajo na voljo skoraj brezmejniprostor in neiz~rpne vire za razvoj.

Kot ‘e nekdaj Epikurejci, je tudi novi vek zavrnil Hesiodosov zlativek kot izhodi{~no stanje, ki mu potem sledi nazadovanje dru‘be vsrebrnem, bronastem in ‘eleznem obdobju. Po Saint Simonu (1979:258) je zlata doba pred nami in ne za nami. Kemik Priestley pa je za-nosno zapisal: »Kakr{en koli je ‘e bil za~etek tega sveta, konec bo sla-ven in rajski onstran tega, kar more sedaj doumeti na{a domi{ljija«(navedeno po Nisbet, 1980: 201). Po J. Bodinu je bil dozdevni zlati vekv primerjavi s sedanjim bolj podoben ‘eleznemu, kjer so kraljevali ne-vednost, teror in negotovost kot posledica nepoznavanja tehni~nihve{~in. @e tisk se je po Bodinu lahko kosal z vsemi dose‘ki antike. PriBodinu je ‘e izrazito prisotno vrednotenje napredka, ~e{ da je seda-njost bolj{a od preteklosti in prihodnost bolj{a od sedanjosti. S serijonihanj poteka napredovanje pa tudi nazadovanje, toda na vse vi{jiravni. Ni pa se izrekel o tovrstnih nihanjih v prihodnosti. Za uveljavi-tev nove ideje napredka je bila zna~ilna razprava o superiornosti aliinferiornosti antike v primerjavi z moderno. Spor se je za~el v Italiji naza~etku 17. stoletja. Osrednje vpra{anje je bilo, ali so filozofski, literar-ni, znanstveni in tehni~ni podvigi Aten in Rima kakovostnej{i od so-dobnih. Perrault in Fontenelle sta trdila, da ni~ ni bilo storjeno v anti-ki, kar bi moglo biti tako kakovostno kot v modernem obdobju.William Temple pa je nasprotno trdil, da ni~ novega ni v astronomijiin fiziki, ~esar ne bi poznali ‘e stari, razen Kopernikovega sistema inHarveyjevega krvnega obtoka. Seveda pa ta »razen« ni bil ravno ma-lenkosten in je pomenil resni~no vsebino novove{ke znanstvene revo-lucije. William Wotton, ki se je vklju~il v razpravo, je opozoril na raz-

79

like, ki jih je treba upo{tevati, ko se primerjajo znanstvena in literarnadela. Znanost je kumulativna in dose‘ki Newtona so superiornej{i odArhimeda, ne more pa se isto trditi za umetni{ka dela. Fontenelle jeenakovrednost, ~e ‘e ne odli~nost moderne nad antiko branil z »doka-zom«, da je narava ostala ista. Narava je nekak{en vosek, ki se vednoznova oblikuje in preoblikuje na tiso~e razli~nih na~inov. Ni ustvarilaPlatona ali Demostena iz bolje zgnetenega voska kot filozofe in poetesodobnosti. To je {e utemeljil z biologisti~nim argumentom, da so da-na{nja drevesa prav tako visoka, kot so bila v antiki, in da so tigri os-tali prav tako kruti in nasilni kot nekdaj. Dobro kultiviran duh vsebu-je vse predhodne duhove. ^love{tvo nima nobene starosti in ne bonikdar degeneriralo in ni nobenega konca rasti in razvoja ~love{kemodrosti. Isto misel je pozneje ponovil Condorcet. Zanj je popolnost~loveka neskon~na. Narava ni postavila nobenih meja izpopolnjeva-nju njegovih sposobnosti. Fontenelle je zavrgel biologisti~no analogijonapredka, ki ima tri klju~ne faze: rojstvo, zrelost in smrt. Ideja napred-ka zdaj ne vklju~uje ve~ nujnosti propadanja, ki naj bi sledilo obdobjuzrelosti (Nisbet, 1969: 104).

Kant je ponudil ob~o naturalisti~no-antropolo{ko utemeljitev nuj-nosti napredka. Nujnost napredka je v naravi samega telesa, da serazvijejo vse mo~i in sposobnosti tako posameznika kot vrste. »Zgo-dovino ~love{kega rodu je mo`no globalno motriti kot dovr{itev skri-tega na~rta narave, da bi iznesla notranje in za ta namen tudi zunanjepopolno dràvno ureditev, v kateri morejo vsi v ~love{tvu razviti svo-je zasnove« (Kant, zv. 1, 1977: 45). Naravne zasnove ljudi, ki so pove-zane z uporabo uma, se lahko razvijejo popolnoma le v rodu in ne vindividuumu. Da bi se to doseglo, narava uporablja razli~ne antago-nizme v dru`bi. Eden izmed njih je »nedruàbna druàbnost« (unge-sellige Geselligkeit). Kantovski element razumevanja napredka poz-neje najdemo tudi v Marxovi antropologiji, ko se govori o razvijanjudremajo~ih potenc v ~loveku in ~love{kem rodu.

Izpeljevanje napredka iz ob~e narave ali iz posebne ~love{ke naraveje bilo zna~ilno za 18. stoletje, kjer je namesto boga narava nastopalakot kon~ni pojasnjevalni okvir. Adam Smith je gonilo napredka iskal vnaravnem prizadevanju vsakega posameznika, da izbolj{a svoje last-ne razmere. Naturalisti~no-antropolo{ko utemeljevanje napredka jenapredek naredilo za naravno nujnost, ne pa za naklju~en, prehodenpojav, ki lahko je ali pa tudi ni. Leibniz je iz svojega na~ela neskon~nedeljivosti kontinuuma sklenil, da so tukaj {e vedno substance in njiho-vi deli, ki se morajo {ele prebuditi in napredovati k bolj popolnemustanju. »In od tod nikdar ni doseèn noben konec napredka« (Leibniz,tom 1, 1982: 290). Poleg ~iste ontolo{ke nujnosti napredka ga Leibnizutemeljuje {e antropolo{ko: »Na{a sre~a ne bo tedaj nikdar obstajalain tudi ne sme obstajati v nekem popolnem uìvanju, v katerem ne bibilo nobenih èlja ve~ in ki bi nam poneumljal duha, marve~ v nekem



nenehnem napredku k novim ugodjem in novim popolnostim« (Leib-niz, 1979: 129). Tudi za Fichteja univerzum stalno napreduje k vi{jipopolnosti v meri, ki te~e v neskon~nost. Fichte je odlo~no izrazil ve-ro v napredek, ~e{ da è samo stanje sveta, kakr{no je, »absolutnozahteva bolj{i svet« (Fichte, 1956: 111). To izhaja è iz sedanjih odno-sov ljudi med seboj kot tudi njihovega odnosa do narave. Ko se ljudjene bodo ve~ bojevali med seboj, se bodo usmerili proti skupnemu so-vra`niku: naravi. Razbremenili se bodo mehani~nega dela in dosegliizobraènost, ki je zdaj {e ni mogo~e razumeti. Heine je bil prepri~an,da napredek vodi k ~love{ki sre~i na zemlji. Bolj dru`benoekonomskain manj splo{no ontolo{koantropolo{ka utemeljitev napredka se najdev predavanjih Turgota na Sorboni leta 1750. Povezal je znanstvenoin-telektualni in ekonomski napredek. Oba pa naj bi bila odvisna od in-dividualne svobode, ki je nepogre{ljiva za vzpon znanosti in tehnike.

Posebno mesto v zgodovini ideje napredka zavzema delo sociologaSpencerja iz leta 1857 Progress: Its Law Cause. Spencer je verjetno prviizrecno pisal o zakonu napredka. Ta zakon je presenetljivo preprost innaj bi se uporabljal povsod v naravi in dru‘bi, v ‘ivljenju, umetnosti,znanosti, jeziku idr. Napredek je sprememba od homogenosti k hete-rogenosti, ki jo spremljata razpr{enost gibanja in integracija materije.To kopi~enje heterogenosti pa izvaja iz na~ela vzro~nosti, ~e{ da vsakvzrok producira ve~ u~inkov kot enega in tako se kopi~ita heteroge-nost in diferenciacija. Industrijski napredek omogo~a rast prebivals-tva in v tem se pove~uje {tevilo sprememb. Spencerjev zakon ne morebiti splo{en ‘e zaradi zakona entropije. Pove~ana heterogenost vdru‘benem razvoju se dosega z zmanj{anjem heterogenosti v {ir{emokolju, ekosistemih, biolo{ki raznolikosti. V dru‘benem razvoju negre samo za kopi~enje razlik, ampak tudi za zatiranje in iztrebljanjerazlik. Na obstoje~o heterogenost se ne kopi~i samo nova, ampak no-va pogosto izpodriva obstoje~o. Prerijska kultura ameri{kih Indijan-cev in kultura Aztekov sta se enostavno zatrli in se nista vklju~ili vkulturo Evropejcev. Spencer je v bistvu napredek razglasil za splo{ennaraven zakon, za dobrohotno nujnost, in s tem je bila kon~ana dolo-~ena faza razvoja ideje napredka. Ontologizacija in naturalizacija na-predka sta naknadna miselna posplo{itev na razli~nih podro~jih ‘euveljavljajo~ega se dru‘benega napredka ali pa je bila anticipacija le-tega, izhajajo~ iz znanstvenotehni~nih in dru‘benoekonomskih na-stavkov prihodnjega napredka.

81

Kriza ideje napredka in odkrivanje njegoveprotislovnosti

Dvomi o napredku so se izra‘ali ‘e v obdobju vzpona in prevlade ide-je napredka. V 19. stoletju so nekateri dru‘beni misleci in umetnikiodklanjali industrijsko strojno tehniko. Drugi so spet razkrivali dvoj-no, protislovno naravo napredka, niso ga pa odklanjali. Zanikala se jesplo{nost dru‘benega napredka. Napredek na enem podro~ju in v enismeri je odkupljen za ceno zadr‘evanja ali celo nazadovanja napredkana drugih podro~jih. Kot so nekateri videli vzvode napredka izklju~-no v znanosti in tehniki, tako je tudi kritika, ~e je sprejemala to tehni-cisti~no razlago napredka, morala v sami znanosti in tehniki videtiizvor sen~nih, razdiralnih strani napredka. Radikalnej{a dru‘benopo-liti~na kritika napredka pa je te‘i{~e prenesla zgolj na neustreznedru‘bene oblike in cilje uporabe znanosti in tehnike. Popolnoma jespregledala ontolo{ko stran te uporabe. Nehotena mre‘a posledic pre-sega tak{ne ali druga~ne dru‘bene odnose. Preprosto izhaja iz novestrukture materialnih razmer na~ina ‘ivljenja, ustvarjenega s pomo~joznanosti in tehnike. Vsak sistem materialno-tehni~nih pogojev dru‘beima svoje ekolo{ke in dru‘bene posledice.

Rousseau je pred Akademijo v Dijonu leta 1750 razvijal idejo o mo-ralnem zgodovinskem nazadovanju. »Na{e du{e so v tej meri postalepokvarjene, v kolikor so na{e znanosti in umetnosti napredovale kpopolnosti. Bi se moglo re~i, da je to le posebna nesre~a na{ega ~asa?Ne, moji gospodje, ta zla, ki jih je povzro~ila ne~imrna radovednost,so tako stara kot svet« (Rousseau, 1965: 36). Mo`no je dodati, da je tu-di samo spoznanje tega zelo staro. Platon (1957: 77) trdi, da so se v~love{kih skupnostih, ki niso poznale niti bogastva niti rev{~ine, mo-gli najti najbolj plemeniti zna~aji. Ponuja razlago, da je z dolo~enimimaterialnimi pogoji ìvljenja povezan tudi dolo~en dru`beni na~inìvljenja in zna~aj ~loveka. Rast znanja in ve{~in pa je postopnospremljal upad ~lovekove nravnosti. »Téchne« dela ~loveka zvija~ne-ga, ne pa modrega. O negativnem razmerju med tehni~nim napred-kom in moralo pripoveduje tudi zgodba o sre~anju starega kitajskegafilozofa Cekunga, Konfucijevega u~enca, z vrtnarjem, ki je zalival vrtz vr~em. Filozof se za~udi in vpra{a vrtnarja, ali ne pozna naprave, skatero bi lahko namakal stokrat ve~je zemlji{~e. Vrtnar mu odgovori:»Sli{al sem od svojega u~itelja, da so tisti, ki uporabljajo spretne na-prave, zvija~ni v svojih poslih, a tisti, ki so zvija~ni v svojih poslih,imajo zvija~nost v svojem srcu, a tisti, ki imajo zvija~nost v svojem sr-cu, ne morejo biti ~isti in nepokvarjeni, a tisti, ki niso ~isti in nepok-varjeni v svojem srcu, so nemirni v duhu. Tisti, ki so nemirni v duhu,niso primerno sredstvo za Tao. Ne, da ne vem za te stvari, ampak bime bilo sram, da jih uporabljam« (Laoce, Konfucije, ûangce, 1983:



145). Ta zgodba je gotovo ~uda{ka za na{o kulturo eksponencialnegaznanstvenotehni~nega in ekonomskega napredka. Mogo~e pa jo bo-mo la`je razumeli v bli`nji prihodnosti. V zadnjih dvajsetih letih ima-mo raziskave o ekolo{ki etiki, o eti~nih in vrednotnih konfliktih, po-vezanih s tehni~nimi dose`ki in mo`nostmi v medicini, genskeminènirstvu, kopi~ijo se raziskovanja o najrazli~nej{ih zvrsteh tvega-nja, ki jih prina{ajo nove tehni~ne inovacije. Mogo~e bomo dojeli mo-drost kitajskega vrtnarja, da iz eti~nih in ekolo{kih/okoljskih razlo-gov ne bomo uresni~ili in uporabljali vsega, kar bi lahko.

Problem, ki so ga postavili Platon, kitajski vrtnar in Rousseau, se bo{e miselno in prakti~no zaostril z razra{~anjem tveganj, povezanih zznanstvenotehni~nim napredkom na pragu 21. stoletja. Nevednost poRousseauju ni ovira niti za dobro niti za zlo, ne more pa se isto trditiza znanost. Vsa izobra‘ena ljudstva so se pokvarila, in to je ‘e slaboznamenje, ki govori proti znanosti (Rousseau, 1965: 70). Znanostkvarno vpliva na moralo prek luksuza, ki je povezan s pojavom inrazmahom znanosti. Obratno pa luksuz sam s svoje strani omogo~aznanost. Vsesplo{ni obsodbi luksuza se je pridru‘il tudi Holbah, ~e{da negativno vpliva na moralo, duhovne sposobnosti in umetnost.Luksuz vznikne v dru‘bah, kjer se prizadevanje za bogatenjem preob-likuje v osnovno strast. Razko{je vodi v propad narodov (Holbah,1963, tom II: 500–552). Diderot (1961, Bd. 1: 353–377) je zavzel bolj po-mirjevalno nevtralno stali{~e, ko je sistematiziral primerjalne zgodo-vinske empiri~ne argumente za in proti kvarnemu vplivu razko{ja.

Istega leta 1750, ko je Rousseau predstavil svojo razpravo predAkademijo v Dijonu, s katero je posku{al odgovoriti na vpra{anje, alije ponovno o‘ivljanje znanosti in umetnosti prispevalo k izbolj{anjunravi, je imel Turgot na Sorboni predavanja o napredku. Po njegovemso do sedaj napredek poganjale strasti in krivi~nost, toda kmalu naj binapo~il ~as, ko bo krmilo prevzel razum. Razsvetljenski razum {e niimel in ni mogel imeti slutnje o prakti~nih in spoznavnih mejahznanstvene racionalnosti, ko ta postaja sredstvo dru‘benotehni~nihpodvigov. Mnogi misleci v 19. stoletju so priznavali konfliktno naravonapredka. Da zgodovinski napredek in ~lovekova sre~a ne sovpadata,je mogo~e v najbolj splo{ni obliki izrekel Hegel (1966: 32) z mislijo, dapodro~je zgodovine, ki je napredovanje zavesti o svobodi, ni podro~je~lovekove sre~e. Obdobja sre~e so za Hegla neproduktivna, neustvar-jalna, prazni listi, kjer so odsotna nasprotja, mo~ interesov, strasti, po-treb kot izvor sprememb in udejanjanja idej.

Leibniz za izvor zla v dru‘bi ni obto‘eval samega napredka, ampakga je utemeljeval ontoteolo{ko. Bog bi sicer lahko ustvaril bolj{i svetza ~loveka, toda potem to ne bi bil najpopolnej{i svet izmed vsehmo‘nih. ^lovek ima nekaj za zlo in ga obsoja, ker ne pozna njegovegamesta v celoti, bog pa je moral upo{tevati celoto. Popolnost bo‘jegastvarstva je torej nadrejena popolnosti delnega eti~nega sveta za ~lo-

83

veka, ki ne bi poznal zla in nesre~e. Kadarkoli se verniki spra{ujejo,zakaj bog dopu{~a zlo v svetu, morajo priznati, da to ostaja ve~jaskrivnost, ali pa jih to vpra{anje ‘e potiska v preddverje moralnegadvoma o bogu. ê se ‘e kakovost ‘ivljenja na dolo~eni to~ki za~nerazhajati s koli~insko ekonomsko rastjo, potem je {e toliko bolj samou-mevno njeno nesovpadanje s sre~o, ki je izrazito kakovosten pojem.Sre~a izra‘a najgloblje subjektivno intimno vrednotno stran ‘ivljenja,ki ni povezana s koli~insko rastjo. Koli~insko neizmerljivost sre~e jeDescartes izrazil s prispodobo, da glede lastnosti polnosti velik sod nibolj poln kot majhen.

Fourier je mojstrsko dokazoval, da se sre~a in industrijska civiliza-cija, ki je sposobna ustvarjati le elemente sre~e, ne pa sre~e same, raz-hajata (Fourier, 1979: 298). Sploh je pojem civilizacije Fourier uporab-ljal v izrazito negativnem pomenu, ker ga je povezoval z dru‘benimiposledicami nastajajo~e kapitalisti~ne civilizacije. ê bi Fourier vstaliz groba, bi se gotovo zelo za~udil dana{nji vsesplo{ni pozitivni upo-rabi pojma civilizacija, civilizacijski. Preve~ industrije vodi civilizacijov nesre~o. »… tisto malo dobrega, kar je v civiliziranem redu, je trebapripisati samo ukrepom, ki nasprotujejo civilizaciji« (Fourier, 1979:289). Napredovanje ‘ensk k svobodi se ujema s splo{nim dru‘benimnapredkom, to misel je kasneje povzel tudi Marx. Napredek se poFourieru uveljavlja skozi {tirifazni biolo{ki model razvoja: otro{tvo,mladost, zrelost in obdobje propadanja. Fourier je odklonil stacionar-no stanje, ki ga je kasneje John Stuart Mill razglasil za nujnost v pri-hodnosti. »Dru‘beno gibanje se upira stacionarnemu stanju, te‘i k na-predku; kro‘iti mora kakor voda in zrak; s stagnacijo se kvari … Na{ausoda je, da napredujemo: vsako dru‘beno obdobje mora napredova-ti k vi{jemu …« (Fourier, 1979: 286). Med prvimi je opozoril na nega-tivno ekolo{ko stran industrijskega napredka: »Nastajajo~a civilizaci-ja brez dvoma zbolj{uje podnebje; toda nekaj stoletij nato neurejenaindustrija uni~uje gozdove, pusto{i vire, izziva orkane in vse atmos-ferske ekscese. Zato se je podnebje v Franciji ob~utno pokvarilo … vsekulture so v nevarnosti, ker so razgoli~ili Alpe, Sevene in druge gor-ske verige« (Fourier, 1979: 294–295). Protislovno, konfliktno naravonapredka so misleci 19. stoletja izra‘ali razli~no in videli v razli~nihprocesih. V tehni~nem napredku ~lovekovega dela je Hegel odkril, da~im bolj ~lovekovo delo poteka s stroji, tem bolj se mora ~lovek samponi‘ati na raven mehani~ne sile (Hegel, 1965: 419, Hegel, 1964: 173).J. B. Say je videl, da razvoj produktivnih sil dru‘benega dela potekaza ceno degradacije in osiroma{enja individualne produktivne sile.Utopi~ni socialisti so industrijsko civilizacijo obto‘evali za eno samokri~e~e protislovje. De Tocqueville (1991) je opozarjal na dvoreznostdemokrati~ne revolucije: enakost osvobaja, pa tudi skuje nove oblikedespotizma, individualizem osvobaja, pa se hkrati tudi sprevra~a vnove oblike egoizma, javno mnenje pa lahko postane ve~ja prisila nad



mi{ljenjem posameznika, kot je bila {panska inkvizicija. V klasi~niekonomski misli je napredek obstajal v kopi~enju bogastva narodovin v napredku industrije. Ricardo (1962: 330) je priznal, da tehni~ninapredek ne koristi vsem dru‘benim skupinam enako, da je uvajanjestrojev v prid lastnikom, toda {kodi delavcem. Teorija ekonomske ra-sti v sedanji obliki je neoklasi~ni in povojni pojav. Ricardo, Malthus,Jevons, Mill so dvomili o mo‘nosti trajne ekonomske rasti. Zaradi de-lovanja zakona padajo~ega donosa so bili prepri~ani, da bo v prihod-nje pri{lo do stacionarnega stanja, ~e ‘e ne do nazadovanja. V primer-javi z Ricardom pa John Stuart Mill ni gledal na stacionarno stanje kotna katastrofo, ampak kot naklonjeno stanje za ~lovekov kulturni, mo-ralni in duhovni napredek. Mill (1900: 260) se je vpra{al: »Kaj je skraj-na to~ka dru‘bene te‘nje po industrijskem napredku? Ko bo napre-dek prenehal, kaj lahko pri~akujemo, v kak{nih razmerah bo pustil~love{tvo?« Vsak korak v napredku je pribli‘evanje stacionarnemustanju. Da to stanje {e ni nastalo, gre zasluga izbolj{anju produkcijskihve{~in in pretoku kapitala v {e nerazvite dele sveta. Nastop stacionar-nega stanja je bil za Milla neizogibna nujnost. Ta pa izpade kot zastra-{ujo~e in neprijetno pri~akovanje, ker ekonomisti tisto, kar je ‘eleno,izena~ujejo s progresivnim stanjem. »Komaj je potrebno omeniti, dastacionarni pogoj kapitala in prebivalstva ne vklju~uje nobenega sta-cionarnega stanja ~love{kega napredka. Tu bo prav toliko prostora kotprej za vse vrste duhovne kulture, moralnega in dru‘benega napred-ka; prav toliko prostora za izbolj{anje ‘ivljenja, ko se duhovi nehajopehati za dobi~kom« (Mill, 1900: 264). Kakovostne izbolj{ave v indu-striji pa naj slu‘ijo svojemu edinemu pravemu smotru, to je skraj{eva-nju delovnega dne. Mill je pravzaprav zagovarjal kakovosten napre-dek brez koli~inske rasti.

Zgodovinski materializem Marxa in Engelsa je hkrati teorija, meha-nika in teleologija dru‘benega napredka in razvoja. Ostaja v okvirunekaterih klju~nih postavk me{~anske razsvetljenske paradigme na-predka, kot so nujnost, splo{nost in konfliktnost napredka. Marx jedodal {e negotovost izteka napredka: komunizem ali barbarstvo. »Ko-munizem« se je v svoji konkretni obliki kot stalinizem sam ‘e izkazalza barbarskega, pa se zato danes alternativa zgodovinskega procesapostavlja druga~e. Alternativna oblika bi lahko bila: ekolo{ka, demo-krati~na, enakopravna dru‘ba ali pa barbarstvo in dru‘benoekolo{kakatastrofa. Napredek je bil za Marxa predvsem v razvoju produktiv-nih sil in dru‘benih odnosov. Splo{ni razvoj produktivnih sil, ko seosvobodi svoje neustrezne dru‘bene oblike, ni v bistvu ni~ drugegakot razvoj empiri~no univerzalnih individuumov k njihovemu sve-tovnozgodovinskemu sou~inkovanju, k njihovemu vsestranskemuduhovnemu in materialnemu ob~evanju, to je proces prevrata mno‘i-ce lokalnih, avtonomnih zgodovin v svetovno zgodovino. Splo{ni raz-voj produktivnih sil je samo izraz raznovrstnosti ~lovekovih potreb,

85

u‘itkov, ustvarjalnosti. Marx in Engels sta {e poglobila razsvetljenskodedi{~ino o protislovni naravi zgodovinskega napredka: pot k univer-zalni eksistenci individuumov vodi skozi zatiranje te univerzalnostiin zo‘itev le-te na nesmiselno partikularnost; pot k razodtujitvi vodiskozi odtujitev; obdobje najbolj razvitih dru‘benih odnosov produciranasprotno stali{~e osamljenega posameznika; rasto~a mo~ nad naravospremlja nemo~ nad razdiralnimi dru‘benimi silami (ekonomske kri-ze, vojne); materialne sile prevzemajo duhovno ‘ivljenje, ~love{ko‘ivljenje pa se poni‘uje v topo materialno silo; izvori bogastva sespreminjajo v izvore rev{~ine; ~ista lu~ znanosti sije na temnem ozad-ju neznanja idr. Vulgarni marksizem je Marxov progresizem zo‘il naekonomizem in tehnicizem. Marxov progresizem ni ra~unal z mo‘-nimi ekolo{kimi omejitvami univerzalnega in trajnega napredka.Posami~ne Marxove dru‘benoekolo{ke ugotovitve niso vplivale naosnovno teoreti~no jedro dru‘benoekonomske teorije napredka in nanjegovo teleolo{ko antropolo{ko vizijo. Njegovo razumevanje dru‘be-nega razvoja ostane v bistvu ena~ica paradigme rasti. Marx teoreti~noupo{teva le mo‘ne dru‘bene, endogene omejitve kapitalisti~nega raz-voja, kot sta akumulacija kapitala, padanje profitne mere, razli~nadru‘bena nasprotja. Millova ideja o prihodnjem nujnem stacionarnemstanju ni naredila na Marxa nobenega vtisa in mu ni pomenila nikakr-{nega pomembnega izziva, ki bi zahteval intelektualni spoprijem.

Problem napredka je v drugi polovici 19. stoletja zaostril Nietzsche(1939: 8) s konstatacijo: »Od Kopernika dalje se kotali ~lovek iz centrav X.« Kot smo videli, so novove{ki misleci posku{ali ta X razvozlati indolo~iti na razli~ne na~ine. Pri re{evanju te neznanke se je veliki Xrazdrobil v mnoìco malih, razli~nih x. Nekateri so ta X predstavljalikot prihod raja na zemlji, prihod zlatega veka, ki je pred nami, ne paza nami (Saint-Simon); kot najvi{je napredovanje zavesti o svobodi(Hegel), kot prehod od skupnosti k dru`bi (F. Toennies), kot prehodod organske k mehani~ni solidarnosti (Durkheim), kot nastop demo-krati~ne revolucije (De Toqueville), kot komunisti~no dru`bo (Marx),idr. Nietzsche sam je vrtenje ~loveka iz centra v X razkril kot rasto~ovoljo do mo~i, ki se najbolj potrjuje v ve~nem vra~anju istega. Zdaj, kosta za nami dve svetovni moriji in stotine drugih vojn, ko so se zru{ilirealsocializem, samoupravni socializem in njuna zavest, ko smo doì-veli êrnobil in Bhopal, ko smo tesnobni in vzneseni hkrati od obetovznanstvenotehni~ne revolucije, si ta X zopet zami{ljamo na razli~nena~ine.

Za Nietzscheja je bil napredek »samo moderna ideja, to je napa~naideja«. Zahodnoevropsko ter ameri{ko linearno, finalisti~no pojmova-nje napredka je Nietzsche postavil na stranski tir. To je radikalen pre-lom, ki je {e za mnoge danes popolnoma nedoumljiv in nesmiseln.Napredek je nadomestil z ve~nim vra~anjem istega. Izoblikoval jekoncepcijo o cikli~nosti biti, ki pa jo je spojil z rasto~o voljo do mo~i.



Volja do mo~i triumfira in potrjuje svoje bistvo v ve~nem vra~anju.Ve~no vra~anje istega izhaja iz volje do mo~i, ki vedno ho~e samo se-be. Za Nietzscheja je vse ve~no, nenastalo in ne gre za kro`na gibanjaznotraj oboda. Svari, da bi se neto~ne analogije nastajajo~ih in mine-vajo~ih krogotokov, kot so na primer letni ~asi, dan in no~, uporabileza zna~ilnost ve~nega kroènja. Ve~no kroènje ne pozna nobenegakon~nega stanja. Trajni napredek k bolj{emu je konstrukt starega sve-ta idealov in vrednot. Napredek je sestavina in produkt vrednotnegarazumevanja biti, sveta. »Manjka cilj, manjka odgovor na zakaj«(Nietzsche, 1939: 10). Po Nietzscheju se izkaèjo nezadostne vse dose-danje hipoteze o smotru, »ki zadevajo celotni razvoj«. Nietzschejevnauk o ve~nem vra~anju istega je filozofska zadeva, ni pa mogo~e za-nikati, da ga ni naknadno podprl tudi z obstoje~im fizikalnim spozna-njem. »Stavek o ohranitvi energije zahteva ve~ni povratek« (Nietzsc-he, 1939: 693). Vera v ve~ni povratek je za Nietzscheja evropska oblikabudizma in je »najbolj znanstvena od vseh mo`nih hipotez« (Nietzsche,1939: 44). Zanimiva bi bila primerjava ideje o povratnosti matematikaPoincaréja in Nietzschejevih argumentov za ve~ni povratek. Fizika si-cer pozna podro~je povratnosti, vendar pa ne velja za vso naravo.Nietzsche se sklicuje na prvi energijski zakon, zakon entropije, ki go-vori o nepovratnosti, pa je razumel ~isto mehani~no. Boltzmannovstatisti~ni koncept entropije teoreti~no dopu{~a tudi povratnost. Ma-kroskopski svet in svet ìvljenja sta izrazito nepovraten proces. ê bise pogojno lahko govorilo o napredku pri Nietzscheju znotraj ve~ne-ga vra~anja istega, potem ta obstaja v rasti volje do mo~i, v nastajanjunovih, mo~nej{ih, u~inkujo~ih individuumov. Volja do mo~i se kaèrazli~no: kot volja do hrane, spoznanja, lastnine, do orodij idr. Prido-biti mo~ nad naravo je za Nietzscheja »mo~, da bi sami sebe svobodnodalje razvili« (Nietzsche, 1939: 276). Gospostvo nad zemljo je sredstvoza razploditev vi{jega tipa ~loveka. Po~love~iti svet za Nietzscheja po-meni, da se v njem vse bolj po~utimo kot gospodarji. Raz{irjajo~a vo-lja do mo~i ima svoj temelj v samem bistvu ìvljenja. »K pojmu ìvlje-nja pripada, da mora rasti« (Nietzsche, 1939: 499). Ta trditev je delno vsoglasju z na~elom biolo{ke evolucije, kot ga je formuliral AlfredLotka (1922: 148): »V vsakem trenutku naraven izbor deluje tako, danara{~a celotna masa organskega sistema, da pove~uje stopnjo kroè-nja materije skozi sistem in pove~uje celotni energijski tok skozi si-stem tako dolgo, dokler je prisoten neuporabljeni ostanek materije inrazpolo`ljive energije.« Evoluciji je uspelo po Lotku pospe{iti kroènjematerije s stalnim pove~evanjem »kolesa« evolucije in da se to kolohitreje vrti. Po Lotkovem na~elu bodo imele tiste oblike ìvljenja evo-lucijsko prednost, ki predelajo in pretvorijo ve~ energije in materije(Adams, 1981:607). Zlasti sodobna znanstvenotehnolo{ko razvitadru`ba bi po tem kriteriju imela velikansko evolucijsko prednost. Se-daj smo pri{li do spoznanja, da je ta prednost samo za~asna, ne pa

87

trajnostna, da nosi s seboj zametke propada in samouni~enja, ~e nespremeni dosedanjega na~ina rabe energije ter naravnih virov sploh.Paradigma trajnostnega dru`benoekolo{kega razvoja predstavljaizognitev tej nevarnosti. Obstaja zelo velika na~elna razlika med ener-getsko in snovno zna~ilnostjo biolo{ke evolucije in ~love{kim surovin-skim in energetskim napredkom. Biolo{ke populacije se stabilizirajoin nehajo {iriti, ko nimajo ve~ na voljo neuporabljenih ostankov mate-rije in energije, dru`ba pa nenehno {iri svoj materialno-energetski si-stem in celotno kulturo. ^love{ka populacija, zlasti pa sodobnaznanstveno-tehnolo{ka, se ne {iri na ra~un neuporabljenih ostankovmaterije in energije, ampak zavoljo rabe zalog naravnih virov, ki jih neuporabljajo druga bitja, ali pa na ra~un ìvljenjskih virov vseh drugihpopulacij in jim odvzema ìvljenjski prostor. Sodobna znanstvenoteh-nolo{ka dru`ba sicer res uporablja mnoge neobnovljive vire, za katerene konkurirajo ostala ìva bitja, toda prisvaja in tro{i jih na na~in, kidegradira ne samo ìvljenjske razmere drugih bitij, ampak v kon~niposledici tudi svoje lastne razmere. Metafori~no lahko re~em, da ~lo-vek vso biosfero, vse vire spreminja v »ostanek«, v sredstvo svojegaraz{irjanja. »Kolo« biolo{ke evolucije se je stalno {irilo in hitreje vrte-lo, to pa {e posebej velja za kolo moderne, novove{ke ~love{ke zgodo-vine. V tem smislu je ~love{ka zgodovina, njena materialno-ener-getska evolucija, pospe{eno in kakovostno druga~no nadaljevanjebiolo{ke evolucije. ^lovek misli, da se bo s pomo~jo znanosti in tehno-logije »kolo« vedno ve~alo in hitreje vrtelo in da bo nevtraliziral en-tropijsko-ekolo{ke posledice pospe{enega vrtenja. ^lovek je prepri-~an, da se lahko izogne nujnosti biolo{ke evolucije, ko se njena kolesanehajo {iriti in se njihovo vrtenje stabilizira ali celo upo~asni. Sodim,da ~aka ta usoda tudi ~lovekovo materialno in energetsko evolucijo.Napovedujejo in slutijo jo tak{ne ideje kot »meje rasti«, »stacionarnostanje«, »ustaljena dru`ba«, » trajnostna dru`ba«, »trajnostni razvoj«,»sonaravni razvoj«.

Nove streznitve in nova navdu{enja

Novove{ka, moderna ideja napredka se je najprej uveljavila kot na-predek znanja in tehnike. Znanstveni in tehni~ni napredek je bil glav-ni izvor posplo{itve napredka. V 19. stoletju pa so nekateri naravo-slovci postali zadr‘ani do napredka. Za~eli so dajati pesimisti~nenapovedi. Lamarck je ‘e leta 1820 pisal, da je ~lovek zaslepljen zegoizmom zaradi brezskrbnega odnosa do prihodnosti in da je po-slanstvo ~loveka, da uni~i svoj rod in da bo naredil zemeljsko skorjoneprimerno za svoj obstoj. V drugi polovici 19. stoletja so se iz odkri-tega zakona entropije potegnili nero‘nati obeti za ~lovekov materialni



in kulturni razvoj. Fizik W. Thomson je napovedal, da bo Zemlja pri{-la v stanje, ki bo neprimerno za bivanje ~loveka, in da v materialnemsvetu obstaja splo{na te‘nja k tro{enju mehanske energije. Konec 19.stoletja je bilo zlasti v fiziki raz{irjeno prepri~anje, da je vse zanimivo‘e odkrito, in kar je {e preostalo, je, da se tej ali oni konstanti spreme-ni vrednost za eno ali dve decimalki. Prevladovalo je po~utje, da jeteoreti~na zgradba fizike dovr{ena. Zunaj fizike pa so bili nasprotnostorjeni veliki prakti~ni koraki za nastopajo~o splo{no tehni~no revo-lucijo: {iroka uporaba elektrike, motorjev z notranjim zgorevanjem,{irjenje telefonskega omre‘ja, prvi letalski poleti idr. Ta napredek jebil veliko bolj na o~eh {iroki javnosti kot pa trenutni zastoj v napredo-vanju teoreti~ne fizike. Nekateri sodijo, da je ideja napredka ugasnilas smrtjo sociologa Herberta Spencerja leta 1903. Vero v napredek stazamajali prva svetovna vojna in velika gospodarska kriza leta 1929,toda {e z ve~jo silovitostjo se obnovi po drugi svetovni vojni v petde-setih in {estdesetih letih. Morija v drugi svetovni vojni in nacisti~netovarne smrti so bile gotovo velika hipoteka za prakti~no in teoreti~nozavest o napredku, toda zatrla je ni.

Spengler (1989) in Toynbee (1970) se vra~ata k biolo{kemu modelu(rojstvo, mladost, zrelost, starost, smrt) vzpona in propada kultur ozi-roma civilizacij. Toynbee je poznal 21 civilizacij, Spengler pa 8 kultur-nih krogov. Spenglerjev »propad Zahoda« ni fizi~ni, ampak je dovr{i-tev njegove faustovske kulture in tiranije razuma. Smrt znanosti naj biobstajala v tem, da gredo razli~ne znanosti nasproti popolni identi~-nosti temeljnih rezultatov. Velik vtis je nanj naredil zakon entropije, kida je razkril v fiziki globoko nasprotje med teorijo in stvarnostjo. Teo-reti~no morajo biti vsi procesi povratni, kar spada med osnovne zah-teve dinamike, v stvarnosti pa so naravni procesi nepovratni. »Konecsveta kot dovr{itev notranjega nujnega razvoja – to je somrak bogov,to torej pomeni znanost o entropiji kot poslednja nereligiozna oblikamita« (Spengler, 1989, zv. 2: 311). Spengler sicer pravi, da sta ga nav-dihnila Goethe in Nietzsche, toda njegovo stali{~e je neposredno nas-protno Nietzschejevemu, ker Spengler poudarja enkratnost vsakegadogajanja in usmerjenost procesa (Spengler, 1989, zv. 1: 145).

V ZDA je skoraj v istem ~asu kot Spengler zgodovinar HenryAdams odkrival »zakon civilizacije in napredka«. Pospe{eni ekspo-nencialni razvoj vodi k temu, da je trajanje vsake naslednje faze kraj{eza kvadratni koren dolìne neposredno poprej{njega obdobja. Ne pro-gresivna Spencerjeva diferenciacija, ampak entropija naj bi bila sr~ikatako zgodovinskega kot tudi fizikalnega procesa. Brooks Adams (na-vedeno po Nisbet, 1980: 321) je pisal svojemu bratu: »Kako moremoupati, da bomo videli nov svet, novo civilizacijo ali ìvljenje? Po mo-jem smo pri koncu in edina stvar, za katero se zahvaljujem bogu, je, danimava otrok.«

Marksisti~na ideologija napredka ni priznala njegove ob~e dejanske

89

in duhovne krize. Priznavala jo je le kot specifi~no krizo konkretnebrezizhodnosti me{~anskega sveta. Temu vzorcu pojasnitve se ni mo-gel izogniti tudi zahodni marksist, francoski sociolog G. Friedman(1936) v svoji knjigi La Crise du Progrès d’histoire des idées 1895–1935.Ideologi realnega socializma so bili neob~utljivi za temeljne ob~e anta-gonizme napredka. Za nekatere kriti~ne ekolo{ke nastavke Marxa jebila ve~ina marksistov popolnoma slepa. Kautsky (navedeno po Fet-scher, 1989: 115) je na primer opazil, da tehni~ni napredek stalnozmanj{uje biolo{ko raznolikost, toda v tem ni videl ni~esar posebnonegativnega. Max Adler se je {e najbolj pribli‘al Adorno/Horkhei-merjevemu paradoksu iz leta 1944, ko je odkril naslednjo povezavo:~imve~ja je oblast nad naravo, ki pa je trenutno lahko zlomljena, tem-ve~je ali celo katastrofalne posledice lahko nastanejo. Bil je skepti~en,da bi bilo mogo~e izlo~iti vsa tveganja. Vera marksistov v napredekznanosti, tehnike, v ekonomsko rast, v rasto~o mo~ nad naravo, ki jezanesenja{ko slepa in podcenjujo~a do mo‘nih ekolo{kih posledic, nibila v ni~emer specifi~no marksisti~na, ampak je bila splo{na prevla-dujo~a zavest politikov, ekonomistov, mened‘erjev, birokratov in teh-nokratov kjerkoli na zemeljski obli, vse do za~etka 70. let minulegastoletja.

Napredek je postal ~arobna formula, s katero absolutno pridobijovsi razredi in dru‘bene skupine, ~eprav se njihove medsebojne mate-rialne razlike relativno lahko celo pove~ujejo tako znotraj dolo~enedru‘be kot tudi globalno med narodi. Po drugi svetovni vojni se s hi-tro in stalno gospodarsko rastjo in z za~etki znanstvenotehni~ne revo-lucije obnovi vera v napredek. Kot po teko~em traku se producirajooptimisti~ne futurolo{ke napovedi, kopi~ijo se skladovnice knjig oekonomski rasti in sestavljajo preglednice o mo‘nih ~udovitih bodo-~ih znanstvenih in tehni~nih dose‘kih, ki bodo postali sestavina vsak-danjosti, sen~ne strani napredka, ~e so se sploh zastavile, se obravna-vajo bolj ali manj kot postranske, naklju~ne zadeve, ki jih je mo~obvladati in prepre~iti. V »realnem socializmu« smo imeli opravka steoretskim navdu{enjem o prihajajo~i znanstvenotehni~ni revoluciji inznanosti kot produktivni sili, kar pa je bil ideolo{ki nadomestek zadejansko odsotnost znanstvenotehni~ne revolucije in za dejansko ne-produktivno funkcijo znanosti. Razmislek o napredku konec {estdese-tih in v za~etku sedemdesetih let so izzvale tri okoli{~ine:

a) dejanski razvojni procesi v tretjem svetu, ki se niso pokrivali spri~akovanji modernizacije,

b) ekolo{ka razdejanja tehnolo{ko-ekonomskega razvoja,c) neskladje med rasto~o materialno blaginjo in kakovostjo ‘ivlje-

nja.a) Ideja napredka za nerazviti svet se v letih 1950–1970 predstavi

kot »modernizacija«, ki pa je bila v bistvu »westernization«, to je vpe-ljava zahodnega industrijskega na~ina v predindustrijske dru`be. Kot



modernizacija pa se je razumela tudi celota socialnih, politi~nih inekonomskih sprememb, ki so spremljale zrelo industrializacijo v raz-vitih zahodnih dràvah. Koncepti modernizacije niso filozofsko inteoretsko problematizirali samega napredka, ampak so se ukvarjalipredvsem z mehaniko napredka, kateri so vzvodi in mehanizmi pos-pe{ene industrializacije in kako ~im bolj neomejeno vklju~iti tretji svetv svetovno ekonomijo. Industrializacija Evrope 19. in 20. stoletja nipotekala tako. Mnoge evropske dràve so vzpostavljale za{~itne pre-grade do tiste razvojne faze, ko so se lahko na {iroki ~rti vklju~ile vtekmovalno ekonomijo (Senghaas, 1985: 18–19). Ob evropski indu-strializaciji se je izbolj{ala poljedelska storilnost, kar pa se pogosto niupo{tevalo pri programih modernizacije. Da z napredkom nekaj ni vredu, je govorilo o~itno dejstvo, da se velike razlike med Evropo, ZDAin Japonsko na eni strani ter ostalimi dràvami na drugi strani pojavi-jo {ele v 19. in 20. stoletju, to je ravno v obdobju napredka. Rasto~erazlike v mednarodnem tekmovanju ustvarjajo posebne probleme ti-stim, ki so zamudniki v razvoju (Senghaas, 1985: 17).

b) Alarmantni ekolo{ki signal, ki je imel velik odmev v javnosti, jebila Carsonova knjiga Nema pomlad (1962) kot obto‘nica »napredne-ga« kemiziranega kmetijstva. Zgodovinsko primerjalna {tudija an-tropologa Marvina Harrisa (1971) o energetski produktivnosti razli~nihtehnolo{kih na~inov pridobivanja hrane od nabiralni{tva in lova, moti~-nega, plu‘nega do modernega industrializiranega kmetijstva je razkrilabli{~ in bedo visoko produktivnega, toda hkrati energetsko intenzivnegakmetijstva. Za sodobno tehnizirano, kemizirano in energetsko intenziv-no poljedelstvo {tudije ugotavljajo, da z ve~anjem vnosa energije upadanjegova relativna energetska produktivnost in pri nekaterih kulturah nidosti ve~ja kot pa je bila pri tipu neolitskega poljedelstva (Ramade, 1981:503–504). Ideja ekonomskotehni~nega napredka je bila tako omajana ce-lo na svojem dozdevno najbolj nespornem in empiri~no dokazljivempodro~ju. Celovita ekolo{ka kritika industrijskega napredka in nemo‘-nost njegovega trajnega nadaljevanja sta bili dvignjeni na vi{jo sistema-ti~no teoretsko raven na za~etku sedemdesetih let s tako imenovanimisvetovnimi modeli »meje rasti« (Meadows, Forrester, Mesarovi}-Pestelidr.). Meje rasti (Meadows et al., 1972) so bile mrzel tu{ za vse oblike neo-mejene ekonomsko-tehnolo{ke rasti ne glede na njegove posebneideolo{kopoliti~ne zna~ilnosti. Prizadele so tako mikropodjetni{kokot makropoliti~no ideologijo rasti. O dolgoro~nih razvojnih upihtretjega sveta so podvomile trditve, da zaradi ekolo{kih in surovin-skih omejitev nerazviti svet ne bo mogel dose~i materialne blaginjeZahodne Evrope in ZDA. Dobro samov{e~no po~utje razvitih pa sopokvarile {tudije, ki so predvidele mo‘nost »dru‘be pomanjkanja«(scarcity society) tudi za bogate (Ophuls, 1977, Ehrlich, 1975, Miles,1976 idr.). Pi{ejo se knjige o »sociologiji pre‘ivetja« (Anderson, 1976).Te‘ko ~rno piko pa so dodali {e entropisti, zlasti Georgescu-Roegen

91

(1971), da se tudi meje rasti in »ustaljene ekonomije« (steady state eco-nomy) dolgoro~no ne morejo izogniti osiroma{enju raznolikosti bios-fere in rasto~i nepovratni entropi~ni degradaciji omejenih neobnovlji-vih virov nizke entropije energije in surovin. Dozdevno prepri~ljiv,izvedljiv in psiholo{ko pomirljiv odgovor na tak{no mo‘nost so na{liv konceptu »trajnostnega razvoja« (sustainable development).

c) V sedemdesetih letih je pri{lo do novih pogledov na razmerjamed energijo, ekonomsko rastjo in kakovostjo ‘ivljenja. Makrolongi-tudialne {tudije so ugotavljale mo~no vzporednost med potro{njo,energijo in ekonomsko rastjo za celotno industrijsko obdobje. Ker jebila ekonomska rast klju~na prvina v materialni blaginji, so mnogi hi-tro sklenili, da je rast produkcije in potro{nje energije bistvena tudi zastalno rast dru‘bene blaginje. Primerjalne raziskave v sredini sedem-desetih in za~etku osemdesetih let pa so dale druga~no sliko poveza-ve med energijo in blaginjo. Skoraj vse so pri{le do naslednjega skle-pa: visoka raven rasti in porabe energije je potrebna, da se izpeljeindustrializacija, ko je ta dose‘ena, pa je velika svoboda o koli~inienergije, ki je potrebna, da se vzdr‘uje visok ‘ivljenjski standard. Obtej ravni je mogo~e izbrati politiko po~asne, ni~elne ali celo negativnerasti primarne energije brez nevarnosti dolgoro~nih negativnih posle-dic za vsesplo{no blaginjo. Na neki to~ki se prekine deterministi~napovezava med ekonomsko rastjo, rastjo produkcije in potro{nje ener-gije ter kakovostjo ‘ivljenja. Nadaljnja vzporednost teh elementov po-staja celo ekonomsko razvojno kontraproduktivna, ker pomeni nada-ljevanje prese‘ene logike industrializacije, saj so se ‘e vzpostavilanova tehnolo{ka prestrukturiranja ekonomije. V sredini sedemdesetihlet se za~ne veliko pisati o kakovosti razvoja in o socialnih kazalcihrazvoja kot bistveni dopolnitvi ekonomskih kazalcev rasti. Ozki po-jem ekonomske produktivnosti naj bi se dopolnil z integralno pro-duktivnostjo celotnega dru‘benega sistema. Le tako, v {ir{i kontekstume{~ena ekonomska produktivnost ne bi povzro~ala kontraproduk-tivnosti na drugih podro~jih oziroma ne bi bilo treba tro{iti, ali pa vsajbistveno manj, dru‘benega bogastva, pridobljenega z ekonomskoproduktivnostjo za odpravljanje posledic te iste produktivnosti. Eko-lo{ki ekonomisti so predlagali, da se v ekonomski produktivnostiupo{tevajo tudi brezpla~ne storitve ekosistemov, narave. Integralnadru‘bena produktivnost mora upo{tevati ne samo produktivnost de-la, u~inkovitost nalo‘b, ampak tudi manj onesna‘enja, manj profesio-nalnih obolenj, manj socialne patologije idr.

Poleg treh na{tetih glavnih virov, ki so vplivali na druga~no razu-mevanje napredka in razvoja v zadnjih dvajsetih letih, pa obstajajo {enekateri, ki sicer niso poznani {ir{i strokovni javnosti, so pa pomem-bni za razmi{ljanje o nadaljnji usodi napredka. Sem sodi: Priceova(1971, 1975) teorija o koncu eksponencialne rasti znanosti in nujnostinjenega pregiba v logisti~no krivuljo, Rescherova (1985) analiza o me-



jah znanosti in {e zlasti o njenih ekonomskih omejitvah, empiri~ne ra-ziskave o generacijskem prehodu od materialisti~nih k postmateriali-sti~nim vrednotam oziroma od vrednot industrijske k vrednotam po-stindustrijske dru‘be (Inglehart, 1971, 1977) ter analize o tveganjih,povezanih z znanstvenotehni~nim napredkom.

Razli~ne javnomnenjske raziskave so ugotavljale spremembe vvrednotnem odnosu ljudi do znanstvenotehni~nega napredka, pove-zanega z ekolo{kimi problemi in tveganji. V teoriji in sociologiji zna-nosti se je zamajala tradicionalna kumulativna koncepcija napredka.Za~elo se je dokazovati, da so paradigmatske revolucije v znanostimed seboj neprimerljive, kot tudi niso primerljiva umetni{ka dela raz-li~nih obdobij. Zgodovina tehnologije in na~in uveljavljanja podjetni{-kih inovacij sta odkrila, da tehni~ni napredek ni preprosto linearnokumulativen, ampak poteka prek sosledja {tevilnih upadajo~ih logi-sti~nih krivulj s fazami uvajanja, pospe{ene rasti, zasi~enosti in upa-danja.

Klasi~na ideja napredka kot produkt razsvetljenstva in moderne jemrtva vsaj za dolo~eno intelektualno kulturo, v {ir{ih intelektualnihkrogih in dru‘beni zavesti pa je v krizi. Precej trdno pa je {e zakoreni-njena v politi~noprogramski sferi, naravoslovnotehni{ki inteligenci,mened‘mentu in seveda pri ekonomistih, ~eprav so tudi iz njihovihakademskih vrst iz{li {tevilni kriti~ni razmisleki o ekonomski rasti innjenih dru‘benih stro{kih ali celo o njenem koncu. ê je idejo napred-ka mo‘no obnoviti v kak{ni novi obliki, bo ta gotovo veliko bolj celo-vita, bolj konfliktna in bolj preudarna. Zaradi interesov in potreb svo-je eksistence se ~lovek najbr‘ nikdar ne bo mogel odre~i vrednotenjumed bolj{im in slab{im. Veliki klasi~ni cilji napredka so izginili ali paso vsaj postali dvomljivi in se zameglili. Napredek postaja vse te‘ji,ker je vse te‘je sprejemljiva njegova dosedanja prevladujo~a oblika,da je na enem podro~ju ali v eni razse‘nosti potekal na ra~un druge-ga, na primer ekonomski na ra~un moralnega, dru‘beni na ra~un eko-lo{kega, napredek enih narodov na ra~un drugih ipd. Imamo samodelna merila napredka, ne pa integralnega za celoto, zato ne vemo, alini napredek hkrati prikrito napredovanje k razdejanju in katastrofi.Napredek ni samo delen, ampak je tudi ~asovno lahko zelo omejenazadeva. Maritain (1990: 68) je sodil, da je napredek moralne zavestieden manj dvomljivih primerov napredka ~love{tva. Kot dokaz za tonavaja odpravo su‘enjstva, humane postopke z vojnimi ujetniki inodpravo dela otrok. Toda kaj pa nacisti~ne tovarne smrti, ki jih do te-daj ~love{ka zgodovina ni poznala? Sode~ po njih bi ~lovek nasprotnosodil, da je pri{lo za~asno do strahotnega nazadovanja moralne zave-sti celih narodov. Avtomobil je v primerjavi z volovsko vprego in ko~i-jo gotovo tehni~ni napredek, ~e vzamemo za merilo hitrost in udob-nost prevoza, ni pa napredek po ekolo{kem merilu in ekolo{kihposledicah.

93

ê ni mo‘no, da bi napredek potekal hkrati na vseh podro~jih inves ~as, ~e ni trajnega napredka za celoto, potem ni nobenega napred-ka z velikim »N«, ampak obstaja samo mno‘ica delnih, relativnih, ~a-sovno prehodnih napredkov. Ti se danes s pozitivnim ali negativnimpomenom ozna~ujejo kot: »razsredi{~ena dru‘ba«, »dru‘ba tveganja«,»dru‘ba ~lovekovih pravic in demokracije«, »postindustrijska dru‘-ba«, »u~e~a se dru‘ba«, »dru‘ba znanja«, »nizkoentropijska dru‘ba«,»ekolo{ka dru‘ba«, »znanstvenotehnolo{ka dru‘ba«, »dvotretjinskadru‘ba«, »informacijska dru‘ba« idr. Veliki Nietzschejev X pa ostaja vozadju za temi {tevilnimi delnimi identifikacijami. Konfliktna in pro-tislovna narava napredka se uveljavlja skozi vso ~love{ko zgodovino.Tradicionalna humanisti~na in teolo{ka kritika znanstvenega in teh-ni~nega napredka sta opozarjali predvsem na kvarni vpliv njunihu~inkov na duh, kulturo, moralo, ne pa na ~lovekovo telo in naravo.Politi~noekonomska kritika znanstvenotehni~nega napredka je pod-vomila o njegovih dobrodelnih dru‘benih u~inkih v obstoje~ih odno-sih. V njem je videla vzroke brezposelnosti in kvarni vpliv na naravo~lovekovega dela v epohi industrializma. Ob veliki ekonomski krizileta 1929 so se pojavili celo glasovi, da se ne bi smeli uvajati stroji, ~eje posledica odpu{~anje delavcev. Sodobna ekolo{ka kritika se je osre-doto~ila na kvarne u~inke tehnologije za naravo in ~lovekovo telo. Delfilozofske kritike se je usmeril na ontolo{ki status ~lovekovega dela,ustvarjalnosti in tehnologije v biosferi ter na enodimenzionalno teh-ni~no racionalnost, ki stopnjuje sistemsko iracionalnost. Opozorila jena inherentno ontolo{ko zlo tehnologije, na njene neza‘elene posledi-ce, ki jih nih~e ni hotel in na~rtoval in jih ni mogo~e preprosto razme-jiti od dobrih strani tehnologije.



95

(NE)EKOLO[KE RAZVOJNE PARADIGME

Paradigma eksponencialne rasti

[e vedno je prakti~no prevladujo~a razvojna miselnost, ki funkcioni-ra tako na ravni podjetij, dr‘ave, v usmeritvah politi~nih strank inv zavesti posameznikov. Svoj teoretski izraz je dobila ‘e v razsvet-ljenskih idejah napredka, pri utopi~nih socialistih, v marksizmu, vnietzschejanski volji do mo~i in gospodovanju nad Zemljo ter v eko-nomskih teorijah razvoja in rasti po drugi svetovni vojni. Ideja na-predka je sicer starej{a od teorij ekonomske rasti, toda pogosto se jeekonomska rast, ~e ‘e ne poistovetila, pa vsaj povezovala z dru‘be-nim napredkom oziroma se je obratno pojem dru‘benega napredkazo‘il na pojem ekonomske rasti. Eksponencialna rast funkcionira pona~elu pozitivne povratne povezave. Pozitivna povratna zveza je zaomejen ~as in v dolo~enih razmerah pozitivna, je izhodi{~e razvoja inspravi stvari v gibanje. S~asoma pa mora nad njo vedno prevladatinegativna povratna zveza. Rast je v dolo~enih razmerah in za dolo-~en ~as sprejemljiva. Pri eksponencialni rasti je stopnja prirasta odvi-sna od dose‘ene koli~ine, pri linearni pa je absolutni prirastek stalenin neodvisen od dose‘ene koli~ine. Treba je razlikovati linearne in ne-linerane povezave. Pri linearni povezavi na primer dvakrat ve~jaute‘ dvakrat bolj raztegne elasti~ni del vzmeti. U~inek je premoso-razmeren vzroku. Pri nelinearnih povezavah pa u~inek ni premoso-razmeren vzroku. ê se zaradi poapnenja ‘il zmanj{a premer za 1/2,se pretok krvi ne zmanj{a za 1/2, ampak ‘ila prepu{~a le 1/16 prvot-ne koli~ine krvi. ê se premer ‘ile zmanj{a na 1/4, pa prete~e le {e256. del prvotne koli~ine krvi. To so potencirani u~inki, ki so podobnieksponencialnim. ê dodamo plin pri veliki hitrosti, je pospe{ek veli-ko manj{i, kot ~e dodamo plin pri majhni hitrosti. [tevilne ekolo{kepovezave vzrokov in u~inkov so nelinearne. Nara{~anje odpadnihvoda deluje nelinearno na samoo~i{~evalno sposobnost vode, pravtako pove~anje gnojil onstran dolo~ene meje premosorazmerno nepove~uje pridelka. Mnogi parametri moderne zgodovine od indu-strijske revolucije dalje so prevzeli obliko eksponencialne rasti (de-mografska rast, rast znanstvenotehni~nih informacij in publikacij,rast kapitala, rast industrijske proizvodnje, potro{nje energije, rastosnovnega, srednjega in visokega {olstva idr.) Kapital in prebivalstvosta bila motorja rasti v industrializiranem svetu. Rast onesna‘enja je


posledica ekonomske in demografske rasti. Rast in upad imata lahkonaslednje oblike:

– eksponencialno rast,– eksponencialni upad,– dinami~no ravnote‘je,– linearno rast,– linearni upad.Kot je rast prebivalstva izpostavljena demografskemu prehodu v

procesu industrializacije, tako so tudi ekonomije podvr‘ene dolgoro~-nemu prehodu. Predindustrijske ekonomije so bile primarno agrarne.Ko za~ne delovati spirala rasti, rastejo vsi ekonomski sektorji, todanajhitreje industrijski; ko pa je ustvarjen industrijski temelj, nadaljnarast poteka predvsem v sektorju storitev. Ekonomije storitev zahteva-jo visoko produktivno industrijsko in agrarno osnovo in temeljijo nanjej. Industrijski kapital je rastel eksponencialno hitreje od eksponen-cialne rasti prebivalstva. V letih 1970–1990 se je svetovni industrijskiprodukt pove~al za okoli 100 %, kar bi pomenilo dvakrat ve~ji indu-strijski proizvod na prebivalca, ~e bi ostalo prebivalstvo konstantno,tako pa se je pove~al samo za 1/3 na prebivalca (Meadows et al., 1992:37). V zadnjih 20 letih se je produkcija hrane v tretjem svetu podvojilaali celo potrojila, toda produkcija hrane na osebo se je komaj izbolj{a-la. Samo v letih 1985–1989 se je produkcija hrane na prebivalca zmanj-{ala v 94 de‘elah (Meadows et al., 1992:40). Poljedelski uspehi so bilidose‘eni za visoko ekolo{ko ceno: ve~ hrane in ve~ja degradacija ob-delovalnih povr{in. Vzorec ekonomske rasti v zadnjih desetletjih ne-razvitim de‘elam ni pomagal iz pozitivno delujo~e povratne zanke:ve~ ubo{tva – ve~ prebivalcev in ve~ prebivalcev – ve~ ubo{tva (Mea-dows et al., 1992: 12).

Samo onesna‘enje ne producira {e ve~ onesna‘enja. V tem smisluonesna‘enje ni endogenega, ampak je eksogenega izvora. Onesna‘e-nje povzro~a rast prebivalstva ter zna~ilnosti tehnologij fizi~nega ka-pitala. Eksponencialna rast je na dolgi rok skrajno problemati~en tiprasti, ki nujno vodi v krizo. Te‘ko je obvladati probleme, ki jih za~neporajati eksponencialna rast, ker se njeni u~inki podalj{ujejo v prihod-nost in obi~ajno odkritje problemov in ukrepanje prihajata prepozno.Z eksponencialno rastjo je povezano toliko ustvarjalnih podvigov, pri-~akovanj, politi~nih ciljev in ambicij, da se kratkomalo zdi, da je psi-holo{ko, miselno, vrednotno in politi~no nemogo~e, da bi se nehala.Konec eksponencialne rasti se sprejema kot konec napredka. Rast najbi bila zdravilo za odpravo ubo{tva, brezposelnosti, zaustavitev eks-plozije prebivalstva, za ekonomske prilo‘nosti vseh ipd. Toda pravsama rast je izvor mnogih problemov, ne pa zdravilo zanje. Dolgo~asa je bila rast kapitala in prebivalstva izjemno za‘elena. Za tak{novrednotenje so v razmerah redko naseljenega planeta in izobilja na-ravnih virov obstajali dobri razlogi. Toda sedaj se je vse spremenilo.

97

Demografska rast v nerazvitem svetu izni~i rezultate ekonomske rastiin upo~asni rast industrijskega kapitala, ker ustvarja rasto~e potrebepo {olah, bolnicah in osnovnih dobrinah in se tako industrijski kapitalodtegne stran od industrijskega investiranja. Investicijski prese‘ek jetako majhen, pa {e ta se spreminja v luksuz elit, za pla~evanje dolgov,militarizacijo. Preve~ je ubo{tva, upravljavske zgre{enosti, neboglje-nosti ter tehni~ne neu~inkovitosti, da bi se ustvaril investicijski prese-‘ek (Meadows et al., 1992).

Trajna eksponencialna rast izhaja iz predpostavke, da so naravni vi-ri neiz~rpni in da je tudi zmogljivost planeta za sprejem onesna‘enjaneizmerna. ê pa ‘e zmanjkuje dolo~enih naravnih virov, se njihovopomanjkanje odpravlja z neskon~no zmo‘nostjo nadome{~anja. Zna-nost in tehnologija sta sposobni re{iti vse ekolo{ke/okoljske proble-me, ki izhajajo iz eksponencialne rasti. Eksponencialna rast se je odvi-jala na ra~un degradacije okolja, sedaj pa se priznava, da je ekolo{kezahteve treba upo{tevati, toda to {e ni razlog, da bi se eksponencialnarast opustila, ker je mo‘no odli~no uskladiti okoljevarstvene in eko-nomske interese. Ekolo{ke zahteve po zmanj{anju porabe energije inmaterialov na enoto produkta zni‘ujejo produkcijske stro{ke in vodi-jo k novim kakovostnej{im in bolj konkuren~nim tehnologijam. Tak-{no sovpadanje interesov je samo ena izmed mo‘nih razmerij medekonomijo in okoljem, pa {e tu je treba upo{tevati ~as in dolo~ene po-goje.

Ne gre za abstraktno primerjanje rast-nerast. Treba se je vpra{ati:Rast za koga? Rast ~esa? Rast kako dolgo? Rast ob katerih stro{kih inkoga bremenijo? Rast ni za vse razvojne stopnje dru‘be enako po-membna in nujna. Tako tudi nerast ni katastrofi~na za vsako dru‘bo.Pred industrijsko dru‘bo so prevladovale nerasto~e ekonomije. ^lo-ve{tvo je imelo veliko bolj dolgotrajno izkustvo z izredno po~asnorastjo kot pa z eksponencialno rastjo. Z eksponencialno rastjo ima iz-ku{nje komaj dobrih 250–300 let. V sedanjem ~asu je za nekatere dru‘-be rast {e nujna s socialnega, ekonomskega in humanisti~nega vidika,da se znebijo lakote, nepismenosti, bolezni, rev{~ine. Vendar je {e tuvpra{anje, kak{na naj bo rast, da ne bo porajala ravno nasprotnihu~inkov od ‘elenih, da ne bo pove~evala blaginje samo nekaterih slo-jev dru‘be, druge pa pahnila {e v ve~jo rev{~ino. Protagonisti rasti vrazvitem svetu pa sodijo, da je rast nujna zaradi ekonomske konku-ren~nosti, zaradi zmanj{anja brezposelnosti, zaradi ~lovekove potrebepo spremembah, tekmovalnosti, inovativnosti, radovednosti, raznoli-kosti.

V 70. letih 20. stoletja se je v razvitih de‘elah za~ela trgati povezavamed ekonomsko rastjo in kakovostjo ‘ivljenja. Opazilo se je, da se ka-kovost ‘ivljenja ne pove~uje vzporedno z ekonomsko rastjo. Kakovost‘ivljenja lahko zni‘uje upad kakovosti okolja, pojav novih tveganj,novih bolezni, porast kriminala idr. Prehod k analizi socialnih kazal-



cev kakovosti ‘ivljenja v 70. letih je pomenil pomemben odmik odprevladujo~ih predstav rasti kot istovetenje z napredkom in razvojem.Sami ekonomisti in ekonomsko misle~i ekologi so postali nezadovolj-ni z obstoje~o konstrukcijo bruto dru‘benega produkta kot temeljne-ga kazalca ekonomske rasti (Dieren van, 1995). Vrednostni neto pro-dukt je previsok, ker se ne od{tejejo okoljske {kode. Realno dru‘benobogastvo je vedno manj{e od monetarno-vrednostno izra‘enega brutodru‘benega produkta, ~e bi od{teli socialno-ekolo{ko entropijo. Iz ne-to dru‘benega produkta bi morala biti izlo~ena vsa ekolo{ka poslab-{anja. To se prakti~no ne dela, je pa isto, kot ~e bi energetiki v dejan-sko kon~no porabljeno energijo v{teli vse izgube pri pretvorbi inprenosu energije. Energetiki razlikujejo primarno energijo, sekundar-no, ki nastane pri pretvorbi, koristno na za~etku uporabe, kon~no, kiupo{teva {e energetski izkoristek naprave. Kon~no uporabljena inrazpolo‘ljiva energija je seveda veliko manj{a od predhodne, ker jetreba od{teti vse izgube, vso entropijo. ê je na primer vir pitne vodeonesna‘en in je potrebna ~istilna naprava, se dohodki operaterjev intistih, ki so proizvedli ~istilno napravo, {tejejo v rast bruto dru‘bene-ga produkta. Bruto dru‘beni produkt smo pove~ali s tem, da smobrezpla~ne storitve in funkcije narave nadomestili s ~lovekovim de-lom in tehnologijo. Realno si gotovo bogatej{i, ~e ima{ nekaj zastonj inti ni treba pla~ati. Iz ekonomskega koncepta dru‘benega produkta bina primer sledilo, da smo bogatej{i, ~e bi vsi nosili maske zaradi one-sna‘enega zraka, ker bi dohodek izdelovalcev mask pove~al dru‘beniprodukt. Dru‘beni produkt je tudi ve~ji, ~e smo morali zgraditi beton-ske zidove proti eroziji, kar je bila prej brezpla~na funkcija gozdnate-ga brega. Po tej logiki bi bil dru‘beni produkt najve~ji, ~e bi lahko vsebrezpla~ne funkcije in storitve narave nadomestili s tehnologijo in ~lo-vekovim delom. Nastaja nesmiselna podmena, da je dru‘ba tem bo-gatej{a, ~im obse‘nej{e je to nadome{~anje in ~im bolj je razdejana na-rava in ~im bolj potem spet sku{a to razdejanje z ekonomskimi ukrepiodstraniti ali vsaj zmanj{ati. Dejansko pa tako ne postajamo bogatej{i,ampak revnej{i. Vsebolj o~iten postaja razkorak med ekonomskim inrealnim bogastvom, med bogastvom (wealth) in obiljem (richess),med bogastvom in blaginjo.

Kapital skrbi za obnavljanje tistega dela narave, ki je predstavljenpredvsem kot blago. To je v bistvu amortizacija tehni~nih produkcij-skih sredstev. Amortizacijski stro{ki za obnavljanje, ohranjevanje pro-duktivnih mo~i narave pa niso nikjer knji‘eni in upo{tevani. Ekolo{kestro{ke bi morali obravnavati ali kot amortizacijske ali pa kot investi-cijske stro{ke ali pa jih {teti k splo{nim dru‘benim reprodukcijskimstro{kom, ki omogo~ajo ohranjanje naravne ‘ivljenjske osnove dru‘-be. To niso obi~ajni reprodukcijski stro{ki. Vse ekosistemske funkcijein storitve moramo v{teti v produkcijsko zmogljivost dru‘be. Celotniprodukcijski aparat narave izpade iz reprodukcijskega ra~una. To bi

99

bilo upravi~eno samo tedaj, ~e pri produkciji in potro{nji ne bi nastalenobene izgube produktivnih sil narave.

V osnovi so mo‘ne tri re{itve odnosa med eksponencialno rasto~oekonomijo in mejami zmogljivosti planeta (Meadows et al., 1992).

a) Rast brez zastoja, dokler se ne izravna z zmogljivostjo biosfere.b) Rast za~asno prekora~i zmogljivosti, niha okoli njih in se kon~no

z njimi izravna.c) Prekora~itev zmogljivosti do te mere, da uni~i svojo surovinsko

osnovo in degradira obnovljive vire v takem obsegu, da se mora po-tem z njimi izravnati na ni‘ji ravni.

Od tega, kako visoko so postavljeni materialni cilji (standard), skak{nim obsegom prebivalstva se ra~una in kako pravo~asno so zaz-nane omejitve, s katerimi se je treba uskladiti, so odvisne mo‘ne razli-~ice prehoda od eksponencialne rasti v razli~ne ravni trajnostne dru‘-be. Gotovo je dru‘beno za‘elen mehak prehod, ki ni izsiljen zdru‘beno krizo in ekolo{ko katastrofo. Noben parameter biosfere traj-no ne raste niti linearno in {e manj eksponencialno. Nekateri pa sodi-jo, da ima dru‘ba privilegij eksponencialne rasti, ker ne obstajajo me-je spoznanja in njegove uporabe. Kot nadomestek za kon~nost sta seodkrili znanost ter heglovska zvija~nost ~love{kega ustvarjalnega,inovativnega tehni~nega razuma. Napa~na je tudi predstava, da novoznanje hitreje odstranjuje stare meje kot pa odkriva nove. Odkritjeurana je raz{irilo surovinsko bazo, toda odkritje nevarnosti radioak-tivnosti je hkrati zo‘ilo meje mno‘i~ne raz{iritve te surovinske baze.Poleg tega pa {e sploh ni temeljito raziskana povezava med mejamirasti na materialno-ekolo{kem podro~ju in mejami eksponencialne ra-sti znanosti ter nujnostjo njenega pregiba v logisti~no krivuljo (Price,1956, 1971, 1975) ali v dinami~no ustaljeno stanje (dynamic steady sta-te) (Ziman, 1994).

Ko ideolo{ko-politi~ni nepobolj{ljivi optimisti in progresisti govori-jo o neiz~rpnih znanstvenotehnolo{kih mo‘nosti re{evanja sedanjihokoljskih problemov, najpogosteje spregledajo, da ne more biti trajnihradikalnih okoljskih re{itev za dru‘bo eksponencialne rasti. Ekspo-nencialna rast prej ali slej izni~i okoljske pridobitve revolucije u~inko-vitosti (efficiency revolution) in ekotehnolo{ke racionalizacije sploh.Ni izhoda iz obstoje~e okoljske krize, ~e so znanost, tehnologija in trgv funkciji eksponencialne rasti. Trajna eksponencialna rast je contra-dictio in adjecto. ê trajnostni razvoj vklju~uje eksponencialno rast,potem imajo prav tisti, ki trdijo, da gre samo za staro igro, toda z no-vimi pravili (Sachs, 1995). Stara igra z novimi pravili pa {e ni znans-tveno, politi~no, vrednotno pripravljena priznati ekolo{kih fizi~nihmeja rasti. Opravka imamo s precenjevanjem znanja in podcenjeva-njem pomena naravnih virov, ekolo{kega temelja ~love{ke eksistencein omejene nosilne zmogljivosti biosfere (carrying capacity).



Paradigma meje rasti

Njeno osnovno bistvo je {tudija Meadows et al.: The Limits to Growth(1972). Glede fizi~ne zmogljivosti narave/okolja (razpolo‘ljivosti na-ravnih virov in sposobnosti narave, da sprejme in nevtralizira onesna-‘enja) obstajajo trije temeljni odgovori.

a) Ni nikakr{nih fizi~nih, materialnih omejitev. Obstajajo samo no-tranje dru‘bene meje rasti, kot so na primer kriza akumulacija kapita-la, kriza razmerij med produkcijo in potro{njo, vojne, socialni konflik-ti, brezposelnost ipd. Zastopniki te koncepcije izhajajo izklju~no iznotranjega (endogenega) razumevanja dru‘benega razvoja.

b) ê ‘e obstajajo kak{ne fizi~ne omejitve rasti, so to samo prehod-ne narave in se premagujejo z znanjem, dru‘benimi reformami inznanstvenotehni~no ustvarjalnostjo ter inovativnostjo.

c) Ne obstajajo samo zgodovinske, prehodne, ampak tudi na~elnefizi~ne omejitve rasti, ki so lahko izvor ne samo relativnega, ampaktudi absolutnega pomanjkanja in zahtevajo druga~en na~in ‘ivljenjain dru‘beni razvoj. To stali{~e je sestavina {ir{ega dru‘benoekolo{ke-ga razumevanja zgodovine, v katerem sta povezani endogeni in ekso-geni razlagi velikih civilizacijskih sprememb.

Zelo redko se sli{i priznanje, da je ~love{tvo prekora~ilo mejezmogljivosti planeta. Pri vsaki stavbi je trdnost temelja prera~unanana {tevilo nadstropij. Rast industrijske dru‘be pa se glede na svoje na-ravne temelje obna{a, kot da je {tevilo nadstropij lahko neskon~no.Celotna zgradba industrijske dru‘be postaja glede na svoje temeljepredimenzionirana in nestabilna. Ekolo{ki temelji se sedaj sku{ajookrepiti z znanostjo, tehnologijo in {tevilnimi dru‘benoorganizacijski-mi inovacijami in s kakovostnej{o konstrukcijo. Od narave neodvisnarast se mora nujno kon~ati v slepi ulici. Signali prekora~enja meja sozapozneli, nepopolni, delni, razpr{eni in se podcenjujejo ali celo zani-kajo. Vseh globalnih fizi~nih omejitev ne poznamo. Nekatere globalneomejitve bi bile naslednje: omejenost obnovljivih (vode, lesa, prsti) inneobnovljivih virov (mineralov, nafte, plina), omejenost povr{ine, ob-delovalnih povr{in, omejitve glede nevarnosti u~inkov tople grede,omejitev v zmanj{evanju biolo{ke raznolikosti, omejitve v zmogljivo-sti sprejemanja in nevtralizacije onesna‘enja. Mnoge meje {e niso raz-krite in se bodo pokazale s~asoma. V prispodobi je mo‘no re~i, da ob-stajajo meje zemeljske shrambe in meje zemeljske greznice. Nekaj jelahko hkrati oboje: naravni vir in greznica. Plodna zemlja je na primervir hrane in hkrati odlagali{~e, sprejemali{~e te‘kih kovin, kislegade‘ja, ki ga povzro~a onesna‘eni zrak. Njena mo‘nost, da slu‘i eni iz-med navedenih funkcij, je odvisna od obsega, s katerim slu‘i drugi.îm bolj slu‘i funkciji greznice, tem manj lahko slu‘i proizvodnji ka-kovostne hrane, ~im bolj slu‘i proizvodnji hrane, tem manj lahko slu-‘i funkciji greznice. Nekatere meje so bolj stroge kot druge. V ekspo-

101

nencialni naglici preurejanja sveta smo izgubili ob~utek za meje in zapomen naravnih virov. To {e danes odmeva v geslu: niso pomembninaravni viri, pomembni so znanje in informacije za ustvarjanje dru‘-benega bogastva. To naj bi dokazovala gospodarstva, ki so revna z na-ravnimi bogastvi, so pa zelo uspe{na, ali pa visokorazvita gospodars-tva, kjer vse ve~ji dele‘ dru‘benega produkta predstavljata terciarniin kvartarni sektor. To je samo pol resnice, pri kateri se pozabi uvoznaravnih virov iz drugih delov planeta v tak{ne ekonomske sisteme.Neposredne fizi~ne meje ne obstajajo za {tevilo ljudi, avtomobilov, to-varn, ampak so meje za obseg materialnih in energetskih tokov, po-trebnih za funkcioniranje in vzdr‘evanje vsega tega za neomejen ~as.

[tudija Meje rasti (Meadows et al., 1972) je pomenila izziv za vseprogresiste in teoretike trajne, neomejene rasti. Na najrazli~nej{e na~i-ne je posku{ala dokazati preprosto resnico, da trajna eksponencialnarast ni mo‘na na omejenem planetu. Ne glede na vse pomanjkljivostiin kritike je njena velikanska zasluga, da je tako elegantno, sinteti~no,razumljivo postavila tudi empiri~no pod vpra{aj eksponencialno rastin v tem pogledu sta njen izziv in spra{evanje aktualna {e danes.

Izid knjige je sovpadel s prvo mednarodno konferenco Zdru‘enihnarodov o okolju v Stockholmu. Knjiga je imela epohalen u~inek. Iz-zvala je svetovno razpravo o rasti in razvoju. Mo‘no je re~i, da zavesto napredku in rasti po tej knjigi nikoli ve~ ne more biti tak{na, kot jebila. [tevilni kritiki so udarili v prazno, ker je bil glavni cilj kritikeubraniti klasi~no eksponencialno paradigmo rasti. Ni bilo vrednotno-psiholo{ke in teoretske pripravljenosti, da se resno podvomi o osnov-ni civilizacijski dogmi. V 80. in 90. letih je bila razprava glede naalternativo rast-nerast prese‘ena s koncepcijo trajnostnega razvoja.Ekolo{ko tematiko pa so nekoliko potisnili vstran tudi drugi problemikot inflacija, kriza socialne dr‘ave, brezposelnost, kriza in propad so-cialisti~nih dr‘av, procesi globalizacije idr. Zdelo se je, da so bolj otip-ljive in groze~e politi~ne in ekonomske meje rasti kot zunanje fizi~no-ekolo{ke. Dolo~eni uspehi na ekolo{kem podro~ju (racionalizacija vrabi energije in surovin, ekolo{ko ~istej{e tehnologije, novi razgradlji-vi materiali) so dajali vtis, da so se ekolo{ke omejitve zelo odmaknile.

Narava dela, metodolo{ke predpostavke in rezultati

Delo se je od {tevilnih socialno-filozofskih, futurolo{kih prognoz odli-kovalo po svojem metodolo{kem pristopu, ki je bil oprt na velikanskobazo podatkov iz razpolo‘ljivih statisti~nih virov. Glavni tvorci mode-la »meje rasti« so bili in‘enirji, ki so se posvetovali z ekonomisti,ekologi, demografi. Rimski klub je bil in je {e neformalni mednarodniznanstveni forum, ki je zdru‘eval znanstvenike iz razli~nih politi~nih



in vrednotnih sistemov. Za sebe so trdili, da so nadideolo{ki, toda boljto~na bi bila oznaka, da so ideolo{ki svetovljani, ideolo{ki univerzali-sti. To zdru‘enje znanstvenikov je zasledovalo naslednje meddiscipli-narne spoznavne cilje: podpirati globalna planetarna raziskovanjarazli~nih medseboj povezanih komponent, kot so: ekonomske, politi~-ne, kulturne, naravno-ekolo{ke, tehni~ne idr. Metodolo{ko so se oprlina globalno ra~unalni{ko modeliranje trendov, kot jih je konec 60. letin v za~etku 70. let razvil Jay Forrester v svojih delih: Urbana dinamika,Industrijska dinamika in Svetovna dinamika. Glavni cilj je bil odgovoritina vpra{anje, ali je mogo~a trajna rast na omejenem planetu, in sicerkot industrijska rast, kot demografska rast, kot rast onesna‘enja, kotrast potro{nje naravnih virov (mineralov in energije) in kot rast proi-zvodnje hrane.

Modelirali so obna{anje teh spremenljivk in u~inke razli~nih politikkot mo‘ne odgovore na krizo eksponencialne rasti. Za standardnimodel se je vzela dinamika na{tetih spremenljivk za obdobje 1900–1970. Abstrahirali so nacionalne meje, migracije, klimatske determi-nante, razli~nost politi~nih sistemov, mednarodno trgovino menjava-nja dobrin, mo‘nost naravnih katastrof, vojn, epidemij. Uporabljenipodatki so ozna~evali povpre~ne vrednosti celotnega sveta. Posku{aliso kvantificirati vsak odnos, kolikor je bilo mogo~e zanj dobiti razpo-lo‘ljive podatke. Upo{tevali so najbolj optimisti~ne kvantitativne oce-ne, iz ~esar sledi, da so teoretsko dopustili dalj{e trajanje eksponen-cialne rasti, kot pa bi bilo v stvarnosti mogo~e. Vse informacije soorganizirali v strukturo povratnih vzro~no-posledi~nih povezav.

Tehnolo{ka, industrijska, ekonomska, demografska rast na na{emplanetu mora iz eksponencialne oblike preiti v sistem dinami~negaravnote‘ja osnovnih razmerij, kar bi na primer pomenilo, da se morastopnja rodnosti uskladiti s stopnjo smrtnosti, in to na nizki ravni,stopnja amortizacije, to je obrabe in odpisa tehnolo{kega kapitala, sstopnjo investicij, stopnja ekonomskega kori{~enja obnovljivih virovizena~iti s stopnjo prirasta teh virov. Eksponencialna rast bo blokiranazaradi pomanjkanja obdelovalnih povr{in, zaradi iz~rpanja neobnov-ljivih virov in zaradi rasti in nasi~enosti onesna‘enja. ê ne bo pri{lodo zavestne dru‘bene preusmeritve obstoje~ih trendov, bo obrat kata-strofi~no izsiljen v obdobju 2040–2060. Lokalne in regionalne krize pabi se za~ele pojavljati ‘e prej. Spremenilo se je razmerje med zemelj-skimi omejitvami in obsegom ~lovekovih aktivnosti in potreb. ^lovekoziroma ~love{tvo je postalo planetarna ekolo{ka sila. Celotna ~love{-ka kultura, zlasti od novega veka dalje, se je anga‘irala v premagova-nju meja, namesto da bi nas u~ila, kako ‘iveti z mejami, ki jih v svo-jem lastnem interesu postavljamo sami sebi. Znanstvenotehni~ninapredek ni zmanj{al, ampak pove~al ekonomske razlike med dr‘a-vami zlasti med najbolj in najmanj razvitimi. Tehnolo{ke re{itve so nadolgi rok neu~inkovite pri problemih, ki jih povzro~a eksponencialna

103

rast. îm dlje se bo nadaljevala eksponencialna rast, tem bolj se bodozmanj{evale mo‘nosti za mehki, premi{ljen prehod k nerasto~emu,kakovostnemu razvoju. Treba je dati prednost razvoju kmetijstva, to-da ne v dana{nji obliki, ampak takemu, ki bi bi bilo bolj sonaravno,manj kemi~no, tehni~no in energetsko intenzivno. Treba je ocenjevatimo‘ne posledice tehnologij pred njihovo mno‘i~no raz{iritvijo vdru‘bi. Nova prerazdelitev ~lovekovega dela naj se premakne k tistimdejavnostim, ki zahtevajo manj surovin in energije, ki povzro~ajomanj onesna‘enja, to pa bi bile predvsem terciarne in kvartarne dejav-nosti (izobra‘evanje, znanost, kultura, komunikacije, zdravstvo, ban~-ni{tvo idr.). Obseg tro{enja materialnih dobrin na prebivalca naj po-stane konstanten, neomejeno pa je tro{enje duhovnih in kulturnihdobrin. Treba je spremeniti vrednote in na~in mi{ljenja, kar naj bi vo-dilo k temeljni prenovi ~lovekovega obna{anja do narave in spremem-bi celotne zgradbe sodobne dru‘be. Dru‘bene institucije naj se spre-minjajo z anticipacijo dru‘benih sprememb, ne pa {ele z naknadnimprilagajanjem nastalim spremembam.

Meje rasti so bile spodbuda za {tevilne druge regionalne in globalnemodele, ki so jih proizvedle raziskovalne skupine na Japonskem, vZvezni republiki Nem~iji, Veliki Britaniji, Braziliji, OECD, ZN idr.

Kritike Meje rasti

S tezo o mejah rasti so bile prizadete ideologije kapitala o stalni eko-nomski rasti, ker je bistvo kapitala v nenehnem ve~anju dobi~ka ininvestiranju dela dobi~ka v raz{irjeno produkcijo. Prizadete so bileideologija in vizija visoke potro{ni{ke dru‘be, komunisti~na ideologi-ja in vizija prihodnosti, kjer bi vsak dobil po svojih potrebah. Priza-deta pa so bila tudi pri~akovanja nerazvitih de‘el, da bodo z rastjore{ile svoje {tevilne probleme. Louberg in Giarini (1977: 7) trdita, daje bilo 80 % kritik zgre{enih, saj so temeljile na re~eh, ki jih nista nik-dar zagovarjala ne Rimski klub in ne J. Forrester. Ricardo Dietz Hoch-leitner, predsednik Rimskega kluba, je v Spieglu zapisal (Delo, 15.april 1995), da se je 85 % negativnih prognoz iz dela Meje rasti uresni-~ilo.

Delu so o~itali, da gre za enostavno fatalisti~no, deterministi~no ek-strapolacijsko prognozo. Toda pri njih je {lo za pogojno prognozo. Ni-so trdili, da do katastrofe mora priti, ampak da je to realna, toda naj-manj za‘elena mo‘nost, ki se bo udejanila, ~e ne bodo sprejetidolo~eni ukrepi. Njihova prognoza vklju~uje subjekta, ~lovekovo ak-cijo. Ekstrapolacija negativnih trendov se je pogosto zavra~ala z istimnezanesljivim sredstvom, to je z ekstrapolacijo pozitivnih mo‘nosti.Model v celoti se je spodbijal z ekstrapolacijo posami~nih mo‘nosti



(na primer intenzivno izkori{~anje rudninskih bogastev morskegadna), pri tem pa se ni vpra{alo, kak{ne bi bile morebitne ekolo{ke po-sledice. Ekstrapoliralo se je stalno odkrivanje novih neobnovljivih vi-rov, v neskon~nost se je ekstrapolirala elasti~nost nadome{~anja enihvirov z drugimi s pomo~jo znanosti in tehnologije.

ê obstajajo ekofizi~ne omejitve, je bilo re~eno, pa ni omejitev za~lovekovo fantazijo, inovativnost, ustvarjalnost, in ta bo premagalavsake mo‘ne fizi~ne omejitve. Korektna je bila ugotovitev, da modelhomogenizira planetarno stvarnost, ne upo{teva njegove heterogeno-sti ter popolnoma zanemarja vlogo cenovnega mehanizma pri prepre-~evanju nara{~anja pomanjkanja naravnih virov in onesna‘evanja.Nobelovec Friedman je o~ital avtorjem {tudije Meje rasti, da so naredi-li neumnost, ko so popolnoma abstrahirali cene. Friedman dela na-tan~no isto metodolo{ko »neumnost«, samo z drugim predznakom,ko popolnoma odmisli ekofizi~no, materialno plat dobrin in storitev,ki jih izra‘ajo cene. Gotovo je umestno razlikovanje, ne pa lo~evanjein neupo{tevanje ekofizi~ne ravni. Ekofizi~ne resnice so na dalj{i rokbolj temeljne od resnice cen, kar izhaja iz ekolo{kih in geolo{kih spoz-nanj in odvisnosti ~lovekove eksistence od materialnofizi~nih, narav-nih temeljev. Zanemarjanje cenovnega vidika se hitro ma{~uje politi~-no in ekonomsko, zanemarjanje ekofizi~nega pa ekolo{ko eksisten~no,v kon~ni instanci pa tudi dru‘benopoliti~no in ekonomsko. Mo‘no jere~i, da niso bili kriti~ni do dru‘benih odnosov, na~ina produkcije inpotro{nje kot izvora ekolo{kih/okoljskih posledic. Te‘i{~e so prenesliv sfero delitve, kar je do neke mere upravi~eno v razmerah, ko dru‘-bene probleme in socialne razlike ni mogo~e ve~ re{evati z rastjo.

Najbolj pogost je bil o~itek, da se v modelu podcenjujejo tehni~nidejavnik, tehni~ne mo‘nosti in inovativna spodbudna vloga trga, kise ozira za udejanjenjem znanstvenotehni~nih mo‘nosti. Toda avtorjiso predpostavili, da trg pri usmerjanju ekolo{kih investicij funkcioni-ra brezhibno. Znanstvenotehnolo{ki dejavnik so vgradili v modelprek upo{tevanja nadome{~anja virov, nadzora rojstev, pove~anjakmetijske proizvodnje. Mo‘ni bodo~i tehnolo{ki napredek so upo{te-vali z vklju~itvijo podmen, da se bodo materiali popolnoma reciklira-li, da se poljedelski donosi spet in spet podvojijo, da bosta kontrola inpreventiva onesna‘enja {tirikrat ali celo desetkrat bolj u~inkoviti odtedanje. Tudi s temi izredno optimisti~nimi tehnolo{kimi domnevamije model sveta prekora~il meje in proizvedel scenarij zloma. Svojimkritikom so zagotovili (Meadows et al., 1992), da so tehnolo{ko izo-bra‘eni in ne podcenjujejo niti trga niti tehnologije, toda niti trg nititehnologija sama po sebi ne moreta voditi k trajnostni dru‘bi brezdruga~nih ciljev in vrednot.

Kritiki so ugotavljali, da se odreka razvoj nerazvitim. Ravno njimga niso odrekli. Po njihovem scenariju naj bi se najbolj razvite dr‘avespustile na razvojno raven Evrope, nerazviti pa naj bi se postopoma

105

pribli‘ali ‘ivljenjski ravni razvite Evrope. Tudi ni bil korekten o~itek,da zanikajo vsakr{en razvoj. Zanikali so le koli~insko rast, zadr‘ali pasocialni, kulturni, duhovni razvoj. Res pa je, da niso raz~istili s temirazmerji. Je mo‘en trajen kvalitativni razvoj brez koli~inskih vlo‘kov?Je mo‘en trajen socialni, izobra‘evalni, zdravstveni razvoj brez koli-~inske rasti? Glede ekolo{kih obremenitev niso raz~istili povezav medmaterialno in duhovno sfero. O~italo se jim je, da so neomaltuzijanci zra~unalnikom. Toda Malthusa (1971, prva izdaja 1798) {e niso prav ni~mu~ili ekolo{ki problemi in pomanjkanje neobnovljivih virov. Njega jevznemirjalo predvsem neugodno razmerje med rastjo prebivalstva inproizvodnje hrane. To pa je samo en vidik v modelu »meje rasti«.

Nekateri so v Mejah rasti videli celo prizadevanje, ki nas vra~a ksve~am in volovski vpregi. To je bilo popolnoma neutemeljeno. Avtor-jem se je o~italo, da so dinamiko posami~nih parametrov analizirali zdomnevno nespremenljivostjo vseh drugih. V stvarnosti pa so dina-mi~ni vsi parametri hkrati in so~asno u~inkujejo drug na drugega.Kritiki so spregledali, da so vsaj pri re{evanju problema tvorci mode-la zahtevali, da je treba kontrolirati in obvladati {tevilne procese hkra-ti, ne pa izolirano. ê smo na primer re{ili problem omejenosti suro-vin in energije, {e ni nujno, da smo obvladali tudi razdiralne ekolo{keu~inke. ê pa smo obvladali onesna‘enje, s tem {e nismo re{ili proble-ma pomanjkanja virov. Meje lahko izhajajo iz rasti prebivalstva, po-manjkanja prostora in poljedelske produkcije. Tudi ni dovolj, ~e smoobvladali rast prebivalstva, a pustili ob strani nenehno rast potro{nje.Ne zado{~a torej noben posami~en ukrep, ampak je treba so~asno zau-staviti rast prebivalstva, rast potro{nje, rast industrijske produkcije inrast onesna‘enja. Ukrepi morajo biti tako na dru‘beni, vrednotni kotznanstvenotehnolo{ki ravni.

Glede na vrednotni, ideolo{ki predznak bi kritike lahko strnili vdve skupini:

a) Revolucionarni ideolo{ki fundamentalisti so trdili, da gre zgoljza meje kapitalisti~nega dru‘benega sistema, ne pa za kak{ne splo{nefizi~ne meje. Vzroki za meje rasti so izklju~no dru‘bene narave: krizaakumulacije kapitala, neskladja med obsegom produkcije in kupnomo~jo prebivalstva, neskladja med razpolo‘ljivostjo kapitala, brezpo-selnostjo in rasto~o produktivnostjo dela ipd. Tak{na stali{~a so zasto-pali tako kritiki iz nekdanjih socialisti~nih de‘el kot predstavniki ra-dikalne ekolo{ke levice na Zahodu.

b) Tehnolo{ko-znanstveni absolutisti so sodili, da problem onesna-‘enja in pomanjkanja virov ne zahteva nobenih radikalnih dru‘benihin vrednotnih sprememb. Potrebna so le nova znanstvena spoznanjain tehni~ne re{itve. Tri temeljne radikalne tehnolo{ke inovacije bodore{ile ekolo{ke/okoljske probleme:

– pridobivanje karkoli iz ~esarkoli,– ekolo{ke ~iste brezodpadne tehnologije,



– ~e pa bo ‘e prihajalo do odpadkov, jih bo mogo~e popolnoma re-ciklirati.

Vse tri radikalne ideje imajo v bistvu funkcijo ideala, ki ga je mo‘nole delno uresni~iti, nikdar pa ne popolnoma. ê bi uporabili Kantovofilozofsko terminologijo, bi rekli, da so to regulativne ideje. Iz prveideje bi sledilo, da meje za materialno rast ne predstavlja razpolo‘lji-vost dolo~enih surovinskih virov, ampak razvita oziroma nerazvitaznanstvenotehni~na sposobnost, ki odpravlja heterogenost materije injo tako poenoti, da se lahko pridobi karkoli iz ~esarkoli. S tem bi biluresni~en ideal vsesplo{nega nadome{~anja. ê je to teoretsko inprakti~no tehnolo{ko mogo~e, pa {e ni re~eno, da bo ~love{tvo pravo-~asno pri{lo do tak{nega odkritja in inovacije. ê bi bilo pravo~asno,pa {e ni re~eno, da bi bili s tem hkrati odstranjeni vsi ekolo{ki proble-mi tak{ne uporabe materije. To bi samo pomenilo, da je ~love{tvo re{i-lo problem redkosti neobnovljivih virov, ni pa popolnoma re{ilo prob-lema onesna‘enja. Nekateri so sodili, da meje rasti v bistvu postavljadolgoro~no zgolj razpolo‘ljivost energije, saj bi se materija na~elomadala nenehno uporabljati. Meje ekonomske rasti navr‘e stopnja, s ka-tero Zemlja sprejema son~no energijo.

Posami~ne tehnologije so lahko samo bolj ali manj brezodpadne.Ostaja vpra{anje, ali je reciklirano vra~anje v krogotok lahko tako po-polno, da ni ve~ nikakr{nih odpadkov. Nekateri mislijo, da je to real-no mo‘no in da ne gre zgolj za utopijo ali pribli‘evanje idealu, ki gani mogo~e dose~i. To izra‘a koncept »ni~elnih izpustov« (»zero emis-sions«). Njegova uresni~itev naj bi bila skupni napor znanosti, indu-strije in politike (Kuehr, 2001: 123). Uresni~evanje koncepta bi po-menilo rasto~e tehnolo{ko posnemanje narave, kjer se ne kopi~ijoodpadki, ~eprav tudi tu velja na~elo »vse mora nekam iti«. Iz termodi-nami~nih razlogov, pa tudi ekonomskih, ni mogo~e popolnoma ure-sni~iti koncepta »ni~elnih izpustov« (Exererl, Wolf 2001: 143).

Dvajset let po izidu Mej rasti (1972) so avtorji izdali knjigo Beyondthe Limits: Global Collapse or a Sustainable Future (Meadows et al., 1992).Problem meja rasti so sedaj opazovali v okviru sodobne prevladujo~ekoncepcije »trajnostnega razvoja«. Osnovni problemi, rezultati intrendi izpred dvajset let niso zanikani, pa ~eprav je v tem ~asu ekolo{-ko in okoljevarstveno znanje napredovalo in so se zaostrili ekolo{ka/okoljska zakonodaja in ekolo{ki standardi. V 20 letih niso bila odkritanova kriti~na dejstva, ni pri{lo do novih teoretskih spoznanj, pokaza-le se niso nobene nove radikalne tehni~ne mo`nosti, ki bi lahko nes-porno in o~itno ovrgle trditev, da ni mo`na trajna neomejena rast naomejenem planetu. Eksponencialna rast se ni ustavila, ampak se {evedno nadaljuje z dolo~enimi okoljevarstvenimi popravki in izbolj{a-vami. Na planetarni ravni se ekolo{ka/okoljska situacija ni izbolj{ala,ampak poslab{ala. Poleg è poznanih nevarnosti so se pojavile {e no-ve, kot so na primer globalne podnebne spremembe in posledice, ki

107

izhajajo iz tanj{anja ozonskega pla{~a. Pri{lo je le do lokalnih, regio-nalnih in sektorskih izbolj{av po posami~nih gospodarskih dejavno-stih in panogah. Redukcija biolo{ke raznolikosti se ni ustavila, ampakse nadaljuje. V tem ~asu ni pri{lo do prehoda k mnoì~ni uporabi no-vih obnovljivih energetskih virov (morskih valov, vetrne, son~ne ener-gije). Zmanj{anje poljedelskih povr{in se zaradi urbanizacije in erozij-skih procesov nadaljuje. Iz ra~unalni{ke simulacije modela {e vednosledi ista ugotovitev, da bo brez znatnega zmanj{anja materialnih inenergetskih tokov v prihajajo~ih desetletjih pri{lo do nekontrolirane-ga upada proizvodnje hrane na prebivalca ter industrijske proizvod-nje. Ta upad ni neizogiben, ~e bi pri{lo do obse`ne sprememb politik,ki pospe{ujejo rast potro{nje in prebivalstva in do drasti~nega pove~a-nja u~inkovite rabe energije in materialov.

Ukrepi, ki usmerjajo finan~na sredstva k tehnologijam za kontroloonesna‘evanja, ohranjanja rodovitne zemlje, ~lovekovega zdravja, re-cikliranja in u~inkovite rabe materialov in energije, so sicer potrebni,toda ne {e zadostni. Ti ukrepi niso u~inkoviti, ker so odgovori trgatehnologij zakasneli in nepopolni. Poleg elasti~nosti trga je potrebno{e nekaj ve~, da bi svet dosegel ekolo{ko trajnost. Potrebni so novidru‘beni cilji in vrednote. ê sta znanost in tehnologija v funkciji eks-ponencialne rasti, potem dolgoro~no ne moreta re{iti problemov inpremagati omejitev, ki izhajajo iz tak{ne rasti, ampak situacijo samo {eposab{ujeta. Lahko pa so znanost, tehnologija, trg v funkciji vzposta-vitve ekolo{ke trajnostne dru‘be. Avtorji trdijo, da so se mo‘ne poti vprihodnost od leta 1972 do 1992 zo‘ile, ko je dru‘ba rasla prek svojihmeja. Toda {e obstajajo izbire – od zloma pa do razli~ic bolj ali manjmehkih prehodov k ekolo{ko trajnostni dru‘bi.

Osnovne zna~ilnosti dru‘be meje rasti in ustaljene dru‘be

Na podlagi Mej rasti je Herman Daly razvil idejo o ustaljeni dru‘bi inekonomiji (steady state society, steady state economy). Ni nekih bis-tvenih razlik med zna~ilnostmi obeh zami{ljenih dru‘b. Ustaljenedru‘be in ekonomije na nizki tehnolo{ki razvojni stopnji so v zgodo-vini ‘e obstajale, toda ne zato, ker so tr~ile na ekolo{ke omejitve, am-pak zato, ker ni bilo notranjih potreb in pobud za rastjo. Tehnolo{kaosnova teh dru‘b je bila konservativna. Kadar se je pove~alo prebi-valstvo ali potrebe, se ni spremenil na~in produkcije in tehnologija,ampak so se ustanovila nova naselja in nove skupnosti. Produkcija jev glavnem temeljila na obnovljivih virih. Prvi moderni vizionar bodo-~e ustaljene dru‘be je bil J. St. Mill s svojo idejo o stacionarnem stanju.Zavzel se je za stacionarno stanje prebivalstva in kapitala, kar pa zanj{e ni pomenilo zastoja kulturnega in moralnega razvoja. Ta naj bi se



po njem razcvetel {ele, ko se bodo duhovi nehali pehati za dobi~kom(Mill, 1900: 264). To je bilo hereti~no mi{ljenje za industrijsko dru‘bo,ki je bila v vzponu na vsej ~rti in je povsod lomila stati~ne fevdalnestrukture.

Pri sodobnih vizionarjih bi bila za bodo~o ustaljeno dru‘bo zna~il-na enostavna reprodukcija prebivalstva in kapitala ter konstantni alipa celo tenden~no vse manj{i obseg tro{enja naravnih virov na prebi-valca zaradi uspehov rasto~e u~inkovitosti. Uveljavila naj bi se ekono-mija manj{ega obsega, ~e ta omogo~a bolj{e re{evanje in prepre~eva-nje okoljskih problemov. Obstajala bi ve~ja navezanost na lokalnenaravne vire in ve~ja povezanost lokalne proizvodnje z lokalno po-tro{njo. Progresivno naj bi se obdav~ilo tro{enje naravnih virov, glo-balni obseg njihovega tro{enja bi bil dolo~en, prek dra‘be pa bi se zanjihovo rabo potegovali ekolo{ko najbolj{i ponudniki oziroma proi-zvajalci (Daly). @e danes so za nekatere vire dru‘beno utrjene koli~inenjihovega izkori{~anja, kot je ulov rib, odstrel divjadi, na~rpanje nafte.Ta praksa bi se lahko raz{irila po Dalyju tudi na vse neobnovljive vire.Ustaljena dru‘ba ni tehnolo{ko primitivna in je zdru‘ljiva z razli~nopoliti~noekonomsko organiziranostjo. Ustaljenost ne pomeni nespre-menljivosti. Lahko bi jo primerjali s pretokom reke, ki je ustaljen, ahkrati stalno doteka in odteka nova voda. Ustaljen je materialni proi-zvod na osebo, ne pa njegova vsebina, kakovost in raznolikost. Konecfizi~ne rasti ne pomeni konca sprememb in razvoja, ampak je {elespodbuda in prisila za pravi kakovostni razvoj, ker mora potekatiznotraj stro‘jih kvalitativnih in koli~inskih zahtev. Ustaljena dru‘ba jeuravnote‘ena tudi v socialnem smislu, ni razslojena in je tudi mini-malno socialno konfliktna.

Paradigma trajnostnega razvoja in trajnostne dru‘be

Sama ideja trajnosti, sicer omejena na neko posebno podro~je, je stara‘e 300 let. Gozdarji nas upravi~eno spomnijo, da je bila ideja trajnostiv bistvu navzo~a ‘e v gospodarjenju z gozdovi v 18. stoletju na nem{-kih tleh. Seveda pa je neprimerno bolj zahtevno in kompleksno, ko sekoncept trajnosti prenese na celotno dru‘bo, ko postaja paradigmarazvoja in na~ina dru‘benega ‘ivljenja.

Pojem trajnostne dru‘be se pojavi v sredini 70. let v naslovu knjigePirages(ur.), The Sustainable Society. Implications for Limited Growth1977. Popularnost pa je koncept trajnostnega razvoja do‘ivel z delomKomisije za varstvo okolja pri Zdru‘enih narodih Our Common Future1987, znanim tudi kot Brundlandtovo poro~ilo. Na svetovni konferen-ci Zdru‘enih narodov o okolju v letu 1992 je ta koncept funkcioniralkot globalna in sektorska paradigma: govori se o trajnostnem razvoju

109

kmetijstva, turizma, energetike idr. Postal pa je tudi raziskovalna eko-lo{ka/okoljska paradigma. Ideja trajnostnega razvoja postaja opera-tivna na raziskovalni, politi~ni in podjetni{ki ravni. O trajnostnemrazvoju danes pi{ejo filozofi, ekonomisti, sociologi, politologi, in‘e-nirji idr. Razne dokumente, poro~ila, raziskave o trajnostnem razvojuizdajajo organizacije, kot so OECD, komisije ZN, Svetovna banka zaobnovo in razvoj, raziskovalni in{tituti idr. Miselni okvir trajnostnegarazvoja dobiva lastnosti normalne, paradigmatske raziskovalne us-meritve, kar pomeni, da obstaja precej{nje soglasje o njenih temeljnihpojmih in idejah. Simptom te normalnosti se ka‘e v tem, da je v ob-se‘ni literaturi o najrazli~nej{ih vidikih in podro~jih trajnostnega raz-voja izredno malo del, ki prestopajo paradigmatski okvir in raziskuje-jo same cilje, predpostavke in temeljne pogoje trajnostnega razvoja.Obstaja torej ve~insko soglasje, da se s takimi temami ni vredno ve~ukvarjati in da so bile te zna~ilne za za~etno pionirsko obdobje nasta-janja paradigme trajnostnega razvoja. Tak{no stanje duha se izra‘a vvsebini knjige, ki jo je World Watch Institute pripravil za svetovni vrhv Johannesburgu 2002 na temo trajnostnega razvoja. Ob taki prilo‘no-sti bi se pri~akoval sinteti~ni prikaz razhajanj in sprememb konceptatrajnostnega razvoja. Toda o tem ni~, pa~ pa se obravnavajo drugi»prakti~ni problemi«, kot so podnebne spremembe, preusmeritev med-narodnega turizma, zmanj{anje toksi~nega bremena, preoblikovanjeglobalnega vladanja idr. (Starke, 2002).

Trajnostni razvoj naj bi bil izhod iz ekolo{ke/okoljske krize indu-strijske dru‘be. Re{evanje okoljskih zadev je v bistvu re{evanje dru‘-benih problemov, saj okoljski problemi niso problemi okolja samega,ampak so problemi ljudi v njihovem odnosu do narave in v tem smi-slu so to dru‘beni problemi. Ideja »trajnostnega razvoja« je {e vednoraziskovalno ‘iva in prakti~no privla~na za okoljsko politiko (Simo-nis, 1990). »Trajnostni razvoj« je kompromisna koncepcija med prora-sto~imi teorijami in mejami rasti. Zdi se, da govori v jeziku, v katerembi se lahko sporazumeli ekolo{ki fundamentalisti ali vsaj zmerni eko-logisti in ekonomsko-tehnolo{ki progresisti. Slednji pa so v praksi, vmi{ljenju in vrednotah {e zasidrani v tirnici netrajnostnega razvoja.

Pojmovnoterminolo{ki premisleki in vidiki trajnosti

Paradigma trajnostnega razvoja je v 90. letih postala vodilna ekolo{-korazvojna vizija. Angle{ki termin »sustainable development« se vsloven{~ino prevaja kot obstojen, trajnosten, ohranjajo~, vzdr`ljiv,uravnoteèn, sonaraven razvoj. Kot sinonima uporabljam obstojen alitrajen. Ne zdi se mi primerno prevajati ga z uravnoteènim razvojem,ker pojem uravnoteèn è pokriva pojem »balanced« ali »equili-



brium.« Pojem trajnostni razvoj se {e ni pojavil v The Limits to Growth(Meadows et al., 1972), ~eprav je v njih temeljna ideja koli~inske usta-ljenosti in uravnoteènosti {tevilnih razmerij. Trajnost je stro`ja zahte-va za razvoj kot zgolj uravnoteènost. Uravnoteènost je samo enaizmed bistvenih komponent trajnosti, ni pa edina. Trajnost in uravno-teènost sta povezani lastnosti, nista pa isto. Trajnostni razvoj morabiti uravnoteèn, toda sama uravnoteènost {e ni~esar neposredno nepove o tem, ali je uravnoteèn razvoj trajnosten ali ne. Pri uravnoteè-nosti se postavlja vpra{anje uravnoteènost s ~im: z zmogljivostjookolja, z eti~nimi premisami, uravnoteènost med ekonomijo in eko-logijo, med ~lovekovimi potrebami in naravo itd. Trajnostni razvojpreprosto pomeni, da sam sebe ohranja »neomejen« ~as, da ne ru{i inne ogroà mo`nosti svojega obnavljanja. V pojmu trajnostnega razvo-ja je izredno pomembna ~asovna razse`nost, ki ne prihaja do izraza vpojmu uravnoteènosti. Odprto pa ostaja vpra{anje, trajnost v kakovelikem ~asovnem obdobju. Tudi trajnost in sonaravnost nista sinoni-ma, ~eprav sta povezana. Sovpadeta samo po dolo~enih vidikih. Nemore biti trajnostnega razvoja, ne da bi bil sonaraven in samo sonara-ven razvoj je lahko trajnosten. Na~ela sonaravne rabe obnovljivih vi-rov so razumljiva, te`je pa si je zamisliti, kak{na naj bi bila sonaravnaraba neobnovljivih virov, razen v tem {irokem smislu, da naj bo ~immanj odpadkov, ki nastajajo v celotni verigi rabe neobnovljivih virov,in naj ne presegajo samo~istilnih sposobnosti okolja. Mo`ni pomen so-naravne rabe neobnovljivih naravnih virov bi obstajal v usmeritvi knadome{~anju neobnovljivih virov z obnovljivimi. ê samo nadome{-~amo ene neobnovljive vire z drugimi, s tem {e ne odpravljamo prob-lema njihove kon~nosti. Pri obnovljivih naravnih virih je njihovasonaravna raba dokaj enostavno opredeljena s stopnjo njihovega ob-navljanja. Neobnovljivi naravni viri pa se po definiciji ne obnavljajo intorej {e tako minimalna raba ne more biti sonaravna. ê odmislimovse drugo, je raba kon~nih neobnovljivih virov v najbolj o~itnem pro-tislovju z idejo mo`nega trajnostnega razvoja v velikem ~asovnem ob-zorju. Razmejitev med obnovljivimi in neobnovljivimi viri tudi nemoremo potegniti po kriteriju, da so prvi neomejeni, drugi pa omeje-ni. Oboji so omejeni. Razlika je v tem, da so obnovljivi viri, ~e se pri-merno uporabljajo, neiz~rpljivi, neobnovljivi pa so v doglednem ~asuiz~rpljivi. Okoljske politike, zlasti v Evropski zvezi, posku{ajo ta kon-cept tudi operacionalizirati, kar je sicer nujno in hvalevredno, toda pritem se pogosto odrivajo na obrobje ali pod preprogo nekatera temelj-na vpra{anja in dileme trajnostnega razvoja. Zelo pomembna je ~a-sovna razse`nost (ne)trajnosti. Trajnosti ni v smislu ve~nosti. Vsakatrajnost je samo relativna, ~asovno omejena, ne pa absolutna in brez-~asna. Ne more biti trajne rabe samo obnovljivih, ne pa tudi neobnov-ljivih naravnih virov. ê je kriterij trajne rabe pri obnovljivih virih, kotso voda, les, ulov rib, dokaj enostaven in jasen, pa je nasprotno zelo

111

nedore~en in meglen pri neobnovljivih virih. Tako bi bila poseka lesatrajnostna, ~e pri iglavcih ne bi presegla 65 % prirasti, pri listavcih pa53 % (NPVO6, 1999: 17). ê nam rabe neobnovljivih in omejenih na-ravnih virov ne uspe postopoma nadomestiti z obnovljivimi viri, po-tem je njihova raba nujno netrajnostna na dalj{i rok. Nedolo~ljiv je kri-terij trajnosti pri zmanj{evanju biotske raznolikosti. Nekateriocenjujejo, da so antropogeni vzroki krivi za sedanjo hitrost zmanj{e-vanja biotske raznolikosti, ki naj bi bila 1000-krat ali celo 10.000-kratve~ja, kot pa je bila brez ~lovekovega vpliva. Katera hitrost izgineva-nja bi bila potem trajnostna: ni~elna ali tista, ki je samo desetkrat, sto-krat, petstokrat … ve~ja od ~isto naravnega procesa izumiranja vrst?Morali bi poznati celoten dolgoro~en vpliv dolo~ene hitrosti zmanj{e-vanja biotske raznolikosti na ~love{ko ekonomijo in na pogoje traj-nostnega obstoja ~love{tva v biosferi. Je to sploh mo`no in izvedljivo?Vemo pa, da je sedanja hitrost izginevanja rastlinskih in ìvalskih vrstogroàjo~a in nezdru`ljiva s trajnostnim razvojem in trajnostnim ob-stojem ~love{tva v biosferi. Najbr` nikdar ne bo mo`no tako natan~nodolo~iti kriti~ne meje zmanj{anja biotske raznolikosti, kot so meteoro-logi ter atmosferski fiziki in kemiki dolo~ili kriti~en razpon pove~anjapovpre~ne temperature za za~etek globalnih podnebnih sprememb.Trajnostna stopnja emisije polutantov bi pomenila, da ta ne sme bitive~ja od stopnje, ob kateri je polutant lahko recikliran, razgradljiv, ab-sorbiran ali ne{kodljivo odloèn. Kjer temu pogoju ni mogo~e zadosti-ti, bi se morali odre~i proizvodnji in potro{nji, s katero je povezanotak{no onesnaènje.

Imamo najrazli~nej{e kazalce stanja okolja, ki so samo nujna pred-postavka za oblikovanje sinteti~nih kazalcev trajnosti. Neprimerno te-‘avneje je oblikovati kazalce trajnostnega razvoja kot pa kazalce sta-nja okolja. Temeljna razlika med kazalci stanja okolja in kazalciekolo{ke/okoljske trajnosti je v tem, da imajo slednji nujno primerjal-no normativno sporo~ilno vrednost. Kazalci izbolj{ave okolja skozidalj{e ~asovno obdobje so lahko samo kazalci {ibke trajnosti v temsmislu, da podalj{ujejo ~as obstoja tak{ne prakse, nikakor pa niso tokazalci resni~ne trajnosti, da bi se lahko tak{na praksa nadaljevalaizredno dolgo oziroma bila trajna. Treba je ra~unati tudi s tem, da ni-majo vsi kazalci izbolj{ave okolja enake te‘e za vzpostavljanje trajneekolo{ke/okoljske prakse. Vloga nekaterih je izrazito odvisna od te-ga, kaj se dogaja z drugimi. Pove~anje povr{in zavarovanih obmo~ij jegotovo pozitivno, toda ~e se radikalno ne spreminja ekolo{ko/okolj-sko obna{anje zunaj njih, bo ve~ji odstotek zavarovanih povr{in maloprispeval k pove~anju trajnosti. Obstoje~a celostna kazalca trajnostioziroma netrajnosti sta ekolo{ki/okoljski odtis in okoljski prostor.Ocene po obeh kazalcih ka‘ejo, da je ~love{tvo kot celota, bogati, raz-

6 NPVO = Nacionalni program varstva okolja



viti svet pa {e neprimerno bolj, prekora~ilo ekofizi~ne zmogljivostiplaneta in je torej v tirnici netrajnostnega razvoja. Obstoje~i celostnikazalci trajnosti vsebujejo {e vrsto vsebinskih in metodolo{kih neja-snosti. V konceptu okoljskega prostora je trajnostna raba naravnih vi-rov opredeljena s tem, da {e »dopu{~a trajno delovanje planetarnegaekosistema« (Plut, 2004: 152). Ker je vklju~ena tudi raba neobnovljivihnaravnih virov, mora obseg njihove rabe ostati v mejah, ki ne ogro‘a-jo planetarnega ekosistema. Z vidika zalog teh virov, ~e se postopomane nadome{~ajo z obnovljivimi, pa je tak{na raba nujno netrajnostna.

Trajnost v sodobnih procesih globalizacije in nastajajo~e globalnedru‘be je lahko samo globalna. Globalna trajnost je najbolj trajna, nepa podro~na, lokalna, regionalna ali celo kontinentalna. Ne more bitineka dru‘ba trajnostna, ~e je v njej trajnostno samo gozdarstvo ali ri-bi{tvo, ne pa tudi kmetijstvo, turizem, energetika idr. Ne more imetizna~ilnosti trajnosti posami~na ekonomija niti ne tako velikega obse-ga, kot je na primer NAFTA ali Evropska zveza, ~e pa je vsa ostala pla-netarna obremenitev okolja netrajnostna glede na njegove zmogljivo-sti. Trajnostna ekolo{ka praksa ne more obstajati ob netrajnostnihvrednotah in mi{ljenju. Lahko pa slednje prehiteva uveljavljanje prve.Skratka, ekolo{ka trajnostna dru‘ba in trajnostni razvoj morata imetizna~ilnosti globalnosti, celovitosti in paradigmati~nosti. Za~enja pa seuveljavljati lokalno, delno in neparadigmati~no. Pri obnovljivih virih,kot so na primer gozd, voda, prst, rastlinske in ‘ivalske vrste, bi bilpogoj trajnosti v tem, da njihova raba ne sme biti ve~ja od njihovestopnje obnavljanja. Neobnovljivi viri se pri usmeritvi v trajnostnirazvoj postopoma nadome{~ajo z obnovljivimi. Popolno nadomesti-tev z obnovljivimi viri bo morda mogo~e dose~i pri energiji, velikobolj pa je to vpra{ljivo glede rudninskih virov, razen ~e ne bi ve~inamaterialov temeljila na ogljiku, tega pa bi pridobivali iz obnovljivihorganskih virov. Strogo vzeto, dolgoro~no noben razvoj ne more bititrajnosten, ~e je odvisen od iz~rpljivih neobnovljivih virov. Modernotehnizirano, kemizirano in energetsko intenzivno poljedelstvo je v ve-liki meri odvisno od neobnovljivih, kon~nih virov. Mnogi mislijo, daga je treba nadomestiti s trajnostnimi poljedelskimi praksami, ki bodoohranjale kakovost vode in prsti in bodo bolj oprte na biolo{ko za{~i-to, ne pa odvisne od herbicidov, pesticidov in fungicidov. Tak{napreusmeritev pa predpostavlja ve~jo biotsko raznolikost.

Osnovne zna~ilnosti trajnostne dru‘be in razli~na razumevanjatrajnostnega razvoja

Trajnostni razvoj lahko sam sebe ohranja in vzdr‘uje »neomejen ~as«.Lahko ga prakticirajo tudi bodo~e generacije, ne da bi se jim bilo treba

113

odpovedati neki dostojni ravni zadovoljevanja materialnih in kultur-nih potreb. Pomeni dolgoro~no vzdr‘evanje in obnavljanje zalog bio-lo{kih virov in produktivnosti agrokulturnih sistemov in njihove raz-nolikosti. Vklju~uje enostavno reprodukcijo prebivalstva. Dopu{~atudi rast na nekaterih podro~jih za dolo~en ~as, dokler ni dose‘en cilj.Trajnostna dru‘ba vzdr‘uje kakovost ekosistemov, je raznovrstna in zvisoko stopnjo lokalne avtonomije.

Trajnostna dru‘ba je mo‘na le v planetarnem obsegu in predpo-stavlja tak{no raven ‘ivljenjskega standarda, ki je dosegljiv in trajnomo‘en za vse ~love{tvo, ne pa samo za njegov manj{i del. Ob seda-njem na~inu vzdr‘evanja ‘ivljenjskega standarda razvitih ta ne morebiti trajnosten niti za razvite, kaj {ele za vse ~love{tvo. Trajnostnadru‘ba je lahko le solidarna, miroljubna, socialno enakopravna (neizena~evalska), ki ne prenese velikih socialnih razlik. Meadows et al.(1992) poudarja, da ni mo‘na trajnostna dru‘ba ob sedanjem vzorcuneenake razdelitve dru‘benega bogastva. Trajnostna dru‘ba zahtevaprerazdelitev bogastva med narodi in znotraj njih. V socialnem smislunaj bi bila uravnote‘ena. Dolo~ene so tudi zgornje meje dohodkov inne samo spodnje, minimalne, kot je sedaj obi~ajna praksa. Trajnostnadru‘ba ne bi poznala niti materialnega pomanjkanja niti materialnegarazsipni{tva. V trajnostni dru‘bi bi bil koli~insko ustaljen materialniproizvod na prebivalca, ne pa njegova vsebina. Trajnostni razvoj zah-teva visoko ustvarjalnost, ker so njegovi kriteriji bolj kompleksni inzahtevnej{i. Te‘je je priti do kakovostnih re{itev, ki vklju~ujejo ne sa-mo ekonomske, ampak tudi ekolo{ke, socialne in eti~ne kriterije. Pre-hod v trajnostno dru‘bo zahteva skrbno ravnote‘je med dolgoro~ni-mi in kratkoro~nimi cilji. Trajnostne dru‘be ne bo mogo~e vzpostavitibrez znanstvene, tehni~ne ustvarjalnosti in podjetni{tva, vendar to sa-mo po sebi ni zadostno. Pomembno je, v funkciji kak{nih ciljev staznanstvenotehni~na ustvarjalnost in podjetni{tvo. Pomembno je, ~e jedan splo{ni dru‘beni, pravni, politi~ni, kulturni, vrednotni okvir, kitehni~no ustvarjalnost in podjetni{tvo po eni strani spodbuja, nagraju-je, motivira, po drugi pa prisiljuje k ekolo{ki naravnanosti. Prehod vtrajnostno dru‘bo bo pomenil velik znanstveni, tehni~ni, politi~ni,vrednotni, kulturni izziv, ki bo zahteval popolnoma nove ideje, novna~in razmi{ljanja, nove vrednote, nove pristope.

Pri paradigmi trajnostnega razvoja v sedanji podobi gre za pomiri-tev med rastjo in razvojem, med koli~ino in kakovostjo, med ekono-mijo in tehnologijo na eni strani ter ekologijo na drugi. Popolni nesmi-sel vsebine trajnostnega razvoja se ka‘e v pojmovni zvezi »trajnostnarast«, ki se jemlje kot sinonim za trajnostni razvoj. Trajnostni razvoj sezdi operativen, realisti~en izbor tako za makro dru‘beno kot za pod-jetni{ko raven. Ne vzbuja predstave o omejevanju in odrekanju, kot sojo »meje rasti« na za~etku 70. let. Predstava o mejah je tuja novove{kiprogresisti~ni miselnosti, ki je prepojila obi~ajno zavest, politi~no,



ekonomsko in tehni~no mi{ljenje. Koncept trajnostnega razvoja je od-li~en spoznavni, psiholo{ki in vrednotni nadomestek za tradicionalnoekonomsko eksponencialno rast. Koncepcija trajnostnega razvoja jesprejemljiva za politiko, za podjetni{ko sfero, za ekonomsko teorijo inza vse ljudi, ki ho~ejo imeti razvoj brez onesna‘evanja in nevarnosti,da bi iz~rpali in degradirali naravne vire, in brez bojazni, da bi lahkonastali ekolo{ki izvori pomanjkanja in omejevanja potreb. Trajnostnirazvoj naj bi bilo pravo ime za pravo usmeritev. Vendar je to samopod pogojem, ~e ni figov list, s katerim se prekriva vsebina stare eks-ponencialne rasti, od industrijske revolucije dalje. Mnogi pa trajnostnirazvoj razumejo in prakticirajo ravno na ta na~in. Mislijo, da neomeje-ne mo‘nosti ekolo{ke modernizacije tehnologije zagotavljajo trajnorast. Trajna rast, niti linearna in {e manj eksponencialna, kljub vsejekolo{ki modernizaciji ni mogo~a na omejenem planetu z iz~rpljivimineobnovljivimi viri, z omejenimi obnovljivimi viri ter omejeno spo-sobnostjo ekosistemov za sprejem in nevtralizacijo onesna‘enja. Temeje se s pomo~jo znanosti in tehnologije lahko ~asovno odmikajo inene nadome{~ajo z drugimi, ne dajo pa se ukiniti. Trajnostni razvoj nemore biti izgovor, da se z dnevnega reda odstranijo neprijetna vpra{a-nja o ekolo{kofizi~nih mejah na{ega planeta in s tem tudi meja za na-{e materialno razko{je, meja za koli~inski obseg in kakovostno razno-likost na{ih potreb. Vpra{anje je, ~e koncepcija trajnostnega razvoja vsedanji prevladujo~i obliki ne skriva v sebi utopi~nih elementov in po-vezuje nezdru‘ljivo in konfliktno, kar pa se bo lahko pokazalo {ele vprihodnosti, ko se bodo prakti~no iz~rpale mo‘nosti, ki so se odprle zusmeritvijo v trajnostni razvoj. Te mo‘nosti se danes uresni~ujejo vtem, kar obsegajo pojmi »ekolo{ka modernizacija«, »dematerializa-cija« in »revolucija u~inkovitosti« (Young, Sachs, 1994). Podlaga zadaljnose‘ne optimisti~ne sklepe so bile tudi tiste empiri~ne raziskave,ki so v nekaterih ekonomskotehnolo{ko razvitih dr‘avah odkrivalerazvezo, odklop (decoupling, delinking) konec 70. in za~etek 80. letmed rasto~o ekonomijo in rastjo onesna‘enja, med rasto~o ekonomijoin obremenitvijo okolja (Janicke, Monch, Binder, 1992). Zdelo se je, daje re{ena ena izmed ugank novove{ke progresisti~ne civilizacije: z in-dustrijskim prestrukturiranjem je mo‘na trajna ekonomska rast brezrasti onesna‘enja in obremenitve okolja. Na{el se je torej izhod iz mi-selnega okvira meje rasti. Ta razveza med ekonomsko rastjo in preki-nitvijo rasti onesna‘enja ima obliko obrnjene ~rke U. Kritik Ayres(1999: 139) sodi, da ta razveza velja le za nekatere kazalce onesna‘e-nja, ne pa na primer za du{ikov oksid, CFC. Za dolo~eno streznitevoptimizma razveze pa so poskrbele {tudije, ki so empiri~no pokazale,da se je od sredine 80. let spet za~ela vzpostavljati zveza med rasto~oekonomijo in rastjo onesna‘enja v znanstvenoteholo{ko razvitih dr‘a-vah (Bruyn, Opschoor, 1994). Gre torej samo za za~asno razvezo medrasto~o ekonomijo in rasto~im onesna‘enjem. Ponavljajo~a se zveza in

115

razveza ima obliko ~rke N. Vzrok nihanja je iz~rpanje znanstvenoteh-nolo{kih mo‘nosti, ki so omogo~ile razvezo. Spet so torej potrebneznanstvenotehnolo{ke inovacije, ki bodo vodile k novi fazi razvezerasto~e ekonomije z rastjo onesna‘enja in obremenitve okolja. Toda alise ta igra zveze in razveze lahko trajno nadaljuje? Pritegnil bi tistim,ki svarijo pred upanjem, da je mo‘en trajen odklop med ekonomskorastjo in rastjo onesna‘enja. Razveza samo pomeni, da okoljski vplivnara{~a po~asneje, kot nara{~a bruto dru‘beni produkt, iz tega pa {ene sledi, da onesna‘enje ne nastaja ali da ga sploh ve~ ni. Vsaka na-daljnja razveza med ekonomsko rastjo in onesna‘enjem {e ne pomeni,da je padla pod raven predhodnih razvez. Tudi ~e se to zgodi, se nedose‘e trajnost, ~e je obremenitev okolja {e vedno ve~ja, kot pa stanjegova zmogljivost in bla‘ilna sposobnost ekosistema, kar pa je da-nes nekaj obi~ajnega. Obstajajo tudi meje za stalno ve~anje »demate-rializacije«. Nikdar ne bo mogo~e producirati dobrin in storitev brezuporabe materialov in energije (Sachs, Loske, Linz et al., 1998: 199).Nastajajo utemeljeni kriti~ni pomisleki do prevladujo~e koncepcijetrajnostnega razvoja, s katero naj bi ~love{tvo na{lo izhod iz ekolo{kekrize. [e vedno pa ostaja vodilno miselno izhodi{~e za najrazli~nej{enacionalne in mednarodne okoljevarstvene programe. Radikalni kriti-ki (Sachs, 1995) konceptu trajnostnega razvoja najbolj o~itajo to, da jele krinka za razvpito eksponencialno ekonomsko rast, ki je {e vednocilj vseh makroekonomskih politik in podjetni{kih strategij. Trajnostnirazvoj za te kritike pomeni, da se je za~el nov krog rasti, toda sedaj sspremenjenimi pravili igre, ki jih omogo~a revolucija u~inkovitej{erabe materialov in energije in z njo povezanega zmanj{anja onesna‘e-vanja. Ni mogo~e podcenjevati okoljskih uspehov revolucije u~inkovi-tosti v znanstvenotehnolo{kih razvitih dr‘avah, toda revolucija u~in-kovitosti je lahko trajno u~inkovita samo znotraj nerasto~e ekonomije,saj sicer koli~inska rast prej ali slej izni~i pridobitve u~inkovitosti. Za-govorniki trajnostnega razvoja imajo prav, ko trdijo, da ni mogo~a no-bena trajnost brez razvoja in noben razvoj brez trajnosti. Ta povezavapa ne dr‘i ve~ v tistem trenutku, ko razvoj vklju~uje ali pa se celo isto-veti s koli~insko rastjo. Kritiki trdijo, da gre pri trajnostnem razvojupredvsem za ohranjanje razvoja, ne pa za ohranjanje narave. Danes nemore biti ve~ ugibanja o tem, kje naj se zapre krog, ki simbolizira traj-nost: ali na ravni va{ke, mestne skupnosti, dr‘ave ali celega planeta.Vse bolj gosta mre‘a dru‘benoekonomskih in tehnolo{kih soodvisno-sti ali zgolj enostranskih odvisnosti ponuja odgovor, da je trajnostnadru‘ba mogo~a le {e na planetarni, globalni ravni. Svetovna diploma-cija je po Sachsu (1995) priznala, da je narava kon~na tako v pomenushrambe virov kot v pomenu zabojnika za odpadke. Strategija traj-nostnega razvoja naj dolo~i {e dopustno skrajno raven izkori{~anjanarave. Ta meja pa se mora ugotoviti na strokoven in znanstven na-~in. S pomo~jo znanosti naj se torej ekonomskotehnolo{ki razvoj kr-



mari na robu mo‘nih okoljskih tveganj. Tako se ne uveljavlja varnost,ampak tveganje. Kapital prvi~ v zgodovini manevrira z biofizi~nimimejami na planetarni ravni. Kapital je prispel do biofizi~nih meja pla-neta s pomo~jo znanstvenotehni~ne ustvarjalnosti, ~e je bila ta v funk-ciji ekonomske uspe{nosti, konkuren~nosti, profitnosti, napredkasploh. Razumljivo je, da se na tej kriti~ni to~ki zaostrujejo razli~nivrednotni pogledi na tehnologijo, znanost, napredek, naravo. Ta konf-likt se lepo izra‘a v besedah biv{ega ~lana Kalifornijskega dr‘avnegasveta za gozdove, ki je leta 1991 dejal: »Najve~ja nevarnost za nas, zamene, za na{e skupnosti, za na{o dr‘avo, za na{o nacijo ni ve~ komu-nizem, niso ve~ droge, ne aids, ne kriminal, ne ubo{tvo, celo ne libe-ralni demokrati, ampak radikalni okoljevarstveniki« (navedeno poSachs, 1995: 25). Koncepcija trajnostnega razvoja v sedanji prevladujo-~i prakti~ni in miselnovrednotni podobi je v bistvu ekolo{ko reformi-ran kapitalizem. Nasproti temu ekokapitalizmu se postavlja kot zgo-dovinska alternativa ekosocializem, ki je v nasprotju s prvim doslejpredvsem teoretsko akademska zadeva.

Paradigma rasti sedaj pogosto nastopa v preobleki trajnostnegarazvoja. Obla~ila predstavljajo najrazli~nej{e okoljsko dru‘bene inokoljsko tehni~ne inovacije. Mogo~e ~love{tvo sploh ne bo moglo iz-stopiti na mehak, anticipativen na~in iz okoljsko preoblikovane para-digme rasti, ker je ujeto v mre‘o ekonomskih, politi~nih, psiholo{kih,vrednotnih prisil, ki jih je samo ustvarilo, ko je vzpostavilo paradig-mo rasti. Protagonisti trajnostnega razvoja trdijo, da je ta ekonomskoin tehni~no mo‘en, ni pa {e politi~no, psiholo{ko in vrednotno spre-jemljiv pri vseh dru‘benih strukturah. Rast se {e vedno izena~uje zdobrim, ‘elenim, vrednim. Uveljaviti se mora zavest, da je ekolo{katrajnostna dru‘ba bolj{a, da ni nesre~a, tragedija, nujno zlo. Sprejemfizi~nih meja je prvi korak v smeri trajnostne in miselni odmik od eks-panzionisti~ne dru‘be.

Vseh pogojev trajnostnega razvoja ne poznamo. Razvoj bo zahtevalnove pogoje trajnosti, generiral nove oblike netrajnosti in razkrival,da so dosedanji pogoji trajnosti na dolgi rok netrajnostni. Vedno nasbo vznemirjalo vpra{anje, ali v bistvu ne gre za netrajnost trajnostne-ga razvoja. Vsaka nepopolnost pogojev trajnosti pomeni, da smo skr-~ili ~as trajnostnega razvoja. Zelo pomembna je tudi soodvisnost lo-kalnih in globalnih pogojev trajnosti. Ru{enje globalnih pogojevtrajnosti dolgoro~no onemogo~a vsak lokalni trajnostni razvoj, kopi-~enje lokalnih netrajnostnih razvojev pa obratno ru{i globalne pogojetrajnosti. Paradigmo trajnostnega razvoja bodo lahko uveljavljali sa-mo tisti, ki se bodo otresli prorasto~e eksponencialne paradigme inuskladili svoje potrebe in svoje predstave o sre~i in kakovosti ‘ivljenjaz omejitvami na{ega planeta. Najprej se mora uveljaviti zavest, da ra-sto~a ekonomija ne funkcionira in da je trajnostna dru‘ba mo‘na inza‘elena. Za to spremenjeno miselno-vrednotno dr‘o pa ne bodo za-

117

dostovali samo argumenti prepri~evanja in izobra‘evanja. Keynsovaekonomska doktrina se ni sprejela in uveljavila zgolj zaradi svoje ar-gumentiranosti. Potrebna je bila velika ekonomska kriza leta 1929, daje postalo o~itno, da je nekaj narobe z obstoje~o ekonomsko teorijo, kije zanikala resni~no mo‘nost mno‘i~ne neprostovoljne brezposelno-sti. Nekaj podobnega se bo najbr‘ moralo zgoditi z odnosom do na-rave, da se bodo ljudje prepri~ali, da ni vse v redu z ekonomsko indru‘beno teorijo, ki taji mo‘nost prekora~itve optimalnega obsegaprodukcije in potro{nje glede na zmogljivost ekosistemov in razpo-lo‘ljivost virov nizke entropije.

Trajnostni razvoj in dru‘ba storitev

Usmeritev v trajnostni razvoj sovpada s prehodom k dru‘bi storitev.Ve~a se dele‘ storitev v bruto dru‘benem produktu. Storitve so mate-rialno in energetsko manj intenzivne, zato na enoto bruto dru‘benegaprodukta odpade relativno manj{a potro{nja materialov in energije.îsta proizvodnja {tevilnih dobrin pomeni le {e 25 % prodajne cene,ostalo pa je povezano s storitvami, kot so razvoj, skladi{~enje, distri-bucija, tr‘enje, reklamiranje, zavarovanje idr. (Giarini, Stahel, 1993:36). Dru‘ba storitev bi bolje ustrezala zahtevam trajnostnega razvojakot pa materialno in energetsko intenzivna industrijska dru‘ba. Trebapa je opozoriti na nekatere ekolo{ke iluzije in nedore~enosti v zvezi sprihajajo~o dru‘bo storitev. Prirastek storitev k BDP se je silno pove-~al, zato se je relativno zmanj{ala poraba materialov na enoto BDP.Porast dele‘a storitev v dru‘beni delitvi dela je bila mogo~a, ko je biladose‘ena dolo~ena raven produktivnosti primarnega in sekundarne-ga sektorja. Same storitve imajo svoje lastne neposredne in {e bolj po-sredne ekolo{ke obremenitve. O okoljskih posledicah in obremenitvahrasto~ega storitvenega sektorja ne obstajajo celovite raziskave. ê sosame storitve z vidika onesna‘enja in porabe materialnih virov inenergije manj obremenilne, pa se ne sme pozabiti na obremenitev oko-lja kot posledice same proizvodnje tehni~nih sredstev, potrebnih za testoritve. Pomembna sestavina storitvenega sektorja so komunikacije.Sodobna komunikacijska sredstva so prispevala k manj{i porabi ener-gije in s tem tudi k zmanj{anju onesna‘evanja, v kolikor so nadome-stila fizi~no mobilnost ljudi. Uvajanje kopirnih strojev in ra~unalnikovpa, kot ka‘ejo {tudije, ni vodilo k zmanj{ani porabi papirja, ampak seje ta celo pove~ala. Storitve, povezane na primer s skladi{~enjem intransportom hrane, porabijo skoraj toliko energije kot neposrednaproizvodnja in predelava hrane. Storitve so razli~no energetsko inmaterialno obremenjujo~e. Posredna ekolo{ka obremenitev storitevpa je v tem smislu, da {iritev storitev predpostavlja visoko produktiv-



nost v primarnem in sekundarnem sektorju. Visoka produktivnost papomeni hitrej{i pretok materije in energije v produkcijskem sistemu.Treba je razlikovati dobrine, vezane na storitve (goods related servi-ces) in na ~iste storitve (pure services). Velik dele‘ zaposlenih v stori-tvenem sektorju je povezanih s proizvodnjo materialnih dobrin (re-klama, trgovina, raziskovanje, finance, izobra‘evanje). Zaradi tega,ker sta primarni in sekundarni sektor vse bolj storitveno podprta, nju-ne okoljske obremenitve in posledice niso izginile. Ob raz{iritvi stori-tev pa so mnoge tehni~ne inovacije (na primer pralni stroji, avtomobili,glasbene zgo{~enke, radijski in televizijski sprejemniki) nadomestilenekatere klasi~ne zasebne in javne storitve. Zaposleni v storitvenemsektorju svojih dohodkov ne potro{ijo samo za storitve, ampak tudiza materialne dobrine. Upo{tevati je treba rasto~o tehnizacijo samihstoritev, kot so banke, trgovine, uradi, raziskovanje idr. Tehni~ni na-predek ukinja klasi~ne storitve in jih nadome{~a s tehni~nimi sredstvi,kar pa pomeni stopnjevanje obremenjevanja okolja in naravnih virov.Pomembna pa bo manj{a ekolo{ka obremenitev storitev, ~e se bodouresni~ile zamisli na ravni celotnega ekonomskega sistema, da se bopre{lo, kjer bo le mogo~e od prodaje materialnih dobrin (avtomobili,TV, slike, preproge idr.) k prodaji njihovih storitev. To bo temeljitospremenilo vrednote in psihologijo lastni{tva. V omejenem obsegu toprakso ‘e nakazuje izposoja avtomobilov.

Iluzorne in zavajajo~e so trditve, da ekonomija storitev lahko v eko-lo{kem pogledu raste brezmejno. Prizna se, da je ekonomska rast in-dustrijske dru‘be zadela na svoje ekolo{ke meje, za dru‘bo storitevpa te ne bi obstajale. Stalna rast dru‘be storitev je sinonim za trajnost-ni razvoj. Dru‘ba storitev naj bi pomenila re{itev paradoksa med eko-fizi~no omejenostjo planeta in stalno ekonomsko rastjo. Ali ni to samo{e ena velika samoprevara? [e en krog eksponencialne rasti, ki naj do-kazuje, da za ustvarjalno ~love{tvo ne obstajajo ekofizi~ne omejitveplaneta.

Dru‘ba storitev je tudi vse bolj dru‘ba znanja in informacij. V temprimeru imamo opravka z ekolo{ko idealizacijo vloge znanja in infor-macij. Nesporno je, da s pomo~jo novih znanj in informacij druga~ezadovoljujemo ne samo materialne, ampak tudi kulturne potrebe. Za-radi mo‘ne ekolo{ke pozitivne vloge znanja pa ne smemo pozabiti,da se ne hranimo in ne vozimo z informacijami, ne stanujemo v infor-macijah, ne obla~imo se v informacije itd. Se pa zaradi tehnolo{ke rea-lizacije znanstvenih spoznanj in tehni~ne inovativnosti druga~e obla-~imo, vozimo, komuniciramo, pripravljamo hrano, stanujemo vdruga~nih zgradbah, lahko poslu{amo vrhunske glasbenike in pevcepo radiu, TV idr. Bolj var~no lahko uporabljamo naravne vire in manjonesna‘ujemo.

Oboje je pomembno: naravni viri in znanje. Nobenega ne smemopodcenjevati ali poveli~evati. Ni mogo~e sprejeti logike asimetri~nega

119

razmerja, po kateri se v obratnem sorazmerju zmanj{uje pomen na-ravnih virov, ko se pove~uje pomen znanja in ustvarjalnosti. Samoznanje v velikem delu ekonomije malo pomeni, ~e se ne utele{a v fi-zi~nih strukturah in storitvah. Zo‘eni vstop znanja v fizi~no ekonomi-jo predstavlja razpolo‘ljivost virov nizke entropije. S samim znanjemse ne morejo ustvariti viri nizke entropije, ki jih potrebuje fizi~na proi-zvodnja. Neurejene strukture se ne morejo s samim znanjem brezuporabe energije in materialnih sredstev pretvarjati v urejene. Nekate-ri sodijo, da ima dru‘ba znanja edinstven privilegij za stalno rast vnaravi, ker ne obstajajo meje za rast znanja in njegove uporabe. Obtem se spomnimo na Marxovo misel o odnosu dela in narave. Delo niedini izvor bogastva, tudi narava je vir uporabnih vrednosti, in samote po Marxu sestavljajo materialno bogastvo. Marx v Kapitalu odobra-va Pettyjevo prispodobo, da je delo o~e in zemlja mati uporabne vred-nosti. ê se spregleda naravni temelj materialnega bogastva, se v temprimeru po Marxu podtika delu nadnaravna ustvarjalna mo~ (Marx1951: 12). To podtikanje se dandanes ka‘e teoreti~no v tem, da se pod-cenjuje ali celo odmi{lja vloga naravnih virov nizke entropije za proi-zvodnjo materialnih dobrin, kot da se te proizvajajo zgolj z znanjemin informacijami.

Trajnostni razvoj in dru‘ba tveganja

Trajnostni razvoj, tveganje in javnost

Trajnostni razvoj ne more biti izvor rasto~ih tveganj. Izklju~ujeta sekoncepta trajnostne dru‘be in dru‘be tveganja. Dru‘ba tveganja ponem{kem sociologu Becku (1992) za~ne ogro‘ati vse ‘ivljenje na Zem-lji. Usmeritev v trajnostni razvoj bi bil ravno odgovor na nevarnosti,ki so povezane z dru‘bo tveganja. Obe odmevni ideji sta se pojavilisamo z enoletno razliko. Brundlandtovo poro~ilo je iz{lo leta 1986,Beckovo delo v nem{~ini pa leta 1987. Tveganja so nelo~ljivo poveza-na z razvojem in spremembami. Moderna dru‘ba je razvojna, inova-tivna in je zato postala tudi dru‘ba tveganja. Zaradi razvojnosti za-nesljiva prognoza o tveganjih ni mogo~a. Razvoj nujno vklju~ujespoznavno negotovost, ki determinira tudi prakti~no negotovost naravni odlo~anja. »Brez jasnega razumevanja narave negotovosti se nebodo mogli obna{ati odgovorno znanstveniki, in‘enirji, politiki in dr-‘avljani« (Mayo, Hollander, 1991: XII).

Dru‘ba tveganja je nastajala z industrijsko dru‘bo, kar pomeni, dabi se z njeno preobrazbo morala spremeniti tudi njena tveganost.Dru‘ba, ki nastaja z ukinjanjem industrijske dru‘be, je {e veliko boljznanstvena in tehnolo{ka kot pa izginjajo~a industrijska dru‘ba. Kako



je mo‘no, da postindustrijska dru‘ba ne bi bila tvegana, ~e pa jeznanstvenotehnolo{kemu razvoju lastna produkcija tveganj? Pomeni-ta trajnostni razvoj in trajnostna dru‘ba tisti obrat, ki prekine usodnopovezovanje znanstvenotehnolo{kega razvoja z rasto~o tveganostjo?ê je tak{na mo‘nost realna, se bo moralo temeljito spremeniti dose-danje razmerje znanstvenotehnolo{kega razvoja z naravo in dru‘bo.Ekolo{ka modernizacija tehnologij, ekologizacija znanstvenega mi{-ljenja in uvajanje novih komunikativnih oblik v trikotnik znanost-jav-nost-politika so prva znamenja tega zgodovinskega zasuka. Ne smepa se pozabiti dru‘beni kontekst znanstvenotehnolo{kega razvoja inrasto~e tveganosti. Brez temeljite analize razmerja med znanstveno-tehnolo{kim razvojem in dru‘benim kontekstom ni nobenega prepri~-ljivega odgovora na zgoraj zastavljeno vpra{anje. V dru‘bi tveganjaprevladuje tveganje nad varnostjo, v trajnostni dru‘bi pa bi moraloobstajati dru‘beno soglasje o sprejemljivem razmerju med varnostjoin tveganjem. Ni trajnostnega razvoja brez ve~je mo‘nosti za dr‘avlja-ne, da prevzamejo nadzor nad lastnim ‘ivljenjem, zdravjem in oko-ljem (Irwin, 1995: 7). Izbolj{anje javnega razumevanja znanosti in teh-nologije je investiranje v prihodnost. Na novo je treba premislitirazmerje med znanostjo, tehnologijo in vsakdanjim ‘ivljenjem. Iz po-ro~ila OECD (1979) je razvidno, da so vlade na razli~ne na~ine odgo-vorile na zahtevo po ve~ji udele‘bi javnosti v odlo~anju o zadevahznanosti in tehnologije. Pove~ale so informiranje javnosti ali politi~nihodlo~evalcev o mnenju javnosti o dru‘beno pomembnih znanstvenihin tehnolo{kih temah, tako da so organizirale javna zasli{anja (hea-rings). Uvajale so sodelovalno odlo~anje, kjer dr‘avljani niso bili samov funkciji izvora mnenj in objekti informacij, ampak kot partnerji vpogajanju. Poro~ilo sicer daje lep pregled stanja o udele‘bi javnosti dokonca 70. let v razli~nih dr‘avah, vendar se je na udele‘bo javnostigledalo z vidika vlad, ne pa z vidika dr‘avljanov ali dr‘avljanskihskupin (Irwin, 1995: 141).

Pri trajnostnem razvoju ne more iti samo za trajnostno rabo narav-nih virov, obnovljivih in neobnovljivih, ampak tudi za trajnostnozmanj{anje tveganj, ki so sprejemljiva za javnost. Vsakemu razvoju solastna tveganja. Odpraviti in prepre~iti jih ne bo mogel niti trajnostnirazvoj, ne glede na to, kako bo znanstveno podprt. Nekatera tveganjabomo odpravili, druga pa bomo nadomestili s takimi, ki bodo ocenje-na kot manj problemati~na in manj nevarna. Vedno nas bodo sprem-ljale nenamerne posledice na{ih dejanj in odlo~itev.

Razlike v vrednotah niso edini izvor dru‘benega konflikta o tvega-njih. Lahko bi obstajalo veliko soglasje o vrednotah, pa bi bilo zaradinegotovosti znanstvenega vedenja o tveganju odlo~anje o tveganjihkljub temu zelo ote‘eno in neu~inkovito. Pri ocenjevanju tveganja po-gosto funkcionira neizre~ena predpostavka, da so pa~ pomembna ti-sta tveganja, ki se dajo kvantitativno oceniti. Znanstveniki se nenehno

121

gibljejo med vednostjo in nevednostjo. To je spodbudno za raziskova-nje, je pa problemati~no znotraj konteksta prakti~ne dileme, ali naj seukrepa ali ne. Morali bomo ‘iveti s priznano nevednostjo in negoto-vostjo (Irwin, 1995: 58).

Mnoga tveganja imajo eti~ne posledice. Eti~na razse‘nost tveganjprihaja do izraza zlasti pri porazdelitvi tveganj med {ir{o in o‘jo (lo-kalno) dru‘beno skupnostjo, pri neprostovoljnih, dru‘beno vsiljenihtveganjih, pri medgeneracijskih in pri zamol~anih tveganjih. Eti~ni vi-diki porazdelitve tveganj se ka‘ejo izrazito pri dveh situacijah:

a) ko so koristi ve~je le za posami~ne skupine, lokalno skupnost,podjetje, toda v {kodo {ir{e skupnosti;

b) ko ima korist {ir{a skupnost, izredno breme pa nosi lokalnaskupnost, na primer ljudje v bli‘ini termoelektrarne, jedrske elektrar-ne, velikih letali{~, odlagali{~ komunalnih odpadkov, gradnje avtocestidr. V teh primerih ljudje no~ejo ‘rtvovati svoje kakovosti ‘ivljenja vimenu splo{ne dru‘bene koristi. Do kak{ne meje je tak{en »egoizem«upravi~en? Ali se lahko prese‘e z denarnimi od{kodninami? Denar nivedno za vsakogar ustrezen nadomestek za izgubo dolo~ene kakovo-sti. Okoljsko re{evanje problemov pogosto preme{~a okoljske posle-dice iz enega medija v drugega, pri tem se lahko preme{~ajo tudiobremenitve od enih subjektov k drugim. îsto tehni~en pristop k re-{evanju okoljskih problemov ni pozoren na tovrstne sociolo{koeti~neimplikacije, saj je zanj pomembno le to, da je re{itev bolj{a z okoljsko-tehni~nega vidika, sama prerazdelitev tveganj in obremenitev pa nitini toliko pomembna. Osnovni eti~ni problem je, kdo ima pravico inmo~, da drugim naprti tveganje, ki ga niso povzro~ili sami. Novaspoznanja in njihova uporaba odpirajo mo‘nosti za nova tveganja. Negre samo za navr‘ena, vsiljena tveganja znotraj neke dr‘ave, ampakgre lahko za vsiljena meddr‘avna tveganja.

Okoljska bremena in tveganja so lahko razli~no dru‘beno porazde-ljena: prizadenejo razli~ne skupnosti v prostoru, razli~ne dru‘benesloje in razli~ne starostne skupine. Od tega, kateri sloji so prizadeti, jelahko odvisno to, kako hitro se bo re{evalo okoljski problem. Za ~i{~e-nje reke Potomac v ZDA, ob katere bregovih ‘ivijo bogati belci, je bilapotro{ena milijarda dolarjev, ni~ pa se ni naredilo za reko Anacostia vKolumbiji, kjer ‘ivijo revni ~rnci (Schnaiberg, 1996: 153).

Raziskovalci socialnih vidikov degradacije okolja v Sloveniji odkri-vajo, da so v najbolj onesna‘enem okolju ekonomsko naj{ibkej{e sku-pine prebivalstva, ki tudi najbolj strpno in pasivno sprejemajo degra-dirano okolje. ê je ekolo{ka ozave{~enost tudi dejavnik re{evanjaokoljskih problemov ljudi, potem iz tega izhaja, da zaradi nizke eko-lo{ke ozave{~enosti ni pritiska na razli~ne ravni in veje oblasti, da bise lotevale sanacije degradiranega okolja. Konfliktna situacija lahkonastane, ko so vsi s potro{njo dobrin ali uporabo dolo~enih storitevsodelovali pri nastajanju odpadkov, ko pa jih je treba kje lokalno us-



kladi{~iti ali tehnolo{ko organizirano obdelati, pa nih~e ni priprav-ljen, da se to stori v njegovi sose{~ini (»ne na mojem dvori{~u«, NIM-BY-u~inek). Nekaj, kar je nastajalo in se kopi~ilo razpr{eno, je potemtreba re{iti in sanirati koncentrirano lokalno. V tak{nem primeru somo‘ne tri re{itve. Odpadki se predelajo in odlo‘ijo v tujini, kjer so zato bolj usposobljeni in je predelava ali nevtralizacija tudi bolj ekono-mi~na zaradi ve~jega obsega. ê pa to ni mogo~e, se je treba odre~i tu-di proizvodom in blaginji, ki porajajo take nev{e~ne posledice, ali pase je treba z njimi sprijazniti na svojem nacionalnem ali krajevnem»dvori{~u« ob upo{tevanju najbolj varnih standardov. Idealna re{itevpa bi seveda bila, da pri potro{nji dolo~ene dobrine ali storitve splohne bi bilo odpadkov.

Eti~ni problemi tveganja izhajajo tudi iz okoli{~ine, da subjekti pov-zro~anja tveganja niso vedno isti kot subjekti, ki so izpostavljeni temtveganjem. Obi~ajno se tudi tveganja ne omejujejo zgolj na tiste, ki sojih proizvedli. Generatorji tveganja so lahko lokalni, njihovi u~inki paso globalni (TE, kisli de‘, JE). Kako javnost sprejema tveganja in ali jepripravljena z njimi ‘iveti, pa ni odvisno samo in predvsem od stro-kovnjakov. V taki situaciji izredno poraste moralna odgovornost stro-kovnjakov, da ne zamol~ijo nev{e~nih podrobnosti v zvezi z mo‘nimitveganji. V~asih se to dogaja v sodelovanju znanosti s politiko ali podpritiskom politike, da se javnost ne bi preve~ »vznemirjala«. Strokov-njaki pa lahko mol~ijo ali podcenjujejo tveganja ne iz kak{nih zuna-njih vzrokov, na primer solidarnosti do podjetja, v katerem so zapo-sleni in ki je izvor tveganj, ampak iz ~isto spoznavnih razlogov, ker sejim ob razpolo‘ljivih podatkih tveganja ne zdijo dovolj velika in po-membna, da bi o njih sploh spregovorili javnosti. V sami izvedenskiskupnosti ni vedno soglasja o oceni tveganja. Tedaj se lahko oblikuje-jo koalicije med razli~nimi segmenti javnosti, znanosti in politike gle-de sprejemljivosti in nesprejemljivosti dolo~enih tveganj. Pravilomane obstaja eno samo javno mnenje, ena sama javnost, ampak ve~ jav-nosti. V~asih nesporno prevladuje dolo~eno stali{~e, drugi~ je spetjavnomnenjska zavest skoraj simetri~no polarizirana, lahko pa imamoopravka z zelo razpr{eno porazdelitvijo. Situacija postaja {e bolj konf-liktno zaostrena, ko se s tak{no heterogenostjo povezujejo in jo sku{a-jo izrabiti razli~ni politi~ni interesi.

Pri re{evanju okoljskih problemov, ~e stroka posebej ne opozori, sepogosto ustvarja napa~en vtis, da gre za dokon~ne, popolne re{itvebrez neza‘elenih »ostankov«. Treba pa je biti previden, saj ni tehno-lo{ke uporabe znanosti, pri kateri se prej ali slej ne bodo pokazali ne-ki neza‘eleni u~inki. Vpra{anje je samo, kak{na je njihova razse‘nostin ali jih bomo sprejeli, se nanje navadili ali pa jih bomo ho~e{ no~e{morali sprejeti, ker smo dopustili, da se je ustvarila nova mre‘a ‘iv-ljenjskih razmer, iz katere ni mogo~e ve~ izstopiti. Doslej so se znans-tvenotehnolo{ke inovacije uvajale na ozki podjetni{ki in izumiteljski

123

ravni in nih~e ni spra{eval ljudi ali parlamentov za legitimiranje uva-janja in raz{iritve revolucionarnih inovacij, kot so bili na primer ‘elez-nica, avtomobil, radio, televizija, mineralna gnojila in tiso~e drugih.To uvajanje je sledilo ~isto tr‘noekonomskim kriterijem in mol~e sepredpostavlja, da je to dolgoro~no dobro za vse. Dru‘beno soglasje ouvajanju inovacij bi upo~asnilo ekonomskotehni~ni napredek in bi zanekatere akterje pomenilo samo nepotrebno birokratsko oviro. Pri vo-ja{ki jedrski tehnologiji se je ‘e za~elo zatikati s tak{no inovativnosvobodo. V prihodnosti se bo to zgodilo tudi z marsikatero civilnotehnologijo. Uporaba znanosti postaja za znanost in dru‘bo velikproblem, kar potegne za seboj druga~no razumevanje dru‘bene vlogeznanosti in tehnike v primerjavi s tistim, ki ga je ustvaril tradicionalnirazsvetljenski optimisti~ni progresisti~ni koncept v 17. in do prve tret-jine 19. stoletja. Dedi{~ina tega koncepta je {e vedno navzo~a. Bolj tre-zen, problemati~en pogled na znanost in njene mo‘nosti ne pomenizanikanja znanosti in zatekanje k »mejnim znanostim«. Pomeni samo,da se bomo morali sprijazniti in ‘iveti z druga~no, bolj problemati~nopodobo znanosti in tehnologije, kot pa smo jo bili vajeni doslej. Skoraj350 let je v glavnem prevladovalo mnenje, da s pomo~jo znanosti us-tvarjamo bolj varen in v vseh pogledih bolj{i svet. Sedaj se je ta ak-siom zamajal. To pa ima lahko velike posledice za razmerje: znanost-javnost-politika. Ker se tveganja nana{ajo na prihodnost, prihodnostpa ne more biti nikdar iz~rpno znanstveno razumljena, imajo odlo~a-nja v zvezi s tveganji vedno opravka z dolo~eno stopnjo spoznavnenegotovosti. Ta spoznavna negotovost je tudi izvor razhajanj o ocenitveganj. ê je stroka enotna glede dolo~enih problemov, potem vsebreme druga~ne odlo~itve le‘i na politiki. ê pa je stroka sama ne-enotna, politika pa ‘eli imeti strokovno kritje za svoje odlo~itve, po-tem je politika precej v nerodni situaciji, ki se {e dodatno zapleta, ~eobstajajo interesi za razli~ne re{itve ne samo znotraj politike (vladnihstrank in opozicije), ampak tudi v okviru javnosti, civilne dru‘be, raz-li~nih dru‘benih gibanj, nevladnih institucij. V taki situaciji, ~e ho~e-mo varovati demokrati~ne postopke in na~ela javnosti, ni druge re{i-tve kot javno soo~enje razli~nih pogledov, argumentov in vrednot. Toje nekak{en javni proces u~enja vseh udele‘encev, kjer v razmerahspoznavne negotovosti nih~e ne more nastopati v imenu nespornihdejstev, avtoritete znanja, objektivne resnice. Trikotnik znanost-jav-nost-politika se je v bistvu za~el oblikovati v dru‘boslovju konec 18.stoletja s pojavom francoskih ideologov, izraziteje pa z utopi~nim so-cializmom in marksizmom v povezavi z nastajanjem delavskega raz-reda, feministi~nega, sodobnega ekolo{kega ter drugih dru‘benih gi-banj. Pred nastankom tega trikotnika in ob njem lahko govorimopredvsem o razmerju znanost-politika, ne pa znanost- javnost. Za tri-kotnik znanost-javnost-politika so pomembni zlasti tisti problemi, kijih je fizik Weinberg (1972, 1977) imenoval »transznanstvene«. Ti



problemi imajo dve zna~ilnosti. Prvi~, vpra{anja se lahko zastavljajoznanstveno, vendar nanje vsaj za~asno ni mogo~e enozna~no odgovo-riti v skladu z obstoje~imi znanstvenimi metodolo{kimi standardi.Drugi~, to niso problemi, zanimivi samo za znanost, ampak zadevajotudi zdravstvene, ekolo{ke/okoljske ali kak{ne druge interese ljudi.Spoznavno gledano so izvedenci prisiljeni, da svoje dokaze o odsot-nosti mo‘nih negativnih posledic glede na obstoje~e stanje znanosti intehnologije zamejijo z vidika kompleksnosti in ~asovnosti. Lai~nadru‘bena racionalnost pa stalno presega te okvire in je zato trenutnoni mogo~e niti potrditi niti ovre~i ter je z vidika znanstvene racional-nosti neutemeljena in iracionalna. Z rasto~o ~ez- in meddisciplinar-nostjo bo znanost sicer stalno raz{irjala okvir kompleknosti, ~eprav tanikdar ne bo mogel biti popoln, vseobsegajo~. Vedno bo obstajalo do-lo~eno neskladje med spoznano in dejansko kompleksnostjo. V nei-zre~enem zanikanju tega razkoraka temelji prepri~anje nekaterih gen-skih strokovnjakov, da je gensko spremenjena hrana varna, ker jemetoda vnosa gena zelo natan~na v primerjavi s klasi~no metodo‘lahtnjenja rastlin in se zato lahko predvidijo vse mo‘ne poslediceizra‘anja gena v novem kontekstu. [e veliko te‘je pa bo omiliti vred-notne in ~asovne izvore razhajanja o mo‘nih tveganjih. Obstajale bo-do razlike o tem, katero tveganje je za koga sprejemljivo in za koga nein kako dale~ je smiselno raz{irjati ~asovno obzorje ocen o realnostimo‘nih tveganj.

Uporaba znanstvene, izvedenske racionalnosti za re{evanje dru‘be-notehnolo{kih, dru‘benookoljskih problemov je tr~ila na demokrati~-ne omejitve. Izvedensko vedenje ni zadostna osnova za racionalnoodlo~anje v imenu drugih. Ali si znanost, strokovnost, podjetni{tvolahko pridr‘ijo pravico, da oblikujejo svet in prihodnost izklju~no posvojih kriterijih in vrednotah? Ali ne delata znanost in tehnika v pove-zavi s podjetni{tvom in njegovo inovacijsko dinamiko velike eksperi-mente v dru‘bi in naravi? Rasto~i vpliv znanstvenotehnolo{ke inova-tivnosti na na~in ‘ivljenja ljudi, na njihovo delo pa tudi na njihovovarnost je spremenil razmerje med politi~no in nepoliti~no sfero. Tve-ganja niso ve~ posledica neznanja, ampak uporabe znanja. Z ekolo{ki-mi posledicami inovacijskih procesov se je za~el proces prepletanjapoliti~nega in nepoliti~nega. Dr‘ava in obstoje~i parlamentarni sistemnista kos nastajajo~im tveganjem znanstvenotehnolo{kega razvoja.Dejanske dru‘bene spremembe uvajata tehnoekonomsko in znanstve-no podro~je, ki sta bili tradicionalno razumljeni kot nepoliti~no po-dro~je. Akterji teh sprememb ne pridobivajo demokrati~nih privolitev.Procesi in odlo~itve, ki ne samo spreminjajo dru‘bo, ampak jo lahkotudi ogro‘ajo, so v bistvu skriti o~em {iroke javnosti. Kopi~enje nena-mernih in tudi vse bolj usodnih ter globalnih stranskih posledic teh-nolo{ko-ekonomske aktivnosti kaè na paradoksalno razmerje: inven-tivna-inovacijska sfera ni odgovorna za spremembe, ki jih proizvaja,

125

politika pa naj bi bila odgovorna za nekaj, nad ~emer nima nadzora, ase mora ukvarjati s stranskimi u~inki inventivne-inovacijske dejav-nosti (Luk{i~, 1999).

Na{ ‘ivljenjski svet je ‘e od novega veka vse bolj znanstvenotehni~-na konstrukcija. Iz tega sveta ni mogo~e ve~ izstopiti, obsojeni smo nato, da v njem ‘ivimo, vpra{anje pa je samo, kako. Izstop je mogo~ lena katastrofi~en na~in. Paziti moramo, da ne bomo ravno s pomo~joodkritih in uporabljenih znanstvenih mo‘nosti nenamerno pripraviliin povzro~ili tak katastrofi~ni izstop. Vsaka uporaba znanja z velikimiobeti je podobna hoji po strmih gorskih poteh, kjer moramo izrednopaziti, kam bomo stopili, da ne bi zdrsnili v prepad. Pretehtana upo-raba radikalno novih spoznanj bo zahtevala vse ve~je vzporedno razi-skovanje o mo‘nih tveganjih in posledicah. Ta spremljajo~a razisko-valna dejavnost uporabe znanja bo vse bolj nujna, obse‘na in zatotudi dra‘ja. Za bolj preudaren in manj tvegan znanstvenotehnolo{kirazvoj v prihodnosti bo zelo pomembna raznolikost znanstvenih sta-li{~ do mo‘nih tveganj. [ele kadar bo glede mo‘nih tveganj genskitehnolog polemiziral z genskim tehnologom, zdravnik z zdravnikom,kemik s kemikom, in to ne bo samo nekaj obi~ajnega, ampak skorajdel profesionalne dol‘nosti in dru‘bene odgovornosti znanstvenikovin strokovnjakov, lahko upamo, da bo znanstvenotehnolo{ki razvojekolo{ko varnej{i (Luk{i~, 1999).

Ker je znanost, ne samo prek uporabe, ampak tudi prek raziskova-nja, vpeta v svet sodobne ekonomske tekmovalnosti in profitnosti, jev nevarnosti, da nehote, celo ob najbolj{ih namenih, sodeluje pri na-stajanju katastrofi~ne ekolo{ke situacije ~love{tva. Znotraj znanosti sa-me bo moralo biti veliko kriti~nega premisleka, zadr‘anosti in previd-nosti, da se ne bo pustila vpre~i v te procese. Seveda pa je vpra{anje,ali ima sodobna znanost {e dovolj intelektualne mo~i in avtonomije zatak{no kriti~no razdaljo. Znanstveniki najpogosteje vidijo edino ne-varnost v mo‘ni zlorabi znanja za neeti~ne in neustrezne dru‘bene ci-lje. Skoraj nobena te‘a pa se ne pripisuje nenamernim in neza‘elenimposledicam uporabe znanja. Ta kategorija posledic, na katere so opo-zarjali ‘e Nietzsche, Engels, Merton, je bila stalno navzo~a v tehnolo{-kem razvoju in danes vse bolj stopa v ospredje. To seveda ne pomeni,da namerna zloraba znanja ni ve~ dru‘ben problem. Ostaja in se {ebolj pove~uje, ~e so lahko posledice zlorabe vse bolj globalne, univer-zalne, ~asovne oddaljene in nepovratne. Toda znanstvenoteholo{karazvita dru‘ba bi se, ~etudi bi bila izredno moralna in humana ter ab-solutno ne bi bilo nobenih sistemskih in individualnih motivov zazlorabo znanja, {e vedno morala soo~ati z nenamernimi, nehotenimiin neza‘elenimi posledicami uporabe svoje znanstvenotehnolo{ke us-tvarjalnosti. Ko bo znanost priznala mo‘nost teh posledic v vsej svoji{irini in globini, bo za~ela gledati na smisel svojega ustvarjalnega de-la druga~e. [ele tedaj bo postala sama sebi najgloblji problem. Filozof-



ski zametek tega osmi{ljanja predstavlja Nietzsche. Sodil je, da je vsvojem delu Rojstvo tragedije iz duha glasbe (1871) »zgrabil nekaj groz-nega in nevarnega, problem z rogovi, ne nujno ravno bika, prav goto-vo pa nov problem: danes bi rekel sam problem znanosti – znanostprvikrat dojeta kot problemati~no, kot vpra{ljivo« (Nietzsche, 1995:7). Kriti~na osmislitev znanosti znotraj znanosti same, v povezavi zdemokrati~no javnostjo, daje upanje, ne pa zagotovila, da se bomomorda izognili mo‘nim velikim ekolo{kim in dru‘benim nezgodam.Znanstvenotehnolo{ki vlak bo zaradi tega mogo~e vozil po~asneje, to-da prepri~an sem, da bolj varno.

Ve~ kot 2000 let, od Sofoklesove Antigone dalje, je bil temeljni dru‘-beni problem znanosti in tehnike razumljen prete‘no v eti~ni dvojno-sti: znanost in tehnika za dobro ali zlo.

»Bolj kot bi mislil,je bister in spreten v rokah:a spretnosti svoje obra~a,zdaj v dobro, zdaj v zlo«

(Sofokles, 1968: 19).

Nietzsche je problem znanosti premaknil iz moralnega kontekstana raven »onstran dobrega in zlega«. S tem seveda Sofoklesova mo-ralna dilema ni postala odve~na, ampak se je odkrilo {e nekaj bolj te-meljnega, kar presega ~lovekove odlo~itve za dobro ali zlo. Premislekte razse`nosti bo prispeval k druga~nemu razumevanju znanstveno-tehnolo{kega napredka, kot sedaj prevladuje. Spremenilo se bo tudivse, kar se je povezovalo in se povezuje s tak{nim konceptom napred-ka. To bo tudi zamajalo temelje dosedanjega samorazumevanja zna-nosti o njeni dru`benoeti~ni vlogi. Uvid v mo`ne razse`nosti zla, ki nimoralnega izvora, pa seveda ne more biti ideolo{ki alibi, da se odvrnepozornost od dru`benih izvorov zlorabe znanosti. Silno se pove~ujejotveganja v svetu, kjer nenamerne in nezaèlene posledice dopolnjuje-jo {e dru`beni izvori zlorabe znanosti.

Tveganje genske tehnologije

V 70. in 80. letih so se pojavila vpra{anja v zvezi s tveganji jedrske teh-nologije, radioaktivnimi odpadki, tanj{anjem ozonskega pla{~a, na-stajanjem tople grede in globalnih podnebnih sprememb. Sedaj so sejim pridru‘ila {e tveganja v povezavi z uresni~evanjem mo‘nosti gen-ske tehnologije. Stranski u~inki tehnolo{ke uporabe znanja so se v to-ku 300 let industrijskega razvoja tako nakopi~ili, da ‘e dolgo ~asa ni-so ve~ stranski. Stopili so v ospredje in dobili prvorazredni pomen.

127

Ni mogo~e sprejeti teze, da gre pri moderni biotehnologiji, ki vklju-~uje gensko tehnologijo, preprosto zgolj za nadaljevanje tega, kar je~lovek ‘e od davnine vseskozi po~enjal z ‘lahtnjenjem kulturnih rast-lin in vzrejo doma~ih ‘ivali. Genski tehnologi pogosto trdijo nasled-nje: kar mi po~enjamo, narava po~enja ‘e tiso~letja. Nesporno so moder-ne tehnologije oprte na naravoslovna spoznanja, toda na~ela ~lovekoveumetne kombinacije so druga~ne, kot pa se uveljavljajo v biolo{ki evolu-ciji. ^lovek je druga~e re{il svoje prostorsko gibanje v vodi, na kopnemin v zraku. Eden izmed ontolo{kih izvorov ekolo{kih problemov je v ~lo-vekovem specifi~nem, to je tehnolo{kem na~inu zadovoljevanja svojihpotreb. Ta posebnost je ravno »nenaravnost«, ali bolje re~eno, druga~nanaravnost. Genska tehnologija pomeni zgodovinsko novo, kvalitativnostopnjo v »lomljenju« in izsiljevanju narave za ~lovekove cilje in potrebe.Razlika, ki jo sedaj omogo~a genska tehnologija, ni samo v hitrosti tehprocesov. Tudi ni dose‘eno soglasje o pomenu razlike med procesno inproduktno regulacijo. Nekateri mislijo, da je treba regulirati {kodljiveprodukte glede njihovih zna~ilnosti, ni pa pomembno, kako so narejeni.Veliko vpra{anje pa je, ali na tem podro~ju obstaja tak{na ravnodu-{nost med metodo (procesom) in rezultatom. Mogo~e bo treba v tejzvezi na novo premisliti staro Heglovo ugotovitev o povezavi metodein rezultata, ~e{ da je rezultat mrtvo truplo, ki je pustilo tendenco zaseboj. Pritisk celotne biotehnolo{ke industrije gre v smeri meh~anjaobstoje~ih predpisov. Sledilo naj bi se osnovnemu pravilu, da mora bi-ti vrednost zmanj{anja tveganja ve~ja od regulacijskih stro{kov. Neka-teri kritiki obstoje~ih regulacijskih mehanizmov v ZDA in Evropskizvezi sodijo, da so z njimi samo uspeli za{~ititi potro{nika pred korist-mi nove tehnologije. Tak{na dr‘a podcenjuje dejstvo, da {e ni odgovo-rov na mnoga vpra{anja o vplivu transgenih rastlin in mikroorganiz-mov, spu{~enih v okolje, o mo‘nih posledicah gensko spremenjenehrane na ~lovekovo zdravje in podobno. Opazna pa so tudi razhajanjamed ZDA in Evropsko zvezo glede vna{anja gensko spremenjenihorganizmov v okolje, ozna~evanja gensko spremenjene hrane in vete-rinarskih zdravil. »Zvezna politika biotehnologije je bila zasnovanatako, da bi spodbujala inovativni potencial ameri{ke znanosti in in-dustrije, da bi pospe{evala prenos industrije in omogo~ila biotehno-lo{ki industriji ZDA, da dose‘e hegemonijo na globalnih trgih« (Kri-msky, Wrubel, 1996: 251). Javnost in okoljska gibanja v razli~nihdr‘avah so v stalnem soo~enju tako z biotehnolo{ko industrijo kot tu-di z dr‘avno okoljsko politiko na tem podro~ju. Istim strokovnimspoznanjem lahko trgovska, proizvodna podjetja, dr‘ava, nevladneorganizacije in okoljska gibanja dajejo razli~no spoznavno in vrednot-no te‘o. Odnos javnosti do obetov in izzivov genske tehnologije je vznanstvenotehnolo{ko razvitih dr‘avah pre{el razli~ne stopnje: odravnodu{nosti do zaostrenega nasprotovanja, nima pa zna~ilnostistalnega stopnjevanja, ampak do‘ivlja vzpone in padce.



Kak{ne bodo posledice genske tehnologije in moderne biotehnolo-gije sploh, bo odvisno tudi od tega, kak{na bo vloga javnosti, ki pa jepri mnogih vpra{anjih zelo razli~no opredeljena. ê bi se ljudje na pri-mer sprijaznili s tem, da so podatki o gensko pogojenih bolezni do-stopni zavarovalnicam in podjetnikom, bodo posledice druga~ne, kotpa ~e to ne bo dovoljeno. Za zdaj obstaja soglasje, da se tovrstne infor-macije ne smejo posredovati navedenim institucijam. Ostaja pa {eodprto, ali bi zanje smeli zvedeti najbli‘ji sorodniki ter obstoje~i alibodo~i zakonski partner. Druga~ne bodo posledice, ~e se bo v tr‘no-konkuren~ni dru‘bi in njeni miselnosti ob obstoje~ih socialnih razli-kah in razli~nih finan~nih zmo‘nostih uveljavila tako imenovana po-zitivna in ne samo negativna evgenika. V pozitivni evgeniki segenetska spoznanja ne uporabljajo samo za zgodnje odkrivanje, pre-pre~evanje in zdravljenje gensko pogojenih bolezni in neza‘elenih fi-zi~nih lastnosti, ampak tudi za izbor ‘elenih telesnih in intelektualnihsposobnosti, kot so na primer velikost, estetski videz, intelektualna inumetni{ka nadarjenost idr. Nekateri v tem ne vidijo celo ni~ spornega,~e{ saj gre samo za raz{iritev obstoje~e prakse, da star{i glede na svo-je materialne mo‘nosti svojim otrokom priskrbijo razli~ne izhodi{~nepogoje, kot so {olanje v elitnih izobra‘evalnih ustanovah, {olanje v tu-jini, dodatno u~enje tujih jezikov, da jim omogo~ijo razna potovanja,in podobno. Spra{ujejo se, zakaj ne bi smeli razli~no premo‘ni star{iomogo~iti svojim potomcem razli~ne genske »dote«. Toda razlika jevelikanska. Kar je bilo doslej sprejeto kot naravni ali bo‘ji dar ali kotnedoumljiva bo‘ja volja, zla usoda ali tragi~ni rezultat naklju~nosti, bipostalo rezultat ~love{kih ‘elja in bogastva. Razlike v naravnih zmo‘-nosti bi bile o~itno in neposredno odvisne od ekonomskih zmo‘nosti.Ali ne bi tak{en razvoj postopoma vodil v rasizem? Celo ~e bi dru‘balahko omogo~ila vsem star{em, da po svoji volji izbirajo gensko dotosvojim otrokom, bi ostal problem zavestne star{evske determinirano-sti otrokovih zmo‘nosti. Skozi vso ~love{ko zgodovino je bilo to ra-zumljeno kot bo‘je ali naravno, neodvisno od ~lovekove volje, zatootroci niso mogli obto‘evati svojih star{ev, zakaj nimajo druga~nih alibolj{ih fizi~nih in intelektualnih prirojenih sposobnosti. Odslej pa bilahko upravi~eno prihajalo do tak{nih obto‘b, ker bi bile njihove pri-rojene sposobnosti zavesten izbor njihovih star{ev, njihovega okusa,ambicij in meril. Bog najbr‘ ni imel moralnih dilem pri stvarjenju ~lo-veka in narave, ~lovek pa jih bo mogo~e imel, ko bo s pomo~jo zna-nosti in tehnologije zaigral vlogo boga in zmagovalca nad naklju~-nostjo narave. Toda to bi bila »zmaga« samo po enem vidiku, saj bibila hkrati izvor novih nepredvidenih in neza‘elenih naklju~nosti.

Druga~ne bodo tudi socioekonomske posledice uporabe genske inbiotehnologije, ~e bodo okoljska gibanja pora‘ena v svojih prizadeva-njih, da bi prepre~ila veliko odvisnost kmetov od multinacionalk takoglede gensko spremenjenih semen kot tudi s tem povezane uporabe

129

kemi~no za{~itnih sredstev (herbicidov, fungicidov, insekticidov), karse na primer ‘e ka‘e pri uporabi herbicida »round up«, ki uni~uje ple-vel, ne po{koduje pa gojenih kultur, ki so ravno z gensko manipulaci-jo odporne na omenjeni herbicid. Seveda je vpra{anje, koliko ~asa botrajala ta odpornost. Ko se bo razvila odpornost pri plevelu, bo trebauporabiti ve~ herbicida ali razviti novega. Multinacionalke, kot soMonsanto, Novartis in Aventis, ‘e sedaj nadzorujejo 60 % svetovnegatrga pesticidov, 23 % komercialnega trga semen in skoraj vsa genskomodificirana semena (koruze, soje, bomba‘a idr.). Moderna biotehno-logija je postala ekonomska realnost. Doslej je bilo patentiranih naj-manj 1000 ~love{kih genov. Patentni urad ZDA je bil dobesedno pre-plavljen z zahtevami po patentiranju fragmentov DNA, ki so postaliorodje raziskovalcev, ki so ‘eleli pospe{iti kartiranje ~love{kega geno-ma (Tokar, 2001: 7). Kot je znano, je bil projekt kartiranja ~love{kegagenoma pred~asno uspe{no kon~an in raziskovanje se sedaj usmerja kfunkcionalni genomiki. V evropskem patentnem uradu v Münchnuimajo na stotine pro{enj za patentiranje gensko spremenjenih rastlin.Ocenjeno je, da v svetovnem merilu moderna biotehnologija pred-stavlja 13 milijard dolarjev prihodka podjetij. Na podro~ju modernebiotehnologije je okoli 1300 podjetij s prek 150.000 zaposlenimi. Tr‘narealizacija biotehnologije se je v svetu povzpela s 97 milijard dolarjevv letu 1998 na 350 milijard v za~etku leta 2000 (Tokar, 2001: 7–9). Mul-tinacionalka Monsanto je predvidevala, da bo v 90. letih trg genskospremenjene p{enice in soje prinesel letno 300–500 milijonov dolarjevprihodka. Zaradi pove~anja konkuren~nosti, osvojitve ve~jih tr‘nihdele‘ev in la‘jega tr‘enja novih genskospremenjenih proizvodov sose izvr{ile tudi {tevilne zdru‘itve na podro~ju farmacevtske industri-je. V genski tehnologiji na podro~ju kmetijstva, ‘ivinoreje, farmacijeter medicine nekateri vidijo mo‘nosti za najve~je dobi~ke. Ocenjuje se,da je genska tehnologija eno najhitrej{ih razvijajo~ih se ekonomskihpodro~ij. Namerno ali nenamerno pa se pogosto »pozablja«, da so zvelikimi mo‘nostmi obi~ajno povezana tudi velika tveganja. Tr‘enjeproduktov genske tehnologije pomeni izziv za mednarodne ekonom-ske odnose ne samo na relaciji razviti-nerazviti, ampak tudi na relacijirazviti-razviti z razli~nimi vrednotami in pravnim re‘imom na bio-tehnolo{kem podro~ju, kar se ‘e ka‘e v razmerju med ZDA in EZ. Vprvem primeru sta ‘go~i temi biopiratstvo in vpra{anje, ali so upravi-~ene do koristi od tr‘enja produktov na osnovi pridobljenih genetskihinformacij tudi dr‘ave, na katerih ozemlju so rastline, ‘ivali in ljudje,ki so predmet genetskih raziskav strokovnjakov razvitega sveta, ali paso do tega upravi~ena le podjetja, ki so investirala v raziskave in nji-hove rezultate privedla do tr‘enja. Popolnoma jasno je, da brez izvor-nih nosilcev genskih informacij ne bi bilo tr‘nih produktov, prav takopa jih ne bi bilo brez raziskovanja in razvoja. Velika je tudi razprava ovlogi genske tehnologije v procesih globalizacije, ki vodijo k osiroma-



{itvi biotske raznolikosti na{ega planeta. Za nekatere je genska tehno-logija dokon~na re{itev problema proizvodnje zadostne koli~ine hra-ne, ker se bodo lahko gojile kulturne rastline na su{nih, zasoljenih,hladnih obmo~jih in se pridelek ne bo zmanj{al zaradi bolezni, pleve-la in insektov. Genska tehnologija naj bi vodila tudi k zmanj{ani rabikemi~nih za{~itnih sredstev v kmetijstvu. Drugi upravi~eno ugotav-ljajo, da je pomanjkanje hrane ekonomskopoliti~ne, ne pa fizi~ne intehnolo{ke narave, zato ga ne bo re{ila uporaba genske tehnologije vkmetijstvu, ampak ga bo dolgoro~no kve~jemu {e zaostrila. Genskatehnologija je za nekatere novo sredstvo ekonomske in strokovne mo-~i razvitih nad nerazvitimi, za druge je uresni~evanje mo‘nosti gen-ske tehnologije nastajanje raja na Zemlji, za tretje pa je pot k velikimdru‘benim in ekolo{ko/okoljskim tveganjem.

Poudarjajo se naslednje koristi od genske tehnologije:– genska tehnologija deluje v prid izbolj{anja ~lovekovih ‘ivljenjskih

okoli{~in, njegovega zdravja in okolja,– preventivno zdravljenje gensko pogojenih bolezni in morebiti celo

njihovo izkoreninjenje,– nova zdravila,– kakovostni in bolj zdravi ‘ivilski produkti,– bolj odporne rastline proti virusom in zmanj{ana potreba po upora-

bi kemi~nih sredstev za za{~ito rastlin,– pripeljala nas bo k u~inkoviti in varni zeleni revoluciji in omogo~ila

re{itev lakote v svetu,– nekateri uspehi na podro~ju rastlinske biotehnologije naj bi pokaza-

li njeno popolno ne{kodljivost za okolje, vneseni geni ne povzro~a-jo nobenih drugih sprememb, razen ‘elenih in predvidenih (Hud-nik, 1992, Kevles, Hood, 1992, Krimsky, Wrubel, 1996, Lah, 1997,Lah, 1997a, Slabe, 1997, Tokar, 2001).Vizionarske razprave o mo‘nosti genske tehnologije obetajo celo

nesmrtnost ~loveka. Za nekatere ne zveni utopi~no in fantasti~no, kosli{ijo, da smo mogo~e med zadnjimi generacijami, »ki {e poznajo bo-lezni, starost in naravno umiranje« (Musek, 2001). Ravno tak{na mo‘-nost pa je velika utopija, ki jo lahko goji razum, za katerega bi stara ki-tajska modrost rekla, da ne pozna na~el nebes in zemlje in ne ve, kakoso povezane stvari. Odkar se ~lovek od davnine sem zaveda nujnostismrti, to nujnost premaguje samo na religiozen na~in, z ve~nim po-smrtnim ‘ivljenjem. Sofokles (1968: 19) na{teva v Antigoni, kaj vse je~lovek izna{el in ukrotil, a ugotavlja: »le sredstva, da smrti bi utekel,ne najde«. Hegel (1965) nam je ponudil filozofsko razlago, zakaj ~lo-vek ne more ute~i smrti. Po njegovem vzrok smrti ne ti~i v posami~-nem, ampak v celoti, torej v bistvu samega ‘ivljenja. ê bi bil vzroksmrti v posami~nem, potem bi to posami~no ~lovek lahko obvladal.Patoanatomsko ugotavljanje vzrokov, zlasti starostne smrti, nam za-krije Heglovo resnico, ker nam smrt predstavi kot nekaj naklju~nega,

131

kot posledico konkretnega vzroka. Spreminjanje nujnosti v naklju~-nost je posledica tega, ker se nujnost smrti vedno pojavlja prek kon-kretnega naklju~nega vzroka. ê bi lahko obvladali celoto, potem biobstajala mo‘nost za genetsko zmago ~loveka nad smrtjo. Heglovuvid nas postavlja na realna tla pred obli~je smrti, ki je ni mogo~e pre-magati z nobeno znanstvenotehnolo{ko »zvija~nostjo« ~loveka. To jelahko temelj za razumevanje tragi~nosti ~lovekove eksistence ali veli-~ine njene enkratnosti in kon~nosti ali za upanje v njeno nesmrtnost vonostranstvu. Je ~lovek kon~no v kloniranju na{el sredstvo, s katerim{e ni razpolagal v Sofoklesovem ~asu in tudi {e ne 2500 let po njem dodana{njih dni? Kloniranje je zgolj nadomestek za ~lovekovo telesno,fizi~no kon~nost in smrtnost, ni pa zmaga nad dru‘beno, duhovno-psiholo{ko, osebnostno enkratnost, kon~nost in smrtnost ~loveka.

Sprejeta zakonodaja v Evropski zvezi o nujnem ozna~evanju gen-sko spremenjenih ‘ivil bo vplivala na genske projekte v kmetijstvu in‘ivinoreji. ê potro{niki ne bodo v zadostni meri kupovali ozna~enegensko spremenjene hrane, se bodo morali opustiti mnogi podjetni{kicilji v zvezi s tr‘enjem in tr‘nimi dele‘i gensko spremenjenih ‘ivil.Nekateri sodijo, da je vsesplo{na raz{irjena raba genske in modernebiotehnologije zgodovinska neizogibnost in je ne bodo prepre~ila no-bena okoljska in antiglobalisti~na prizadevanja. Dru‘beno dogajanjese spreminja v naravni proces. Nujnost se izena~uje z neizogibnostjo([ter, 1994: 14). Vse, kar je nujno, {e ni neizogibno. ^lovekova vplete-nost v dogajanje nujnosti odvzema zna~aj neizogibnosti. Zlasti {e tovelja za znanstvenotehni~no izkori{~anje naravnih zakonitosti (nujno-sti). S poznavanjem in kombiniranjem razli~nih zakonitosti se ~lovekizogne neizogibnosti. Nekoliko druga~e je na podro~ju dru‘benozgo-dovinskega dogajanja. Tu ne obstaja tip zakonov, kot jih pozna nara-voslovje. Tudi dru‘boslovne znanosti odkrivajo splo{no, vendar neobstaja linearno deterministi~na vzro~no-posledi~na povezava medsplo{nostjo in konkretnim dogodkom. Zato tu {e mnogo te‘je trdimo,kaj je in kaj ni bilo nujno in neizogibno. ^love{ka zgodovina vednovklju~uje razli~ne mo‘nosti. Sedaj mislimo, da je bila tehni~na nujnostuveljavitev avtomobilskega prometa na bencinski pogon, toda konec19. in v za~etku 20. stoletja so po cestah vozili tudi {e avtomobili naparni in elektri~ni (akumulatorji) pogon. Prav tako se je ‘e v preteklo-sti veliko razpravljalo o tehni~ni uporabi son~ne energije, pa je potemto popolnoma zamrlo, danes pa mogo~e dolgoro~no pomeni edino re-sno alternativo kon~nosti fosilnih goriv in z njimi povezane groze~eenergetske krize moderne znanstvenotehni~ne civilizacije. To sevedane bo zgolj energetska kriza, ampak splo{na dru‘bena, kulturna kriza,saj so fosilna goriva materialni energetski temelj celotnega na~ina pro-dukcije in potro{nje, celotne kulture in na~ina ‘ivljenja sploh. Samo ~esmo zazrti zgolj v preteklost, je vse videti neizogibno, ker sledimo ak-siomu: kar ni bilo nujno, se pa~ ni zgodilo. Da se je nekaj zgodilo, naj



bi bilo ‘e dokaz njegove nujnosti in neizogibnosti. To je seveda napa~-no sklepanje. Dogaja se oboje: naklju~no in nujno, ne pa samo nujnoin neizogibno. Dejstvo, da nekaj obstaja, {e ni posledica neizogibnosti.Dr‘i, da tisto, kar se ni zgodilo, ni moglo biti nujno, toda iz tega {e nesledi, da pa se je tisto, kar se je zgodilo naravno ali zaradi dejavnostiljudi, tudi nujno in neizogibno moralo zgoditi. V tem primeru je zani-kan obstoj kakr{nekoli naklju~nosti. Vse je samo nujno in neizogibno.V odnosu do sedanjosti in prihodnosti se nam zdi samoumevno, davedno obstajajo razli~ne mo‘nosti, pri tem pa pozabljamo, da je bilavsaka ~love{ka preteklost neko~ tudi sedanjost in prihodnost in torejni nobenega razloga, da bi preteklosti odvzemali alternativnost in jodopu{~ali samo za sedanjost in prihodnost. Deterministi~no razume-vanje ~love{ke zgodovine kot ~iste nujnosti in neizogibnosti je dik-tatura dejanskosti nad mo‘nostmi, diktatura preteklosti nad pri-hodnostjo. @e sama spoznavnomiselna rekonstrukcija preteklosti jenaklonjena ovekove~enju nujnosti. Obstajajo pa tudi psiholo{ki razlo-gi za ~lovekov strogo deterministi~ni pogled na preteklost. V odnosudo nje je ~lovek nemo~en in to krepi ob~utek nujnosti. Preteklosti nemoremo spreminjati, ne moremo ve~ vplivati nanjo kot lahko na seda-njost in prihodnost. [e bog tega, kar se je zgodilo, ne more spremenititako, kot da se ni zgodilo. ê je tega zmo‘en, potem je to za ~lovekapopolnoma nedoumljiva logi~na protislovnost. Vendar pa ne samo vodnosu do preteklosti, ampak tudi v odnosu do sedanjosti in prihod-nosti obstajajo sociopsiholo{ki dejavniki, ki odvzemajo zgodovinske-mu dogajanju alternativno naravo in ga spreminjajo v neizogibnost.Tak{en ob~utek in miselnost se lahko oblikujeta iz dveh popolnomanasprotnih situacij: ali zaradi izklju~enosti ~loveka iz dogajanja ali pazaradi njegovega velikega sodelovanja v njem. Odsotnost zagovorni-kov razli~nih dru‘benih re{itev ali pa odlo~ilna prevlada ene sameprispeva k deterministi~nemu dojemanju tudi sedanjosti in prihodno-sti. Prisotnost demokrati~nega pluralizma ima velik vpliv na tak{enali druga~en odnos do razli~nih zgodovinskih mo‘nosti. Isto velja tu-di za sedanje dojemanje neizogibnosti obstoje~ih procesov, pa naj greza globalizacijo ali za vseplo{no {iritev moderne biotehnologije.

Mo‘nost popolnega genskega preoblikovanja ‘ivljenja na Zemljitako lastnega ~love{kega kot tudi ostalega, kar nekateri celo z biblij-sko prispodobo poimenujejo kot »drugo stvarjenje«, ni neka neizo-gibnost, usoda, ampak stojimo pred tak{no ali druga~no izbiro razli~-nih mo‘nosti. Kak{no vsebino bo imel proces globalizacije in kje sebodo postavile dru‘benoeti~ne omejitve uporabi genske tehnologije,bo odvisno od razmerja mo~i in anga‘iranosti razli~nih akterjev, nji-hovih vizij, razli~nih meril u~inkovitosti, razli~nih vrednot, (ne)tole-rantnosti in ne nazadnje od njihovih predstav, kaj je sploh smisel ~lo-ve{kega ‘ivljenja, kaj je ~love{ka sre~a in zadovoljstvo. Ali je smisel~love{kega ‘ivljenja, da ‘ivimo skrajno tekmovalno in »uspe{no« v

133

znanstvenotehnizirani in ekonomizirani tr‘ni dru‘bi, nekateri ekstra-vagantno in razko{no, drugi pa skrajno ubo‘no, ali pa je v tem, da ‘i-vimo ~loveka dostojno ustvarjalno in kooperativno ‘ivljenje, kjer ninobenega bogata{a pa tudi ne nobenega reve‘a po lastni krivdi? @ePlaton (1957/III, 2: 77) je pri{el do ugotovitve, da se v skupnostih,kjer ni ne bogastva in ne siroma{tva, najdejo najbolj plemeniti zna~a-ji. To Platonovo misel bi za dana{njo rabo in vizijo lahko priredili ta-kole: homogenost v enakopravnosti materialnega okvira ‘ivljenja jetemelj heterogenosti razcveta vseh drugih mo‘nosti ~love{kega ‘iv-ljenja. Trg je v primerjavi z razli~no dr‘avno usmerjajo~imi ekonomi-jami v preteklosti imel ne samo svoje ekonomske, ampak tudi ~isto~love{ke in eti~ne prednosti. Dramati~en konflikt med trgom in dru‘-bo se za~enja, ko se, namesto trga v dru‘bi, dru‘bo za~enja spremi-njati v tr‘no dru‘bo, ki si podredi in kolonizira v imenu u~inkovitostiin napredka vsa podro~ja ‘ivljenja. Za~ne se ustvarjati vtis, da so tu-di moralne norme nepotrebne in imajo kve~jemu samo {e zaviralnofunkcijo za ekonomski in znanstvenotehni~ni napredek. Moralne pre-soje postajajo nekaj ~isto subjektivnega, poljubnega, nasproti »objek-tivnim« ekonomskim, pravnim, tehni~nim, spoznavnim presojam.Kadarkoli je v zgodovini pri{lo do zaostrenega konflikta med moral-nimi normami in obstoje~imi ekonomskimi odnosi, med moralo inobstoje~im pravnim redom, se je razkrilo, da ljudje ne sprejemajo ve~obstoje~ega pravnega in ekonomskega reda kot splo{nega okviradru‘benega ‘ivljenja, ampak kot nekaj, kar je krivi~no in je postalopredvsem sredstvo za utrjevanje privilegijev vladajo~ih slojev. Pritiskza spremembo pravnega in ekonomskega reda je vse ve~ji. Dru‘bene-ga soglasja ni ve~. Tedaj se poka‘e zgodovinska mo~ moralnega, kipostane spro‘ilec dru‘benih sprememb. V normalnih okoli{~inah jemo~ morale tako neopazno samoumevna, da se lahko ka‘e kot po-polna nemo~ v primerjavi z ekonomiko in politi~no mo~jo. Toda to jele za~asno varljivo razmerje.

O katerih tehnologijah in z njim povezanih tveganjih bo dose‘enodru‘beno soglasje, bo odvisno tudi od vrednotnih prioritet v javnemmnenju. To {e posebej velja za tiste tehnologije, ki izzivajo dosedanjepredstave o varnosti, moralnosti, osebnosti, naravnosti, dostojanstvu~love{kega ‘ivljenja in podobno. Genska tehnologija spada med so-dobne tvegane tehnologije. Kritiki genske tehnologije trdijo, da se znjo ogro‘a ne samo ~lovek, ampak tudi rastlinski in ‘ivalski svet, dapreneseni geni v rastlinah lahko povzro~ajo hude alergije pri ljudeh.Zagovorniki takoj opozorijo, da alergije povzro~a tudi gensko nespre-menjena hrana in da je mogo~e z genskimi postopki prepoznati belja-kovine, ki povzro~ajo alergijo, in jih tudi »izlo~iti«. Kritiki nadaljeopozarjajo, da bi lahko nastale smrtonosne bolezenske klice, neuni~lji-ve ubijalske vrste rastlin ipd. Ekologi se bojijo, da bi se obrambni me-hanizmi gensko spremenjenih rastlin nasproti pesticidom, virusom in



parazitom prenesli tudi na divje sorodne rastline, ki bi se bujno raz{i-rile in izpodrinile {ibkej{e vrste. Vsaka zmaga sposobne vrste naj bipomenila poraz oziroma izgubo 10 ali 20 drugih. Nevarnosti bioteh-nologije torej ne ti~ijo samo v morebitnih neuspehih (nezgodah),ampak in mogo~e {e bolj v njenih uspehih. Mnogi ekolo{ki problemiizhajajo ravno iz ekonomskega uspeha modernega kemiziranegakmetijstva. Vendar kmetijstvo ni osamljen tovrstni primer. Nih~e neve, kak{ne bodo dolgoro~ne posledice ustvarjanja in u‘ivanja genskospremenjenih rastlin in ‘ivali. Nih~e ne ve in {e tudi ne more vedeti,kako bodo ekosistemi ne v dveh ali petih letih, ampak dolgoro~no, re-cimo v 20, 50 letih in {e ve~, odgovorili na te z vidika ~lovekovih po-treb in meril nesporno sijajne lastnosti transgenih rastlin. Nekateri so-dijo, da bo 21. stoletje stoletje biolo{kih znanosti, kot je bilo 18. ali 20.stoletje vek fizikalne znanosti. To je sicer mo‘no, lahko pa se zgodi, dase ~lovek zaradi posledic in neobvladljivih problemov, ki so povezaniz znanstvenotehnolo{kim razvojem, bolj obrne k oblikovanju svojelastne duhovne narave, svoje osebnosti, kot pa k oblikovanju in spre-minjanju zunanje ne‘ive in ‘ive narave, vklju~no svojega lastnega te-lesa. ê bi se zgodil tak{en civilizacijski vrednotni obrat, bi pomenilo,da je ~lovek za~el radikalno druga~e gledati na pomen znanosti intehnologije za vrednost, smiselnost in kakovost svojega ‘ivljenja. Tak-{ne dr‘e v zgodovini niso neznane. Vrednotna naravnanost, ki je izha-jala iz dolo~enega na~ina ‘ivljenja in temeljnih dru‘benih odnosov, jedolo~ala, za kaj se bo tro{ila akumulacija oziroma prese‘ni dru‘beniprodukt: ali za obnavljanje obstoje~ih produkcijskih tehnologij in zanjihovo raz{iritev, za nove produkcijske tehnologije ali za kaj druge-ga. Stare civilizacije Egipta, Gr~ije in Rima so ga tro{ile za piramide,prekrasne templje, amfiteatre, pala~e, ne pa za inovacije rokodelske inkmetijske tehnologije. Kapitalisti~na civilizacija od novega veka daljega velik del tro{i ne samo za obnavljanje, ampak tudi za stalno spre-minjanje tehnolo{kih procesov in sredstev, da bi se obdr‘ale kon-kuren~ne prednosti in pove~ali profiti. Tudi temeljna znanost je vsajposredno pritegnjena v ta svet podjetni{ke tekmovalnosti in inovativ-nosti s svojimi mo‘nostmi za nove tehnologije.

V povezavi med moderno gensko tehnologijo in svetom podjetni{-tva se odkrivajo fantasti~ne mo‘nosti, pa tudi velike ekolo{ke, dru‘-bene ter eti~ne nevarnosti. Obeti genske tehnologije presegajo domi{-ljijo lai~ne javnosti. Dobili naj bi vse mogo~e stvari: pomaran~e brezolupkov, melone brez pe{k, mo~nej{i poper, rastline, odporne protizmrzali, proti razli~nim boleznim, insektom ipd. Vzgojili so ‘e orja{kekrape in losose, ki so veliko te‘ji od naravnih vrstnikov. Orja{ki »gen-lososi« rastejo 10-krat hitreje kot njihovi vrstniki. Ameri{ki genetiki sopri{li do krompirja, ki vsebuje 60 % ve~ {kroba kakor obi~ajni in pricvrtju vpije manj ma{~ob. Z gensko manipulacijo so dobili ri‘, ki pre-‘ivi su{na obdobja in raste celo na slanih tleh. Iz krav, koz, ovc so us-

135

tvarili farmakolo{ke bioreakatorje. Semena gensko spremenjenih rast-lin so sicer dra‘ja, vendar se {e vedno spla~ajo, ker je za 20 % manj{araba herbicidov, kar je z ekolo{kega vidika pozitivna pridobitev. Gen-sko spremenjene svinje velikanke so imele hude okvare sklepov inskoraj niso mogle ‘iveti. Z gensko manipulacijo medicina ‘e dolgopridobiva insulin in betaferon, zdravilo pri multipli sklerozi. Genskiin‘enirji si zami{ljajo koko{i in svinje, odporne proti boleznim, superovce, ki proizvajajo ve~ volne, ipd. Opravka imamo z novo etapo izsi-ljevanja in standardizacije ‘ivljenja po ~lovekovih specifi~nih meri-lih. @ivilski tehnologi ra~unajo, da bodo z genskim manipuliranjem‘ivil dosegli 30-odstotno letno rast. Nekateri ocenjujejo, da se bo samoz gensko manipulacijo spremenjenih semen zaslu‘ilo ve~ milijardevrov. Nekateri so ocenili, da kritiki genske tehnologije polagajo oro‘-je, da so spoznali, da so pretiravali z opozorili, in da priznavajo sedaj,da u‘ivanje gensko spremenjenih ‘ivil ni nevarno. Ali ne gre za prehi-tri neodgovorni umik? To je podobno, kot ~e bi na za~etku avtomobi-lizma njegovi kritiki trdili, da bo na tiso~e ljudi umrlo na cestah, ponekaj letih pa bi ugotovili, da so pretiravali in da tak{na ocena ni real-na. Danes to ‘e davno ni ve~ pretiravanje, ampak je kruta realnost. Ve-liki so obeti biotehnolo{ke revolucije na podro~ju kmetijstva, ‘ivinore-je, ‘ivilske tehnologije, farmacije, medicine in ekologije, trenutno pa{e ni ve~jih nesporno o~itnih neza‘elenih posledic. Tak{na situacija ninaklonjena tistim raziskovalcem znotraj genske tehnologije, ki ‘elijobolj kriti~no celovito opozarjati na njene mo‘ne dolgoro~ne ekolo{ke,dru‘bene in zdravstvene posledice. Vedno je v slab{em polo‘aju tisti,ki dokazuje mo‘nost nevarnosti, kot tisti, ki lahko poka‘e na ‘elenerezultate. Sen~ne strani uspehov obi~ajno pridejo kasneje. Za sedajskeptiki ka‘ejo predvsem na mo‘ne ne‘elene posledice, ki lahko po-stanejo realnost v prihodnosti, zagovorniki in tvorci sodobne gensketehnologije pa na mno‘ico oprijemljivih ‘elenih rezultatov. V mnogihprimerih se scenarij znanstvenotehni~nega napredka odvija pribli‘notakole: veliki obeti, ki utrejo pot uporabi znanja, so o~itni, prepri~ljivi,velika tveganja, ki se {e k sre~i niso uresni~ila, pa se zdijo prenapih-njena in neutemeljena. La‘je je prepri~ljivo zagovarjati ‘e uresni~enepozitivne mo‘nosti kot pa {e nerazvidna in hipoteti~na tveganja. Naj-prej se po‘anjejo pozitivni rezultati, ki ‘e spremenijo na~in ‘ivljenjater zadovoljevanja potreb, potem {ele postanejo vidni, obi~ajno s pre-cej{njim ~asovnim zaostankom, spremljajo~i negativni u~inki in {eletakrat postanejo tudi realnej{a mo‘na tveganja katastrofalnega obse-ga. Tedaj pa so ljudje ‘e ujeti v mre‘o novih razmer, ki jim objektivnoin subjektivno ne dopu{~ajo, da bi se lahko odrekli pozitivnim rezul-tatom, a hkrati {e ne vedo, kako naj bi se izognili realnim tveganjem.V tem pogledu je bila zanimiva razprava o mo‘nostih in tveganjihbiotehnologije (uporabe transgenih rastlin) v kmetijstvu (Delo, Zna-nost za razvoj, 4. januar 1995 in 18. januar 1995). Ko se zavemo v vsej



{irini in globini mo‘nih »stranskih« neza‘elenih posledic znanstveno-tehnolo{kega razvoja na osebni, dr‘avni, meddr‘avni in globalni rav-ni, s tem ne preneha ~lovekovo ustvarjalno, inovativno izkori{~anjenarave, ampak postane to bolj modro, bolj preudarno, bolj previdno,bolj celostno, bolj dolgoro~no, bolj omejeno, skratka, bolj ekolo{ko navsej ~rti. Pri financiranju raziskovanja bi tak{ni usmeritvi ustrezalapraksa, da se pri vsakem posegu v prostor, pri vsaki uvedbi novihtehnolo{kih inovacij, pri vsaki uporabi novih kemi~nih substanc kjer-koli, namenijo zadosti velika sredstva za raziskovanje njihovih eko-lo{kih/okoljskih u~inkov. Seveda pa so potrebna sredstva za razisko-vanje posledic ‘e obstoje~ih inovacij in posegov v prostor. ê neupo{tevamo zadnjih desetletij, je dosedanji znanstvenotehnolo{ki inekonomski razvoj imel interes predvsem za tr‘ne dobrine, ne pa zanjihove ekolo{ke/okoljske posledice, ki se ne tr‘ijo in ni od njih nobe-nega dobi~ka. Sedaj se spreminja razmerje, toda ne dovolj hitro in vzadostnem obsegu glede finan~nih sredstev, raziskovalnih interesovin kadrov za raziskovanje »son~nih« in »sen~nih« strani dru‘benoteh-nolo{kega razvoja.

Moderna biotehnologija in genska tehnologija bosta pomagali re{i-ti nekatere dosedanje probleme, vendar bosta tudi ustvarili {tevilnenove. Tak{na je bila obi~ajna usoda vsake tehnologije in nobenih raz-logov ni, zakaj bi bila genska tehnologija izjema. Nasprotno, na splo-{no velja pravilo: ~imve~ji so obeti, toliko ve~ja so tveganja in tolikodalj{a je senca velikih ne‘elenih rezultatov. Navdu{eni zagovornikigenske tehnologije odgovarjajo: poglejte, ‘e ve~ kot 20 let potekajo la-boratorijske raziskave, pa se {e ni zgodila nobena nesre~a s huj{imiposledicami. Skeptiki seveda lahko takoj odgovorijo, kar se {e ni zgo-dilo, se {e vedno lahko zgodi, in kar se lahko zgodi, se verjetno tudibo zgodilo. Ostaja samo vpra{anje ~asa in okoli{~in, da se zgodijo ma-lo verjetni, toda mo‘ni dogodki. Jedrska nesre~a ~ernobilskega tipa sedolgo ni zgodila, toda nazadnje se je. Popolnoma druga ekolo{ka inzdravstvena razse‘nost pa tudi nastaja, ko se rezultati raziskav selijoiz laboratorijev v dru‘bo, v biosfero in v bistvu za~ne potekati znans-tveno nenadzorovani zgodovinsko-evolucijski eksperiment v ‘ivo,neprostovoljni eksperiment ~love{tva s samim seboj, s celotnim ‘ivlje-njem in naravo.

Vpra{ljivo je, ali bodo pravo~asno vzpostavljeni u~inkoviti kontrol-ni in nadzorni mehanizmi. Vsak predpis in vsak zakon vedno ra~unaz mo‘nostjo, da se nekaj dela, kar se ne bi smelo, ali da se nekaj ne de-la, pa bi se moralo. Neprestano se kr{ijo okoljski standardi in predpi-si. To so lahko majhni, drobni prekr{ki, lahko pa imajo lastnosti ekoci-da. Ni verjetno, da bo pri genski tehnologiji kaj druga~e, ~eprav bodotveganja lahko veliko usodnej{a. Pri genski tehnologiji ne bo mo‘notako hitro ugotavljanje kr{itve sprejetih zakonov ali predpisov, kot jesedaj mogo~e ugotavljati kr{itve sporazuma o prepovedi jedrskih po-

137

skusov. Jedrskih poskusov v atmosferi, zemlji in morju ni mogo~e pri-kriti. Kaj pa na podro~ju genske tehnologije?

Z gensko tehnologijo nastajajo nevarnosti, da bo ~love{tvo ~ez 20,50 let za{lo {e v globljo naravno prisilo. ^lovek je stopil v novo ob-dobje svojega konstrukcijskega, in‘enirskega, manipulativnega odno-sa do ‘ivljenja. Tehni~ni, in‘enirski instrumentalni odnos se iz ne‘ivenarave prena{a na celotno ‘ivljenje. Reakcije na daljnose‘ne mo‘nostiso bile hitre in najprej se ho~e ~lovek izvzeti in zavarovati pred koloni-zacijo in‘enirske prakse. Odlo~no so bile zavrnjene mo‘nosti repro-duktivnega kloniranja ljudi. Slovenska akademija znanosti in umetno-sti je dala izjavo, s katero je zavrnila kloniranje ljudi kot eti~nonesprejemljivo (SAZU, 2001). Pri genski tehnologiji so bolj kot pri ka-terikoli drugi stopile na plan hkrati vse tri razse‘nosti tveganj: ekolo{-ka, dru‘bena in eti~na. Strokovno in javno priznanje te tveganosti seka‘e v tem, da so bili v nekaterih dr‘avah sprejeti posebni zakoni ogenski tehnologiji. V Sloveniji je bil sprejet Zakon o ravnanju z genskospremenjenimi organizmi (Ur. list {t. 67, 2002).

Vzorec opravi~evanja uvajanja tveganih tehnologij, ki vidi le njiho-ve son~ne strani, je splo{no raz{irjen in se je v zgodovini ‘e pogostouporabil, tudi pri obrambi tehnologij, ko so se naknadno razkrile nji-hove neza‘elene, sen~ne strani, kot na primer pri intenzivni kemizaci-ji kmetijstva. Pri stroki poudarjanje pozitivnih strani tehnologij niuravnote‘eno z njenimi mo‘nimi negativnimi stranskimi u~inki, priradikalnih ekologistih pa ne z njihovimi pozitivnimi. Ta neuravnote-‘enost je pri stroki pogojena z bojaznijo, da bi opozarjanje na mo‘natveganja lahko ustvarilo v javnosti splo{no negativno mnenje o upo-rabi genske tehnologije, kar bi vplivalo na vire financiranja in vzpo-stavilo pretirano strogo regulacijo genskih raziskav in njene uporabe.Velik del strokovne javnosti je neznansko nadu{en nad mo‘nostmigenske tehnologije in zaskrbljen, da ne bo pravo~asno sko~il na »bio-tehnolo{ki vlak«, ki je odpeljal iz ZDA, Zahodne Evrope in Japonske.Tak{na dr‘a je razumljiva. ê ho~e biti strokovno uspe{na na tem hi-tro razvijajo~em se podro~ju s hudo raziskovalno in tudi podjetni{kokonkurenco, mora sko~iti na ta vlak s prepri~anjem, da pelje v bolj{oprihodnost, k zeleni revoluciji, k uspe{nej{emu re{evanju lakote nana{em planetu, k preventivi genetsko pogojenih bolezni in drugo.Kdo neki bi zagovarjal, da je treba ~imhitreje sko~iti na vlak, ~e bi gamu~ila negotovost, da vlak mogo~e vendarle vodi v prepad? Ob veli-kih obetih in velikih pomislekih v zvezi z gensko tehnologijo se je tre-ba spomniti Nietzschejeve skrajno hereti~ne dr‘e, ki je videla v doz-devni vednosti o tem, kaj je »koristno«, kaj je »v interesu« ~love{kegarodu, »prav tisto najve~jo neumnost, zavoljo katere bomo morda ne-ko~ propadli« (navedeno po \uri}, 1984: 49). Obstaja torej {kodljivodozdevno vedenje o tem, kaj je dolgoro~no koristno za ~love{tvo.Mnogi protagonisti sodobnih tehnologij se obna{ajo, kot da resni~no



in ne samo dozdevno vedo, kaj je koristno in dobro za ~love{tvo. Tudigenska tehnologija je primer, da se v tehnologiji vidi re{itev proble-mov, ki pa so v bistvu dru‘benopoliti~ne narave. Ob obstoje~ih dru‘-benih odnosih kljub uporabi genske tehnologije ne bo v svetu ni~manj lakote, kot jo je sedaj, verjetno pa je bo {e ve~. Ob vsem tehni~-nem in gospodarskem napredku se je razmerje med dohodkom v pe-tini najbogatej{ih in najrevnej{ih dr‘av pove~alo od razmerja 30 : 1 vletu 1960 na 61 : 1 v letu 1991 (Brown, 1996: 2).

Vsaka tehnologija je bila praviloma zlorabljena. Iz tega pa ne sme-mo sklepati, da pod soncem glede mo‘ne zlorabe tehnologij ni ni~novega. Popolnoma druga razse‘nost zlorabe je, ~e zlorabim jedrsko aligensko tehnologijo ali ~e zlorabim no‘, da nekomu vzamem ‘ivljenje.Ko se bo razmahnila biotehnolo{ka revolucija, bo imela veliko bolj dalj-nose‘ne posledice, kot so jih imele industrijska, elektrotehni~na, mi-kroelektronska in informacijska revolucija. Nekateri mislijo, da se ~lovekpostavlja v vlogo boga ‘e od pradavnine in torej genska tehnologija vtem pogledu ne pomeni ni~ novega. Razli~ni miti nakazujejo ~loveko-ve skrite ambicije po tej vlogi, toda od dejanskih mo‘nosti je bil dale~.Poljedelec in ‘ivinorejec neolita, gr{ki, rimski, srednjeve{ki ~lovek sekljub tehni~nemu napredku ni postavljal v vlogo boga, ampak je vodilz njim razgovor, ga ~astil, se mu zahvaljeval, ga prosil in se ga bal. Za-radi {ibke prakti~ne tehnolo{ke vloge si ~lovek ni prisvajal vloge bo-ga, ~eprav ga je v~asih zamikala. Genska tehnologija obstoje~im eko-nomskim ciljem v ‘ivinoreji in kmetijstvu ponuja nove radikalnemetode izsiljevanja, spreminjanja in utesnjevanja ‘ivljenja. Z genskotehnologijo se za~enja nezasli{ana komercializacija ‘ivljenja, kakr{nesvet {e ni videl in z njo tudi nima nobenih izku{enj. Ko se bo razmah-nila komercializacija produktov genske tehnologije, nobeni predpisiin zakonski pravni akti ne bodo mogli prepre~iti zlorab novih in no-vih znanstvenih odkritij, vse bolj konkuren~no in profitno mikavnihinovacij, katerih sen~na stran se bo hote ali nehote zamol~ala, da se nebi ustvarile morebitne dru‘bene in birokratske ovire za njihovo ure-sni~evanje. ^love{tvo za~enja z zametki biotehnolo{ke revolucije velikeksperiment s samim seboj in z vsem ‘ivljenjem na Zemlji. To ni eks-periment in vitro, ampak in vivo. V nasprotju z laboratorijskimi eks-perimenti in vitro so zgodovinski eksperimenti in vivo neponovljivi.

Temeljna na~ela obna{anja v trajnostnem razvoju

Nobena koncepcija dru‘benega razvoja ni samo ekonomska doktrina,ampak je dolo~en na~in mi{ljenja, razumevanje sebe, dru‘be in nara-ve. Nujno vsebuje vrednotne razse‘nosti in cilje. Tudi trajnostni raz-voj je povezan z vrednotami. Vklju~uje celo druge vrednote in dru-

139

ga~no prioriteto vrednot. Povezan je s temeljnim vpra{anjem, kakoho~emo in ‘elimo ‘iveti v naravi in v dru‘bi. Paradigma trajnostnegarazvoja vklju~uje spremembo na{e celotne vrednotne zavesti. Govoriin pi{e se o etiki trajnostnega razvoja, o novi ekolo{ki etiki. Tak{naetika ima globalni zna~aj, mora biti prisotna v vseh dru‘bah ali pavsaj v tistih, ki so vodilne glede uporabe virov, {tevila prebivalstva inobremenitve okolja. Usmeritev v trajnostni razvoj je povezana s slabi-tvijo antropocentri~ne in uveljavljanjem ekocentri~ne etike. Novi duhraz{irjene ekocentri~ne etike je takole izra‘en v knjigi Skrb za Zemljo:»Namen skrbi za Zemljo je izbolj{anje ‘ivljenjskih razmer ljudi na sve-tu z definiranjem dveh zahtev. Prva je zagotoviti {iroko in iskreno za-vezanost novi etiki trajnostnega ‘ivljenja in prenesti njena na~ela vprakso. Druga je povezati ohranitev in razvoj: ohranitev, ki bo zdru-‘evala na{e ukrepanje v mejah zmogljivosti Zemlje, in razvoj, ki boljudem povsod omogo~il, da bodo u‘ivali dolgo, zdravo in polno ‘iv-ljenje« (IUCN, UNEP, WWF, 1993: 3). Globalna ekocentri~na etika traj-nostnega razvoja je {ele v zametkih. Njena odsotnost in z njo poveza-na odsotnost mednarodnega pravnega in regulatornega re‘ima ovirahitrej{e uveljavljanje trajnostnega razvoja. Za uveljavitev trajnostnegarazvoja sta zelo pomembni navzo~nost in raz{irjenost okoljskih vred-not med ljudmi, kak{no je razmerje med antropocentri~no, protehni~-no, proekonomisti~no in ekolo{ko/okoljsko zavestjo.

Za zdaj {e ne obstaja kak{na formalnopravno mednarodno zavezu-jo~a listina okoljskih na~el. Deklaracija o okolju in razvoju iz Ria de Ja-neira v bistvu vklju~uje naslednja temeljna na~ela:

a) pla~a naj onesna‘evalec,b) na~elo nediskriminacije,c) na~elo skupne, toda diferencirane odgovornosti,~) na~elo medgeneracijske pravi~nosti,d) na~elo previdnosti in breme dokaza.a) Na~elo »pla~a naj onesnaèvalec« (polluter pay principle – PPP)

je {iroko sprejeto v razvitem svetu in je vklju~eno v Maastritski spora-zum iz leta 1992 ter Helsin{ko in Pari{ko konvencijo iz istega leta. Vnekem smislu je vsebina tega na~ela v omejenem pomenu prisotna èpri Platonu (1957: 259), ki zahteva zakon, po katerem bi se lahko izto-ìla {koda, ki jo je nekdo povzro~il drugemu zaradi namernega one-snaènja (Platon govori o zastrupljanju) vode. Problem nastane, ~e jeonesnaèvalcev mnogo in njihovega deleà pri po{kodbi okolja ni mo-go~e to~no dolo~iti ter ~e onesnaèvalec ne obstaja ve~ ali ga ni mogo-~e odkriti.

b) Na~elo nediskriminacije zahteva, da onesna‘evalci, ki povzro~a-jo onesna‘evanje prek dr‘avnih meja, ne morejo biti obravnavanimanj strogo, kot ~e bi povzro~ali onesna‘evanje v lastni dr‘avi. Tudi‘rtve tak{nega onesna‘evanja ne morejo biti obravnavane druga~ekot ‘rtve onesna‘evanja v dr‘avi, od koder izvira onesna‘enje.



c) Na~elo skupne, toda diferencirane odgovornosti zahteva, da sestro{ki ukrepov za za{~ito okolja porazdelijo na temelju razli~nih pris-pevkov h globalni degradaciji okolja. O tem na~elu, ki je vklju~eno vDeklaracijo iz Ria, je bilo veliko spora. Uporabo tega na~ela je mo‘nonajti tudi v Konvenciji o podnebnih spremembah iz leta 1992. Tukaj nibilo samo sprejeto, da si de‘ele v razvoju lahko privo{~ijo manj strogestandarde kot razvite, ampak da so tudi upravi~ene do tehnolo{ke infinan~ne pomo~i, ki bi jim pomagala izpolniti obveznosti iz Konvenci-je. ê te podpore ni, se niso dol‘ne podrediti obveznostim.

~) Na~elo medgeneracijske pravi~nosti pri~akuje od dr‘av, da upo-{tevajo dolgoro~ne okoljske u~inke svojih akcij. Treba je upo{tevati nesamo dolgoro~ne posledice za naravo, ampak tudi za ~loveka. Bodo-~im generacijam se lahko naprtijo silni stro{ki za o~i{~enje okolja. Nemore se preprosto domnevati, da bodo bodo~e generacije razvile po-trebne tehnologije za te namene. Nekatere po{kodbe okolja so nepo-vratne. Na~elo medgeneracijske pravi~nosti je bil klju~ni element vdefiniciji trajnostnega razvoja. Medgeneracijska pravi~nost in odgo-vornost se nana{ata na prihodnost. To na~elo je izrazito eti~ne, vred-notne narave, zato je za mnoge tudi zelo sporno, nejasno in nedore~e-no.

d) Na~elo previdnosti in breme dokaza (precautionary principle,burden of proof) dopu{~ata in celo nalagata dol‘nost, da se ukrepa tu-di v odsotnosti polne znanstvene gotovosti, da bi se prepre~ila degra-dacija okolja. Na njem temelji okoljska politika »bolje varovati kot ob-‘alovati« (better safe than sorry). Na~elo si je utrlo pot v mednarodnopravo in politiko na podlagi nem{kih predlogov za Mednarodno mi-nistrsko konferenco o Severnem morju. Ti predlogi pa so temeljili na»Vorsorgeprinzip« nem{kega prava (Freestone, Hey, 1996: 3–4). Neza-dostno poznavanje vzro~no-posledi~nih mehanizmov ne more bitiopravi~ilo za odlaganje ukrepov, da bi se izognili velikim tveganjem.V zvezi z onesna‘enjem morij in rek se je poudarila nujnost nadzoravnosa in odlaganja nevarnih snovi. Struktura in funkcioniranje ekosi-stemov je tako kompleksno, da bo vedno navzo~a dolo~ena stopnjaspoznavne negotovosti vsaj glede dolgoro~nih posledic ~lovekovihtehnolo{kih posegov v okolje. V konkretnih primerih lahko v znans-tvenih krogih obstaja nesoglasje o upravi~enosti ukrepanja na podlagina~ela previdnosti. Britanski kmetje so sodili, da je dovolj primerov,da se prepove uporaba herbicida 2,4,5-T in da ni treba ~akati, da sedobi 100-odstotni dokaz o njegovi {kodljivosti za zdravje ljudi. Advi-sory Committee on Pesticides (ACP) pa je sodil, da je za prepovedpremalo dokazov in da je edina opravi~ljiva politika, da je dovoljenanjegova raba. Intuicija kmetov se je izkazala za pravilno. Na splo{noje sedaj uporaba herbicida 2,4,5-T prepovedana, vendar so {e do da-nes podatki nepopolni in izsledki o njegovem vplivu na ~lovekovozdravje negotovi (Likar, 1998: 127). Kmetje so se zavzemali za dolo~e-

141

no ravnote‘je med verjetnostjo in gotovostjo glede dokaza o {kodlji-vosti herbicida, ACP pa je izhajal iz na~ela, da je prepoved mo‘na, kose razpolaga z dokazom, ki je onstran vsakega razumnega dvoma.Dokler ni zadostnega dokaza, se obstoje~a praksa ne spremeni. S temse breme dokaza prena{a na dr‘avljane in okoljske skupine. Ko jeEvropska zveza prepovedala uvoz mesa ameri{ke govedi, ker so bilinjeni krmi prime{ani rastni hormoni, je ameri{ka stran menila, da ninobenih tehtnih strokovnih dokazov o {kodljivosti u‘ivanja tak{negamesa za ~lovekovo zdravje. S tem je namigovala, da je tak{en ukrep vfunkciji za{~ite evropskega trga pred ameri{ko konkurenco, ne pa vfunkciji skrbi za zdravje potro{nikov. Na~elo previdnosti ima izrazitpreventivni, ne pa reaktivni zna~aj na ‘e nastale posledice. Usmerja sena prepre~evanje onesna‘evanja na samem izvoru, uporabo okoljsko~im bolj ~istih produkcijskih metod, vklju~no z odpovedjo preve~ tve-ganih aktivnosti. Na~elo previdnosti zahteva raziskovanje o mo‘nihdolgoro~nih, ~asovno odmaknjenih posledicah ~lovekovih obremeni-tev okolja. Pogosto celo strokovnjaki odpravijo mo‘nost negativnihekolo{kih/okoljskih posledic, ~e{ saj ni resnih znanstvenih dokazovza njihov obstoj. Toda ali so jih sploh iskali dovolj intenzivno in dovoljdolgo? Ker se to pogosto ne dela, vsaj ne za dolo~ene primere, se stro-kovno sklepa, da mo‘nost ekolo{ke/okoljske {kodljivosti dolo~enegapostopka in inovacij ni dokazana. Mo‘nost njihove {kodljivosti najdokazujejo tisti, ki mislijo, da obstaja, ne pa tisti, ki jo zanikajo gledena sedanje stanje znanosti in njenih metod raziskovanja. Mo‘ne ne-varnosti u‘ivanja gensko spremenjene hrane se pogosto odpravijo strditvijo, ~e{ saj do sedaj {e nih~e ni umrl zaradi u‘ivanja tak{ne hra-ne. Ta »prepri~ljivi« odgovor pa se redkokdaj zavrne z vpra{anjem, alisploh obstajajo obse‘ne epidemiolo{ke longitudinalne raziskave eks-perimentalne in kontrolne skupine, kjer je ena u‘ivala gensko spreme-njeno hrano, druga pa ne.

Ko se zahteva ali opravi~uje ukrepanje ob odsotnosti popolnih,vendar zadostnih znanstvenih dokazov za mo‘ne {kodljive posledice,se odpira tudi prostor za pritiske fundamentalisti~nih okoljskih sku-pin. Te skoraj povsod vidijo odsotnost zadostnih znanstvenih doka-zov za ne{kodljive posledice: od moderne genske in biotehnologije pado mo‘nih u~inkov elektromagnetnih sevanj na ‘ivljenje sploh in nazdravje ~loveka {e posebej. Zaostri se vpra{anje bremena dokaza (theburden of proof). Ali so dol‘ni dokazovati tisti, ki sodijo, da so tehno-logije varne, ali tisti, ki sodijo, da so nevarne? Je breme dokaza napovzro~itelju ali na ‘rtvi mo‘nih tveganj? Obstajata dve strategiji:

a) Optimisti~na, podjetnio{ka, tr‘na.b) Previdnostna, omejevalna.a) Optimisti~na, podjetni{ka, tr‘na dopu{~a na primer uvajanje ke-

mikalij, tehnolo{kih procesov, tehni~nih sredstev, gensko spremenje-nih ‘ivil, gensko spremenjenih mikroorganizmov, ‘ivali, rastlin, mo-



bilnih telefonov, baznih postaj, ~etudi se ra~una z mo‘nostjo, da selahko izka‘e, da so nevarni. Ne dokazuje se, da ne morejo biti nevar-ni, ampak da so varni ob sedanji stopnji vedenja in raziskovanja. Vsakznanstveni zakon nekaj izklju~uje in ne dopu{~a. Ni mo‘no dokazatinemo‘nosti tveganja, ~eprav je malo verjetno, ~e ta ni v nasprotju spoznanimi zakoni. Tisti, ki ob uvajanju nekega produkta, kemikalij,dodatkov hrani ipd. dokazujejo njihovo morebitno {kodljivost, so pra-viloma v bolj nezavidljivem polo‘aju kot tisti, ki dokazujejo njihovokoristnost. Manifestna {kodljivost se pogosto poka‘e z zamudo ali pajo odkrijejo {ele obse‘ne epidemiolo{ke in druge statisti~ne raziskave.îm se upo{tevajo ~asovna razse‘nost in koli~ina raz{irjenosti ne~esater sinergizem, se takoj zamaje trdnost aksioma: vse, ~esar ni mogo~edokazati za {kodljivo, je varno. Dosedanji standardi o dopustnih tve-ganjih v glavnem abstrahirajo tveganja, ki izhajajo iz akumulativne insinergijske narave u~inkov. Kar je dopustno v majhnih koli~inah, {e nezagotovlja, da je ne{kodljivo, ~e ne gre za bioakumulacijo, tudi za se-{tevek dopustnosti v dalj{em ~asovnem obdobju. Ali je vseeno, ~e en-krat, stokrat ali vse ‘ivljenje u‘ivam dopustno onesna‘eno hrano, vdi-havam dopustno onesna‘en zrak in pijem dopustno onesna‘enovodo? Ima znanost ‘e zanesljiv odgovor na tak{no vpra{anje? Brezzaupanja v ne{kodljivost mejnih vrednosti dopustnega onesna‘enjasedaj sploh ne bi bilo mogo~e ‘iveti. Sedanji znanstvenotehni~ni na-predek temelji na dru‘benem soglasju o zaupanju v dopustne in ne-{kodljive mejne vrednosti onesna‘enja. To pa ne pomeni, da se mora-mo kar pomiriti in sprijazniti s so‘itjem mejnih, dopustnih vrednostionesna‘enja. Obstajajo mo‘nosti za njihovo zni‘evanje ali celo izlo~i-tev. Vpra{anje o mo‘nosti in nemo‘nosti tveganja je vedno tudi empi-ri~ne, kontekstualne narave. Nikdar ne bomo poznali vseh vzro~no-posledi~nih povezav v ~asu in prostoru, ki na~elno dopu{~ajomo‘nost malo verjetnih tveganj. Skratka, ni mogo~ dokaz, da tveganjaniso mo‘na, a hkrati so vsi pozitivni dokazi v na~elu nepopolni, ~a-sovno relativni. S to negotovostjo bomo morali ‘iveti v inovativnidru‘bi kljub spo{tovanju na~ela previdnosti.

b) Previdnostna, omejevalna ekolo{ka strategija nasprotuje uvaja-nju inovacij, ~e se ne more dokazati, da niso nevarne. Konec koncevpa je tudi neuvajanje inovacij tveganje. Znanstveni, podjetni{ki intere-si so naklonjeni, da se prevzamejo tveganja. Vlade gredo na roko zna-nosti in podjetni{tvu. Vodilno na~elo ve~ine vladnih okoljskih politikje, da naj dokazuje tisti, ki trdi, da tveganja so, ne pa tisti, ki trdi, dajih ni. Zagovorniki tehnologij sodijo, da so tehnologije varne, doklerni dokazano nasprotno. Okoljevarstveniki pa sodijo, da morajo tisti,ki uvajajo nove tehnologije, dokazovati, da niso nevarne. Na~elo »pla-~a naj onesnaèvalec« (polluter pay principle – PPP) bi se moralo do-polniti z na~elom »dokazuje naj onesnaèvalec« (polluter proves prin-ciple – PPP) (Franklin, 1998: 21). Pri zdravilih je breme dokaza na

143

razvijalcu in proizvajalcu, ne na uporabniku. Praksa, ki velja za uvaja-nje zdravil, bi morala veljati za ve~ino industrijskih kemikalij, indu-strijskih procesov in produktov, katerim so izpostavljeni ljudje, rastli-ne, ìvali, mikroorganizmi, ekosistemi (Schettler, Solomon, Valenti,Huddle, 1999: 314). Najbr` pa za tehnolo{ke inovacije nikdar ne bomogo~e tako natan~no predvideti in oceniti vseh mo`nih nezaèlenihstranskih u~inkov, kot je to pri uporabi novih zdravil. Odbor strokov-njakov, ki jih je sklicala ameri{ka Environmental Protection Agency(EPA), je zavrnil kot zgre{eno sklepanje, da iz relativne pomanjkljivo-sti dokaza sledi, da je tveganje manj{e ali celo da ga sploh ni. Ve~ji po-men je treba nameniti pomanjkanju zadostnega dokaza za obstoj tve-ganja. Potreben je alternativni pogled na znanstveno racionalnost inobjektivnost, ki pa se mora hkrati izogniti relativizmu in iracionaliz-mu v presoji tveganja (Silbergeld, 1991: 178). Vpra{anje, kdo naj nosibreme dokaza, v mnogih primerih ni nobena ~ista akademska zadeva,ampak se povezuje z velikimi finan~nimi stro{ki, ki jih vklju~uje odlo-~anje v razmerah spoznavne negotovosti. Britanski Central ElectricityGenerating Board (CEGB) je v 80. letih nasprotoval nadaljnjemu zao-strovanju nadzora onesnaènja zraka, ker je sodil, da so znanstvenidokazi o posledicah kislega de`ja pomanjkljivi. Ministri v Veliki Brita-niji so 10 let zatrjevali, da ni dokaza o vzro~no-posledi~ni povezavimed bovine spongeforme encephalopathy (BSE) in Creutzfeldt-Jacob-sovo boleznijo in zato tudi ni razloga za ukrepanje. V dolo~enem smi-slu so imeli prav. Na voljo niso imeli zanesljivega vedenja. Tak{na si-tuacija je normalna v znanosti, je pa delikatna v okoli{~inah, koimamo opravka z negotovostjo, ali naj se ukrepa ali ne. ê bi ministrs-tvo ukrepalo ob pomanjkljivem znanju, bi se verjetno temu uprli ìvi-norejci. Stali{~e ministrov je odsevalo spoznavno realnost, hkrati paso se posku{ali skriti za mitom intelektualne avtoritete znanstvenegavedenja v na{i kulturi (Grove, 1998: 52). Vlada je v primeru BSE po-slu{ala tiste, ki so govorili to, kar je èlela sli{ati: uìvanje govedine jevarno (Tindale, 1998: 63). Konservativna britanska vlada je v letih1992–1997 stalno izjavljala, da bo okoljska regulacija temeljila na so-lidni znanosti. Sklicevanje na solidno znanost v povezavi z varstvomokolja je dvorezno. Lahko postane izgovor za odla{anje ukrepov, ~etu-di obstaja veliko soglasje v znanosti. Ker spoznavna negotovost prikompleksnih vzro~no-posledi~nih povezavah vedno obstaja, pa ~e-prav minimalna, je lahko zahteva po dodatnem raziskovanju v bistvuizgovor, da se odloì ukrepanje. Lep primer izmikanju ukrepanju je vzvezi z nevarnostjo globalne otoplitve. Intergovernmental Panel onClimate Change (IPCC) je izdelal tri poro~ila v letih 1990, 1992, 1995.Pri zadnjem poro~ilu je sodelovalo 899 vodilnih znanstvenikov v sve-tu in potrdilo osnovne ugotovitve prvih dveh poro~il. Vedno pa se se-veda najdejo strokovnjaki, ki zanikajo, da bo zaradi ~lovekove dejav-nosti pri{lo do podnebnih sprememb. Vlade, ki so se sklicevale na



mnenja teh znanstvenikov, so se izgovarjale na negotovost napovedikot opravi~ilo za neukrepanje. Razumljivo je, da pri tovrstnih progno-zah ni mogo~a popolna natan~nost. Posledice podnebnih sprememb vrazli~nih delih sveta bodo razli~ne. S kompleksno, ve~disciplinarnonaravo okoljskih problemov je povezana nepopolnost dokaza in ne-gotovost napovedi. Pri {tevilnih okoljskih problemih imamo opravkaz ve~disciplinarno naravo problema. Vpra{anje kislega de`ja in njego-vih posledic vklju~uje fiziko, atmosfersko kemijo, meteorologijo, bio-logijo, pedologijo idr. Tudi razprave o toksi~nosti herbicida 2,4,5-T sovklju~evale strokovnjake s podro~ja toksikologije, kemije, epidemiolo-gije, ekologije, biologije, javnega zdravstva in medicine.

Nasprotja o bremenu dokaza so se zelo jasno pokazala v nem{kemprimeru izvedbe postopka o ocenitvi posledic pridelovanje kulturnihrastlin z genskotehni~no proizvedeno odpornostjo na herbicide (Dae-le, Puhler, Sukopp, 1996). Pri udele‘encih postopka so vrednotne pre-mise implicitno vstopale ‘e na ravni (ne)sprejemljivosti dokaza, ~e-prav je {lo v tem primeru za strokovno in znanstveno izobra‘eneudele‘ence iz podro~ja znanosti, industrije in upravnih organov, nepa za predstavnike lai~ne javnosti. Drug proti drugemu so nastopalikot strokovnjaki, ne pa kot predstavniki razli~nih »subkultur«. Vedelose je, da strokovnjaki pripadajo razli~nim politi~nim usmeritvam. êje vklju~ena javnost, so vrednotna nasprotja o (ne)sprejemljivosti do-kazov {e bolj polarizirana. Nenehno je bil prisoten problem o mejahizvedenskega znanja. Vsaka ekspertiza je morala vsebovati tri ele-mente: kaj znanost ve o danem problemu, kaj bi se moralo vedeti in~esa ne ve.

Podobne {tudije, kot je nem{ka, dokazujejo utemeljenost tiste no-vej{e usmeritve v prou~evanju razmerja vrednot in tveganja (Mayo,Hollander, 1991), ki odkriva vlogo vrednot ‘e na ravni zbiranja dej-stev in sprejemljivosti dokaza in ne {ele na ravni sprejemljivosti tve-ganja. Podmene o vzrokih in naravi {kode so lahko razli~ne, to pavpliva na uporabo razli~nih metod in modelov in kon~no na razhaja-nje o oceni tveganja. Prva raven je bolj temeljna, ker je od (ne)sprejm-ljivosti dokaza za tveganje odvisna sprejemljivost ali nesprejemljivostsamega tveganja. Lo~evanje obeh ravni je izhajalo iz premise, da do-kaz o tveganju zadeva objektivna znanstvena dejstva, ki so zajeta vstandardih in kvantitativnih merilih tveganja. Ko se prizna vstopvrednot ‘e na ravni sprejemljivosti dokaza, to {e ne pomeni, da je stem zabrisana razlika med dejstvi in vrednotami, med vrednotami inznanjem. To bi bilo samo v tem primeru, ~e bi protagonisti novej{e us-meritve o odnosu dejstev in vrednot v analizi tveganja trdili, da obo-jega ni mogo~e razlikovati. Vloga vrednot na empiri~ni ravni je lahkopredmet kriti~ne analize in javne razprave o tveganjih. Prisotnostvrednot na empiri~ni ravni zbiranja in izbora dejstev ni ve~ zakrita,ampak razkrita predpostavka, izpostavljena splo{no javni in strokov-

145

ni presoji. S tem pa se znanstvena objektivnost pove~uje, ne pa zmanj-{uje. Sprejemajo se lahko tudi bolj{e odlo~itve, ker se z identifikacijovrednotnih predpostavk nadzorujejo interesi ter zavedne ali nezaved-ne pristranosti. Ko se razkrijeta prisotnost in vpliv vrednot na empi-ri~ni ravni, lahko razpravljamo o tem, ali so to tiste vrednote, ki jih ‘e-limo uporabiti. To je bolj obetavna strategija kot pa zaradi obrambeznanstvene objektivnosti zagovarjati stali{~e, da vrednote nimajo no-bene vloge v empiri~nih, kvantitavnih ocenah tveganja. Iz prisotnostivrednot v empiri~ni analizi tveganja, ki pa vklju~uje mo‘nost razliko-vanja dejstev – vrednot, ne sledijo razli~ni »izmi« kot iracionalizem,relativizem, voluntarizem in subjektivizem. Avtorji novega pristopa kanalizi tveganja mislijo, da je treba prese~i napa~no dihotomijo dej-stev in vrednot. »To je pomembno ravno sedaj, ko imajo ~love{ke izbi-re, ki vklju~ujejo znanost in tehnologijo, tako velik vpliv na sedanjost,bli‘njo in oddaljeno prihodnost« (Mayo, Hollander, 1991: XII).

Trajnostni razvoj in varnost

Trajnostni razvoj je povezan s takimi vrednotami, kot so varnost,uravnote‘enost med ekonomijo in ekologijo, spo{tovanje ‘ivljenja in znjim povezano ohranjanje biotske raznolikosti. Dolgoro~no gledanotrajnostni razvoj ni zdru‘ljiv z dosedanjo ~love{kosredi{~no etiko Za-hoda, kjer so se eti~na razmerja nana{ala na odnos do sebe, do drugihin do boga. Izklju~en je bil eti~ni odnos do narave in do vsega ostale-ga ‘ivljenja. Usmeritev v trajnostni razvoj ne pomeni opustitve novo-ve{kega aktivizma in voluntarizma, ampak samo njegov popravek indopolnitev z ekolo{kimi in ekoeti~nimi na~eli. Veliko vpra{anje je, ko-liko bo tak{en kompromis dolgoro~no mogo~ in uspe{en. Ve~ina za-govornikov trajnostnega razvoja misli, da je in da bo lahko vodil kza‘elenim ciljem dolgotrajnega kakovostnega ‘ivljenja ~love{tva v na-ravi. Javnomnenjske raziskave ka‘ejo, da je pri ljudeh ‘e zelo navzo-~a, ponekod pa celo prevladujo~a vrednota so‘itje, ne pa gospodova-nje nad naravo.

V Slovenskem javnem mnenju (SJM 95/2) se je 95 % anketiranihodlo~ilo za paradigmo so‘itja z naravo, ne pa gospodovanja nad njo.Od za~etka sedemdesetih let (Inglehart, 1971, 1977) potekajo razisko-vanja in polemike o postmaterialisti~nih vrednotah. Postmaterialisti~-ne vrednote se za~nejo uveljavljati, ko je dose‘ena dolo~ena stopnjaekonomske in socialne varnosti. ^lovekovo zgodovino je mo‘no opa-zovati tudi z vidika spremenjenega razmerja med nevarnostjo in var-nostjo. Od industrijske revolucije je vse ve~ nevarnosti in tveganj an-tropogenega izvora. To seveda ne pomeni, da ~loveka ne ogro‘ajo ve~poplave, orkani, potresi, zemeljski plazovi, su{e, epidemije in podob-



no. Premik od zunanjih nevarnosti, ki izvirajo iz narave, k tveganjemantropogenega izvora je najbolje izrazil nem{ki sociolog Beck (1992) skonceptom »dru‘ba tveganja«.

Zaradi okoljskih problemov se je spremenil ozki tradicionalni vo-ja{ki koncept varnosti. Varnost ima lahko vsaj naslednje temeljne raz-se‘nosti: voja{ko, politi~no, ekonomsko, dru‘beno in okoljsko. Okolj-ske posledice se {irijo prek dr‘avnih meja in bi se tradicionalno lahkoobravnavale kot kr{itev nacionalne suverenosti. Taka »agresija« pa jenenamerna in te‘ko je ugotoviti »sovra‘nika«. Varnost posameznikov,skupnosti, dr‘av je vse bolj ogro‘ena zaradi okoljskih posledic ~love-kovih ravnanj in pretirane uporabe skupnih in deljenih naravnih vi-rov. Tolba, nekdanji direktor Programa Zdru‘enih narodov za za{~itookolja (UNEP), je ‘e leta 1984 ugotavljal, da sta z okoljskimi zadevamitesno prepleteni tako nacionalna kot globalna varnost in da je tradi-cionalni voja{ki koncept varnosti vse bolj zastarel. Leta 1990 pa je izja-vil, da se bo mednarodna diplomacija v naslednjih 50 letih zapletla vkaos in razkroj, ki bo nastal z izgubo naravnih temeljev svetovne eko-nomije (navedeno po Perelet, 1994: 148). Okolje {e ni dovolj ~vrstoume{~eno v program varnosti. Trajnostni razvoj in okoljska varnostpa sta nelo~ljivo povezana.

Freud je nastanek kulture povezoval z utesnitvijo in brzdanjemsvobode instinkta za ceno ve~je varnosti. Kultura slu‘i po Freududvema smotroma: varovanju ~loveka nasproti naravi in uravnavanjuodnosov med ljudmi (Freud, 1930: 46–47, 86). V znanstvenotehnolo{-ko razvitih dru‘bah je ‘ivljenje ljudi v nekaterih ozirih bolj varno, kotpa je bilo v preteklosti, saj se ‘ivi dlje, ve~ je materialnega udobja, ve~je zdravstvene in socialne varnosti. Kako to, da se ljudem v razvitemznanstvenotehnolo{kem, ekonomskem svetu vseeno zdi ‘ivljenje boljnevarno kot pred 20 leti? Vsaj del odgovora najbr‘ ti~i v rasto~ihokoljskih tveganjih, v nenamernih posledicah znanstvenotehnolo{ke-ga razvoja. Je svoboda ~lovekove znanstvnenotehnolo{ke ustvarjalno-sti v kontekstu podjetni{ke, tr‘ne dru‘be vodila k zmanj{anju varno-sti in pove~anju ob~utka ogro‘enosti? Nesporno se je na primer silnopove~ala varnost letal in avtomobilov, toda kljub temu se {e vednodogajajo prometne nesre~e. Pove~ana tehni~na varnost avtomobilovin letal ni odpravila drugih dejavnikov tveganja v prometu. Dru‘be-notehnolo{ki napredek pomeni pove~anje ~lovekove varnosti, po dru-gi strani pa je izvor novih tveganj in nevarnosti. Tu je treba iskati raz-lago za odgovore v javnomnenjskih anketah, da se ljudem ‘ivljenje v80. in 90. letih zdi manj varno kot v preteklosti. V neki anketi iz leta1980 je 80 % Ameri~anov odgovorilo, da se jim zdi ‘ivljenje bolj tvega-no kot pred 20 leti, samo 6 % pa jih je menilo nasprotno (Branden, Co-vello, 1987: VII). Podobno je velik odstotek Nemcev (62 %) v anketi izleta 1991 sodil, da je bilo ‘ivljenje manj nevarno pred 20 leti, in samo8 % jih je bilo nasprotnega mnenja (Berg, 1995: 36). êprav sicer na

147

manj{em vzorcu in v specifi~ni povezavi z jedrsko elektrarno Kr{ko(JEK) se je v letu 1992 61 % anketirancev na obmo~ju Posavja ~utilobolj ogro‘enih kot pred desetimi leti, ko se jih je ~utilo ogro‘enih sa-mo 11,8 % (Kurdija, 1993: 119–120).

Ankete Slovenskega javnega mnenja (SJM 93/2, SJM 97/3) ka‘ejo,da visok odstotek Slovencev, od 64,4 % pa celo do 96 %, vidi nevar-nost (izjemno, zelo ali srednjo) v razli~nih vrstah onesna‘enja okolja.Zaznavanje nevarnosti je bilo razdeljeno na splo{no in na nevarnostza sebe in svojo dru‘ino. Nevarnosti naj bi nastajale zaradi onesna‘e-nja voda, zraka, uporabe pesticidov in drugih kemikalij v kmetijstvu,zaradi jedrskih elektrarn, segrevanja ozra~ja (topla greda) in hrupa.Pri vseh vpra{anjih je bil odstotek anketirancev, ki je zaznaval nevar-nosti za sebe in svojo dru‘ino, ni‘ji od odstotka, ki je zaznaval splo-{ne nevarnosti zaradi onesna‘evanja. Pri hrupu je bila najve~ja razlika(9,4 %) v zaznavanju osebne in splo{ne nevarnosti, najmanj{a (2,9 %)pa pri nevarnosti zaradi nastajanje tople grede. Ljudje mislijo, da sosplo{ne nevarnosti zaradi degradacije okolja ve~je, kot pa prizadenejonjih osebno in njihovo dru‘ino. V mednarodni raziskavi ISSP/1993-Environment7, v katero je bila vklju~ena tudi Slovenija, so pri tehvpra{anjih anketiranci iz vseh 14 evropskih dr‘av sodili, da so nevar-nosti za njih osebno in njihovo dru‘no manj{e, kot pa so splo{ne ne-varnosti, povezane s temi oblikami onesna‘enja. Ta razhajanja so bilarazli~na po posami~nih dr‘avah. Razlika je gotovo odvisna od objek-tivne stopnje onesna‘enja v razli~nih dr‘avah. Pri [paniji je bilo raz-merje med tistimi, ki so sodili, da je okoljsko onesna‘enje voda nas-ploh nevarno, in tistimi, ki so sodili, da je nevarno za njih osebno innjihovo dru‘ino, 74,4 % : 71,1 %. Pri Nemcih pa je bilo to razmerje77,9 % : 58 %. Nemci so dosegli ve~je uspehe pri preventivi in sanacijionesna‘enih voda kot [panci, toda zaradi tega ni manj{i, ampak nas-protno, celo ve~ji odstotek tistih, ki mislijo, da je onesna‘enje voda nasplo{no nevarno. Te razlike v ocenah splo{ne in osebne nevarnosti sorazumljive. Nasprotno pa bi bilo presenetljivo, vsaj v nekaterih prime-rih, ~e bi ljudje ocenjevali osebno nevarnost vi{je kot splo{no.

7 Mednarodna raziskava (ISSP/1993 – Environment) je vklju~ila 22 dr‘av, med nji-mi sedem neevropskih (ZDA, Kanado, Izrael, Japonsko, Avstralijo, Novo Zelan-dijo, Filipine). Izbrane evropske dr‘ave (14) pripadajo dvema glavnima skupina-ma: zahodnoevropskim in tako imenovanimi dr‘avam v prehodu, ki so nastalepo razpadu socialisti~nih dru‘benih ureditev. Predstavljajo razli~ne kulture in re-ligije, razli~no stopnjo ekonomskotehnolo{ke razvitosti in razli~no stopnjo de-mokrati~nosti. Odgovori seveda ne morejo biti reprezentativni za proces globali-zacije ekolo{ke zavesti, saj raziskava ni zajela zadostnega {tevila dr‘av iz Azije inAfrike in nobene iz Ju‘ne Amerike. Pri navedbah odstotkovnih vrednosti je upo-{tevanih 18 dr‘av, ker so iz metodolo{kotehni~nih razlogov izklju~eni odgovoriSeverne Irske, Avstralije, Nove Zelandije in Filipinov.



Znanost in tehnologijo je javnost dolgo ~asa sprejemala kot izvorvarnosti, sedaj pa sta zanjo postali tudi izvor tveganja. Javnost zaraditega ni zavrgla znanosti in tehnologije, ampak je zanjo postal prob-lem, koliko se lahko zanese nanju kot na izvor varnosti. Razmerjemed tehnolo{kim razvojem, svobodo in varnostjo je zelo nasprotujo~esi. Z novove{ko znanstveno in kasnej{o industrijsko revolucijo se jeustvarilo prepri~anje, da se z znanstvenotehnolo{kim napredkom pre-mosorazmerno pove~ujeta svoboda in varnost ~loveka. Tudi Marxovakriti~na dru‘bena misel je ostala zavezana temu razsvetljenskemu ak-siomu. Vpeljala je samo specifi~nost dru‘benih odnosov, od katerih jeodvisna veljavnost te ob~e trditve. Koncept dru‘be tveganja pa je te-meljito zamajal dedi{~ino moderne o premo~rtni, brezkonfliktni pove-zavi znanstvenotehni~nega napredka s svobodo in varnostjo. Diso-nan~ni toni o odnosu tehni~nega napredka in narave so prihajali ‘e odromantikov.

^love{tvo se bo moralo za ceno ve~je varnosti in manj{ega tveganjaodre~i tudi marsikaterim tveganim potrebam in dejavnostim. Sprijaz-niti se bo moralo z na~elom, da zaradi okoljskih, eti~nih in dru‘benihrazlogov ne more izrabiti vseh znanstvenotehni~nih mo‘nosti, ~etudibi jih lahko.

Entropi~na paradigma

Entropija izvorno gr{ko pomeni pretvorbo in spremembo. Zakon en-tropije kot drugi energijski zakon je bil formuliran najprej v zvezi s~lovekovo tehnolo{ko prakso, problemom u~inkovitosti in izgub par-nih strojev, potem pa se je posplo{il v univerzalen, naraven kozmolo{-ki zakon. Entropija pomeni nepovratne spremembe stanja energije vdrugo, ki ni ve~ sposobno opravljati delo. Entropija pa ozna~uje tudistopnjo verjetnosti nekega stanja. Stanja nizke entropije so v naravimanj verjetna kot stanja visoke entropije. Proces entropije se povezujetudi z upadanjem reda, organiziranosti, raznolikosti. Zakon entropijene govori, da je v naravi mo‘en edino proces od reda k neredu. ê bibilo to res, bi ta formulacija sama sebe zanikala, ker predpostavlja red,organiziranost, ki prehaja v ni‘je stopnje reda in kaoti~nosti. Prigogi-ne je v tej zvezi duhovito pripomnil, da se ne more pisati samo zgodo-vina propada Rima. Da je rimski imperij lahko za~el propadati, je mo-ral najprej nastati. Zakon entropije ni v nasprotju z evolucijo, je neizklju~uje, ampak trdi, da je vsaka evolucija, vsako tvorjenje reda, po-vezano z nastajanjem entropije v {ir{em okolju. Zakon entropije je vbistvu razvojni zakon, ne pa obi~ajen funkcionalni zakon. Govori ousmerjenosti procesov. Zanj sta bistvena pojem ~asa in nepovratnost.Klasi~na mehanika je bila znanost o povratnih, termodinamika pa

149

znanost o nepovratnih procesih. Ne samo termodinamski, ampak vsievolucijski procesi so v bistvu nepovratni procesi. Po Georgescu-Roe-genu (1971: 168) pa statisti~na termodinamika ne more razlo‘iti eno-smernosti procesov z zakoni, ki so indiferentni do smeri.

Nepovratnost entropi~nega procesa ni manifestacija naklju~ja, ki bivzbujal upanje nekak{nega nietzschejanskega ve~nega vra~anja istegav neskon~nem ~asu. Zakon entropije je najenostavnej{a oblika, s kate-ro je priznana eksistenca resni~nega dogajanja, spreminjanja narave(Georgescu-Roegen, 1971: 169). Statisti~na koncepcija entropije pa do-pu{~a teoreti~no verjetnostno mo‘nost, da v neskon~nem ~asu ni pra-ve nepovratnosti, ampak se ta spreminja v povratnost. Nepovratnostbi bila torej le za~asna, fenomenalna, ontolo{ka resnica celote v »ve~-nosti« pa bi bila povratnost oziroma stalno kro‘enje nepovratnosti inpovratnosti. V tej zadr‘ani teoreti~ni verjetnostni mo‘nosti se stati-sti~no razumevanje entropije {e ni popolnoma osvobodilo mehanici-sti~ne paradigme mi{ljenja z njeno osrednjo idejo povratnosti.

S teoreti~no mo‘nostjo povratnosti entropi~nega procesa so bila od-prta vrata za upanje in {pekulacijo, kako tehnolo{ko izigrati in izni~itiusodne u~inke zakona entropije v bodo~em razvoju ~love{tva in {ezlasti v njegovi sedanji intenzivni materialno-energetski, znanstve-notehnolo{ki fazi zgodovine. Vse ~lovekove tehni~ne racionalizacijeporabe snovi in energije se dogajajo znotraj zakona entropije, ne pazunaj njega ali nasproti njemu. Seveda je prostor za tak{ne racionali-zacije {e izredno velik. Ekonomske in ekolo{ke omejitve se bodo po-javile veliko pred prakti~nim dosegom teoreti~nih tehni~nih mejamo‘nega zmanj{anja izgub snovi in energije v sferi proizvodnje in po-tro{nje. Gospodarstva in dru‘be, ki so ‘e stopili na pot ustvarjalnegaznanstvenotehnolo{kega zmanj{evanja energetskih, snovnih in s temtudi ekolo{kih posledic delovanja zakona entropije v proizvodnji inpotro{nji, so si kupili vstopnico za prihodnost.

Pojem entropije se je ‘e v 19. stoletju za~el uporabljati zunaj termo-dinamike, na primer za zgodovino ~lovekovega dela. Podolinsky je vdrugi polovici 19. stoletja trdil, da ima ~lovekovo delo v kmetijstvuantientropijski karakter, ker kopi~i energijo. Podolinsky (1880, 1883)pa ni {e uvidel, kako ravno proces rasto~e mehanizacije in kemizacijekmetijstva zahteva ogromni vnos in razsipanje neobnovljivih virovenergije in materije. Engels je ugotavljal, da Podolinsky v svojih izra-~unih ni upo{teval vnosa energije z mineralnimi gnojili in pomena fo-silnih goriv. Skratka, z dana{njega vidika je mo‘no ugotoviti, da je Po-dolinsky spregledal zgodovinske spremembe energetskega temeljapoljedelstva, ki so se za~ele v drugi polovici 19. stoletja. Engels je toopazil. Njegove kritike ne moremo razumeti kot zavra~anje zakonaentropije, ampak kot o~itek nepopolnosti izra~una Podolinskega orazmerju med vnosom in pridobljeno energijo v poljedelstvu. Engelsje mislil, da so ovire za natan~nost takega izra~una tako velike, da za-



radi tega ta ni prakti~en in smiseln. Ob sedanji razpolo‘ljivosti podat-kov so ti izra~uni narejeni ne samo za nekatere kulture sodobnega po-ljedelstva (Ramade, 1981:503–504), ampak tudi za njegova preteklazgodovinska obdobja (Harris, 1971). Dva velika naravoslovca, fizikasta pripisovala zakonu entropije izjemen pomen. Einstein je sodil, daje teorija »tem bolj impresivna, ~imve~ja je enostavnost njenih premis,~im bolj razli~ne stvari povezuje in ~im bolj je raz{irjeno njeno po-dro~je uporabnosti. Zato je klasi~na termodinamika name naredilaglobok vtis. Je edina fizikalna teorija univerzalne vsebine, o katerisem prepri~an, da ne bo nikdar ovr‘ena znotraj uporabnosti svojih os-novnih pojmov« (Schlipp, 1959: 33). [e bolj zanosno se je izrazil Art-hur Eddington: »Mislim, da ima zakon o nara{~anju entropije – drugizakon termodinamike – najvi{ji polo‘aj med zakoni narave. ê vamnekdo poka‘e, da je va{a priljubljena teorija o univerzumu v neso-glasju z Maxwellovimi ena~bami, potem je toliko slab{e za Maxwello-ve ena~be. ê se poka‘e, da je v nasprotju z opazovanjem – v redu, tieksperimentalisti pa~ v~asih kazijo stvari. Toda ~e se odkrije, da je va-{a teorija v nasprotju z drugim zakonom termodinamike, vam ne mo-rem dati nobenega upanja, ni druge pomo~i zanjo, kot da pade v naj-globlje poni‘anje« (Eddington, 1953: 74). Lord Kelvin je med prviminaravoslovci razkril entropi~en zna~aj ~lovekove kulture, ki te‘i k vseve~jemu razsipanju energije, kar vodi v njen zastoj in propad. Ruskinaravoslovec Val’den (1916) je opozoril, da ~love{tvo razsipa ogrom-ne koli~ine snovi, ki niso ve~ uporabne za ~lovekove potrebe in ~love-kov kulturni razvoj. Energijo in ~lovekovo kulturo sta povezala kemikW. Ostwald (1909) in antropolog White, toda pri tem nista bila pozor-na, zlasti ne White(1943, 1959), na entropijske posledice rabe energije.Ostwald je bil silno vizionarski, ko je trdil, da je kon~ni cilj napredkaneposredna raba son~ne energije. Izredno sodobno in aktualno se sli{injegova misel: »Tudi ni neverjetno, da bo v prihodnje ~love{tvo na{lou‘itek v tem, da bi z manj{o porabo energije vodilo lepo ‘ivljenje ingledalo na grobo pogoltnost energije sedanjega ‘ivljenja kot na obto-‘evanje vredno barbarstvo« (Ostwald, 1909: 50). Antropolog LevyStrauss je vlogi entropije v ~lovekovi kulturi pripisal tak pomen, da bise po njegovem splo{na znanost o ~loveku morala imenovati entropo-logija, ne pa antropologija. ^lovek je torej ustvarjalno-entropi~no bit-je. Od davnine razkraja in preoblikuje strukture nizke entropije in vtem ustvarjalnem razdejanju ustvarja svojo kulturo, to je nove struk-ture nizke entropije za ceno rasto~e entropije v okolju. Psiholog Jung(1990: 96–102) je pojem entropije uporabil kot prispodobo za zmanj{a-nje miselnih razlik. V tem smislu bi lahko rekli, da skrajni dogmati-zem, skrajno zatiranje duhovnega pluralizma, razli~nosti, pomenimaksimalno duhovno entropijo. Za kulturnega zgodovinarja O.Spenglerja (1990, zv. 2: 311) je entropija pomenila konec olimpijskegasveta bogov, to je nezgodovinskega sveta.

151

Energetika in ekonomija, entropija in ekonomija, sta se za~eli pove-zovati ‘e v drugi polovici 19. stoletja, toda brez ve~jega vpliva naglavne tokove akademske ekonomije. Ta povezava je bila bolj vsiljenas strani naravoslovcev in in‘enirjev kot ekonomistov. Zanimiva je bilaintervencija v »kartezijansko ekonomijo« kemika in nobelovca F.Soddyja med obema svetovnima vojnama. Sodil je, da je materialnobogastvo izpostavljeno fizikalnim zakonom, dolgovi pa matemati~-nim. Zamenjevanje obojega bi po njegovem celo vodilo k razmislekuo ~asu, ko bodo ljudje ‘iveli od obresti na svojo medsebojno zadol‘e-nost (Soddy, 1920). To je bila seveda velika ironija na rova{ zanemarja-nja fizi~ne razse‘nosti ekonomskih procesov in njihovega ustvarjanjamaterialnega bogastva. Neoklasi~na politi~na ekonomija je produktiv-no izrabila analogije klasi~ne mehanike na svojem podro~ju za poja-snitev {tevilnih matemati~no formuliranih ravnote‘ij in krogotokov.Vendar pa te ideje niso opustili, ko so ‘e sami naravoslovci omejili nji-hovo veljavnost. Ekonomisti se niso ozrli za uporabo novih biolo{kih,ekolo{kih, entropijskih analogij, kot so to neko~ storili v odnosu doklasi~ne fizike in mehanike. Ekonomsko misel je zanimala predvsemkro‘na struktura ekonomskega procesa in njegova nihanja. Abstrahi-rala pa je dejstvo, ali pa ga je mimogrede odpravila, da je kro‘na nara-va ekonomskih procesov pripeta na fizi~no okolje, iz katerega jemljevire in vanj oddaja odpadke. Kro‘ni tok bi se lahko skliceval na prvienergijski zakon: materija in energija se ne ustvarjata in ne izgubljata.To pa je intuitivno krepilo idejo o neiz~rpnosti virov. ê ni ni~ dejan-sko porabljeno, potem ne more nastati problem iz~rpanja virov od zu-naj. ê je teoretska pozornost osredoto~ena samo na denarne izraze,potem fizi~na entropi~na narava ekonomskega procesa ne more pritido veljave. Monetarne vrednosti lahko kro‘ijo v izoliranem sistemukot kak{en perpetuum mobile. Realna produkcija in potro{nja pa ni-sta kro‘ni, ampak linearni proces s stalnim vnosom in iznosom real-nih fizi~nih veli~in. Entropi~ni pristop postavlja v ospredje realni fi-zi~ni, ne pa monetarni kapital. Fizi~ni kapital vklju~uje industrijskikapital (stroje, tovarne, delovna sredstva), ki proizvaja kon~ne pro-dukte s pomo~jo kofaktorjev dela, energije, surovin, zemlje, vode,uprave, financ in storitev naravnih sistemov planeta. Fizi~ni, ne de-narni tokovi, so omejeni s podpornimi sistemi Zemlje. Svetovni eko-nomski podatki so v denarnih izrazih, ne pa fizi~nih.

Ekonomski produkcijsko-potro{ni{ki sistem kot snovno-energetskaaktivnost ni izoliran, ampak odprt sistem. Ekonomist H. Daly je dalslikovito prispodobo: ~e se {tudira ekonomski sistem samo po mode-lu izoliranih vrednostnih krogotokov, je to isto, kot bi {tudirali organi-zem samo po kro‘enju krvi, ne da bi kdaj omenili prebavni trakt in fi-zi~no prehrambeno povezavo organizma z okoljem. Ta abstrakcijaekonomskega sistema od njegove fizi~ne pripetosti na naravne vire inna onesna‘enje je postala nevzdr‘na za nekatere ekonomiste ‘e po pr-



vi, zlasti pa po drugi svetovni vojni, kar pa ni imelo ve~jega vpliva naosnovne temelje prevladujo~e ekonomske paradigme. Do ve~jega teo-retskega izziva je pri{lo {ele v 60. in 70. letih 20. stoletja. Moderno en-tropi~no paradigmo ekonomskega procesa so za~eli razvijati Georges-cu-Roegen, Herman Daly, K. Boulding idr. Ti ekonomisti-entropisti sozakon entropije iz njegovih kozmolo{kih okvirov prenesli nazaj v nje-gov rojstni kraj, iz katerega je iz{el, to je v sfero ~lovekove delovnoteh-nolo{ke prakse. Dru‘benoekonomski sistem je odprt sistem, ki si z na-ravo kot svojim {ir{im okoljem izmenjuje tako materijo kot energijo.îm hitreje se kolo ekonomije vrti, tem bolj je entropi~no. Znotraj ~lo-ve{ke ekonomije velja kot samoumeven aksiom enakosti proizvodnjein potro{nje, da ne moremo ve~ tro{iti, kot smo proizvedli. Ta aksiompa ni raz{irjen na odnos ~love{ke ekonomije do narave, da mora bititudi ~love{ka ekonomije usklajena s stopnjo obnavljanja obnovljivihvirov in da ne more »nekaznovano« prekora~iti fizi~nih zmogljivostiokolja. Na{ akademik Mlin{ek je izrazil zanimivo idejo, ki je danes te-melj {tevilnih prakti~nih usmeritev, kot so ekolo{ka modernizacija, re-volucija u~inkovitosti, da bi se morali vpra{ati, koliko produktov smoproizvedli na enoto entropije, in ne samo, koliko smo jih proizvedli na~asovno enoto. Prvo bi bilo kvalitativno ekolo{ko-ekonomsko merilo,drugo pa zgolj koli~insko ekonomsko. V ekolo{ko-ekonomskem kon-tekstu bi entropijo lahko razumeli kot uporabo virov nizke entropijeizhodi{~nih in predelanih naravnih virov, kot razsipanje snovi in ener-gije, kot rasto~e zmanj{evanje biotske raznolikosti in sploh kot zmanj-{evanje heterogenosti ter porast homogenosti v biosferi. Soo~enje zokoljskimi problemi v 70. letih prej{njega stoletja je vodilo k temu, dase je del snovne entropije z recikla‘o vrnil v produkcijski in potro{ni{-ki proces, seveda nikdar ne 100-odstotno, ali pa da se je v sami pro-dukciji in rabi zmanj{evala entropija. Toda konec koncev imamo ved-no opravka z neko obliko entropije ali v obliki skladi{~enja odpadkov,ali v obliki toplote, ali v spro{~anju razli~nih snovi pri se‘iganju, alikak{nem drugem na~inu obdelave odpadkov. Pogosto se ena oblikaentropije zamenja z drugo ali pa se preme{~a iz enega medija v druge-ga (zrak, voda, zemlja). Mno‘i~ni o~i{~evalni napori so na primerpremaknili polutante od zraka k zemlji ali od vode k zraku. Vsakakontrolna naprava {e vedno dopu{~a neko onesna‘enje. Popolna opu-stitev polutanta je bolj{a od vsakega najbolj{ega nadzora. Okolje se iz-bolj{uje predvsem tam, kjer prihaja do opustitve onesna‘ujo~e proi-zvodnje ali velike stopnje izlo~itve polutantov.

V razmerah naturalne proizvodnje je bilo zadovoljevanje potreb od-visno v glavnem od obnovljivih virov snovi in energije ter od organ-skih tehnologij (poljedelstva in ‘ivinoreje). Stopnja njihove uporabe jebila razen v nekaterih lokalnih primerih zelo oddaljena od stopnje nji-hovega obnavljanja. Rast entropije ni bila planetarno kriti~na, kve~je-mu lokalno. Rast produkcije in potreb je bila po~asna, zato je bila po-

153

~asna tudi rast entropije. Z eksponencialno rastjo produkcije od indu-strijske revolucije dalje je bila pospe{ena tudi rast entropije. Poljedels-tvo in ‘ivinorejo kot organsko tehnologijo smo v veliki meri spreme-nili v neorgansko, ~e smo jo naredili odvisno od neobnovljivih virov.V 60. in 70. letih 20. stoletja je postala rast ekolo{ke entropije dru‘be-no nesprejemljiva. Sedaj se sku{a ohraniti ekonomska rast ob ~im boljpo~asni rasti entropije, da bi se naredilo ~im ve~ ob ~im manj{i entro-piji. Toda rast lahko na dolgi rok zmanj{a ali izni~i ta priza-devanja. Ophuls (1977: 73) je naredil naslednji izra~un: ~e bi sedajzmanj{ali onesna‘enje za 90 %, a hkrati zadr‘ali 5-odstotno letno eko-nomsko rast in nam bi uspelo vzdr‘evati to visoko stopnjo prepre~e-vanja onesna‘enja, bi se ~ez 45 let zna{li pri istem obsegu onesna‘e-nja, kot smo bili pri izhodi{~u zmanj{evanja. Ob rasto~i ekonomiji inrasto~em prebivalstvu tudi ob visoki stopnji zmanj{evanja in prepre-~evanja onesna‘enja ni izhoda iz entropijske zanke. Za Georgescu-Ro-egena, gledano dolgoro~no, tudi ustaljena dru‘ba in ekonomija (stea-dy state society and steady state economy) ne moreta prepre~itientropijsko-ekolo{ke krize. Konec koncev gre po njegovem za temelj-no vrednotno civilizacijsko izbiro: ali ‘iveti kratko in ekstravagantno‘ivljenje raznovrstnih dejavnosti in potreb ali pa ‘iveti dolgo, todaskromno ‘ivljenje.

Evolucija sociotehnosfere je z entropi~nega vidika bistveno druga~-na od evolucije biosfere brez sociotehnosfere. @ivljenje zaradi kro‘nesoodvisnosti vzajemno konstruktivno izrablja drug drugega. S poja-vom ~lovekove tehnologije se je vse spremenilo. ^lovekove tehnologi-je zlasti od industrijske revolucije niso tako kooperativno funkcional-no vklju~ene v preostalo mre‘o ‘ivljenja, kot so »naravne tehnologije«rastlinskih in ‘ivalskih organizmov. Z ekonomsko evolucijo se je~lovek postavil na vrh lestvice pospe{evanja entropije (Georgescu-Ro-egen). Splo{na nujnost dru‘benotehnolo{ko proizvedene entropijevedno obstaja v neki zgodovinski obliki. Tehnolo{ko proizvedena en-tropija je po naravi nujna, niso pa naravno nujni njena hitrost, obsegin oblika. Ta je odvisna od dru‘bene narave produkcije in potro{nje,od razvoja znanosti in tehnologije, od dru‘benih realizacij znanstve-notehni~nih mo‘nosti in ne nazadnje od dru‘benih predstav in vred-not, kaj je kakovost ~lovekovega ‘ivljenja, ki pomeni tak{ne ali dru-ga~ne ekolo{ke posledice in obremenitve naravnih virov. V torazmerje med splo{no nujnost in dru‘beno obliko entropije je ume{~e-na ~lovekova svoboda, da z znanjem, izborom ustreznih sredstev inciljev ~im bolj omeji razsipanje energije in snovi. Ko neki obseg dolo-~ene oblike entropije (degradacije in onesna‘enja) ni ve~ dru‘benosprejemljiv, se posku{a zmanj{ati z zaostrenimi standardi ali pa se na-domesti z neko drugo obliko entropije, ki je vsaj na za~etku dru‘benosprejemljivej{a, manj tvegana, manj mote~a ali pa samo manj opazna.Dru‘beni odpor do entropije se pogosto ~asovno odlo‘i s tem, da se



razpr{i v prostoru. Ko se znanost pove‘e z dru‘benimi pritiski in pri-pravljenostjo dru‘benega sistema, da se preventivno obna{a do proi-zvajanja entropije, so seveda mo‘nosti za delne zmage izredne, ni pamo‘nosti za totalno, dokon~no zmago v tem smislu, da bi kdaj lahkoobstajala tehnolo{ka osnova civilizacije, ki ne bi povzro~ala nobeneentropije. Ob stalni ekonomski rasti in rasto~i nasi~enosti biosfere stehniko bodo tudi delne zmage ~lovekovega boja z entropijo postalevse te‘avnej{e. Zmanj{anje entropije na prebivalca, na enoto dru‘be-nega produkta ali na enoto fizi~ne proizvodnje in potro{nje bo izni~e-no zaradi rasti proizvodnje. ^lovekov boj z entropi~no naravo zado-voljevanja svojih potreb, svojega dela, svojega dru‘benotehnolo{kegarazvoja ima lastnosti Sizifovega po~etja samo v tem smislu, da ga nemore popolnoma odpraviti, sicer pa lahko dosega sijajne uspehe prizmanj{evanju entropije v produkciji in potro{nji.

Civilizacija lahko ubla‘i entropi~no zanko, ~e svoj obstoj gradi pri-marno na obnovljivih virih, katerih stopnja uporabe ne sme prese~istopnje njihovega obnavljanja. Z neobnovljivimi viri je treba ravnatiskrajno var~no, kar se mora izraziti v ~imve~ji trajnosti proizvodov,~immanj{i porabi energije in materialov na proizvod in dejavnost terv ~imvi{ji stopnji recikla‘e. Podvojitev ‘ivljenjske dobe produktov biza polovico zmanj{ala potro{njo energije, odpadkov in onesna‘enja.ê bi se ‘ivljenjska doba vsakega produkta podvojila, ~e bi se recikli-ralo dvakrat ve~ materialov in ~e bilo potrebno za polovico manj ma-teriala, bi se snovni pretok zmanj{al za osemkrat (Meadows et al.,1992). Ve~ja u~inkovitost v rabi energije in materialov se lahko pove~aza faktor 4, 10 ali pa {e ve~. Rast je dopustna za dolo~en ~as samo, ~ese dose‘e s ~immanj{im onesna‘enjem in s ~immanj{o porabo energi-je in mineralov. Dolgoro~no se mora kmetijstvo osvoboditi parazitskeodvisnosti od neobnovljivih virov. Pomembna mora postati ne koli~i-na, ampak okoljska ~istost uporabljene energije in materialov, njihovostalno zmanj{evanje ter maksimalno upo{tevanje ekolo{kih norm inspoznanj. Potrebna je podreditev ekonomije ekologiji. Brez ekonomijesicer ni mogo~e ‘iveti, toda tudi ne z ekonomijo, ki ru{i svoje biofizi~-ne predpostavke. Ekonomija biosfere je primarnej{i in naj{ir{i okvirza ~love{ko ekonomijo. Ne potrebujemo usmeritve v rasto~o tehniza-cijo biosfere in ‘ivljenja, ampak prej program njene tehnolo{ke razbre-menitve. Potrebujemo novo ekolo{ko ozave{~enost, novo ekolo{koob~utljivo kulturo, nov ekolo{ki pogled na svet, na samega sebe, novorazumevanje odnosa med naravo, dru‘bo in tehnologijo. Ne potrebu-jemo samo novega dialoga naravoslovne znanosti z naravo (Prigogi-ne, Stengers, 1982), potrebujemo tudi nov dialog dru‘boslovnih zna-nosti z naravo. Ne potrebujemo samo sociologov, ki bi resni~norazumeli znanost (Lah, 1998: 11) in tehnologijo, ampak tudi naravo-slovce in in‘enirje, ki bi resni~no razumeli temeljne povezave meddru‘bo, znanostjo, tehnologijo in naravo.

155

TEORETI^NE IN PRAKTI^NE DILEMEEKOLO[KE/OKOLJSKE ETIKE

Pojav ekolo{ke/okoljske etike8

Ekolo{ka/okoljska zavest, ekolo{ka/okoljska etika in okoljska gibanjaso najbolj izzvala tradicionalne poglede na napredek ter na razmerjemed dru‘bo in naravo. Teoreti~ni razmisleki okoljskih problemovimajo zna~aj paradigmatskih sprememb v dru‘boslovni znanosti gle-de razumevanja dru‘benega razvoja, ekonomije, narave, ‘ivljenja, eti-ke idr. Ekocentri~no etiko razumem {ir{e kot pa biocentri~no etiko alibioetiko. Bioetika vklju~uje ~lovekov odnos do razli~nih oblik ‘ivlje-nja. Ekocentri~na etika pa vklju~uje ~lovekov odnos tudi do vseh po-gojev ‘ivljenja, zaobse‘e torej tako bioti~ne kot abioti~ne razse‘nostiokolja in narave. V ekolo{ki/okoljski etiki gre za dve vrsti odnosov:

a) neposreden eti~en odnos ljudi do razli~nih oblik ‘ivljenja (rastlin,doma~ih ali divjih ‘ivali, sesalcev, mikroorganizmov idr.),

b) posreden eti~en odnos do drugih ljudi prek njihovih odnosov do‘ivljenja in do njegovih naravnih eko/fizi~nih pogojev.

ê degradiramo, onesna‘imo zemljo, vodo, zrak, iz~rpamo narav-ne vire, prizadenemo in ogro‘amo ‘ivljenje samo, pa naj gre za ljudi,za ‘ivali, rastline ali mikrorganizme. Ni naklju~je, da je pionir ekolo{-ke etike Aldo Leopold (1933) razvil svojo koncepcijo med obema voj-nama in po drugi svetovni vojni, ko je ekologija s pojmi ekosistem,bioti~na skupnost, prehrambena veriga opozorila na usodno soodvi-snost in povezanost ~loveka z rastlinskim in ‘ivalskim svetom. Pojemprehrambene verige je pokazal, da so za obstoj celotne prehrambenepiramide veliko bolj pomembni njeni izhodi{~ni ~leni, kot so rastline,prst, mikroorganizmi v zemlji, kot pa »vi{ji« organizmi vklju~no s ~lo-vekom na vrhu prehrambene piramide. ê izpadejo izhodi{~ni ~leni,se poru{i vsa prehrambena piramida. To ekolo{ko dejstvo je o~itnokazalo na to, da obstoj ~love{ke vrste nima osrednjega pomena za ce-

8 Varstvo narave temelji na intrinzi~nih vrednotah, varstvo okolja pa na okoljskoantropocentri~nih vrednotah, ko se okolje varuje zaradi nekih koristi ali nevar-nosti za ~loveka. Ker je v ~lovekovem odnosu do okolja vklju~en tudi odnos donarave, njegov odnos do okolja ne oblikujejo samo okoljsko antropocentri~ne (in-strumentalne, pragmati~ne), ampak tudi intrinzi~ne vrednote.


lotno biosfero. Henry Wallace je pod vtisom teh spoznanj leta 1936 tr-dil, da bi njegova generacija potrebovala deklaracijo o soodvisnosti,kot so nekdaj kolonisti zahtevali politi~no deklaracijo o neodvisnostiZDA (Nash, 1989: 59). Antropocentri~na dru‘benoekonomska razvoj-na in eti~na paradigma Zahoda pa je to soodvisnost spregledovala inpodcenjevala.

Dileme ekolo{ke/okoljske etike so vpete v {ir{i kontekst razmerijdru‘ba-narava. Ljudje ne ‘ivijo samo v svetu med~love{kih odnosovin dru‘benih produktov (norm, institucij, umetni{kih, tehni~nih stva-ritev), ampak tudi v svetu naravnih danosti. Pojav ekolo{ke/okoljskeetike je tudi eden izmed vidikov {ir{ega zgodovinskega procesa os-mi{ljanja vrednotnih vidikov znanosti in tehnologije. Naravoslovnaznanost in tehnologija v novem veku sta se vseskozi otepali eti~nerazse‘nosti kot vsiljivega gosta, ki ogro‘a sam temelj znanstvenosti innjene znanstvene norme, kot so objektivnost, nepristranost, ob~a ve-ljavnost, soglasnost idr. Povezovanje znanosti in tehnologije z etiko inmoralo se je tudi zaradi negativnih izku{enj imelo za gro‘njo zna-nosti, nevarnost, da se moralizira tam, kjer mora odlo~ati mo~ argu-menta, ne pa vrednotna opredelitev, ki je pogosto figov list za politi~-na in ideolo{ka stali{~a. Konstituiranju objektivne novove{ke znanostibrez eti~nega temelja, ki ne dopu{~a vrednotnih sodb znotraj zna-nosti, je z zamudo sledila tudi dru‘boslovna znanost. Ta paradigmavrednot proste znanosti je za{la v globoko krizo zlasti v zadnjih 30 le-tih. Povezava etike z znanostjo se razkriva na dveh temeljnih ravneh:kak{ni so (ne)eti~ni pogoji pridobivanja znanja in kak{ne so lahkodru‘benoeti~ne posledice tak{ne ali druga~ne uporabe znanosti oziro-ma znanstveno pridobljenega spoznanja.

Mnoge znanosti ‘e dolgo niso ve~ samo razlaga dejanskosti, ampakso dejavnik njene preobrazbe in manipulacije. ê si ne bo znanost sa-ma prizadevala za vzpostavitev eti~ne regulacije svoje dejavnosti inuporabe svojih odkritij ter ne bo priznala svojih spoznavnih omejitevglede mo‘nosti predvidevanja stranskih nenamernih in ne‘elenihu~inkov uporabe znanja, bo lahko ‘rtev svojih lastnih uspehov. Posle-dica bo drasti~en upad dru‘benega zaupanja v znanost in v smisel-nost znanstvenotehnolo{kega izbolj{evanja in popravljanja narave,dru‘be in ~loveka samega, tako njegove telesnosti kot du{evnosti. Te-mu primerno pa se bo spremenila tudi finan~na podpora znanosti. êbodo skupna rezultanta mnogih ~lovekovih dejavnosti globalne pod-nebne spremembe, ~e se bodo o~itno pokazale posledice stan{anjaozonskega pla{~a ter biotske raznolikosti, potem bo to ob ‘e obstoje-~ih {tevilnih negativnih ekolo{kih/okoljskih posledicah globoko spre-menilo odnos ljudi ne samo do tehnologije, do ekonomskega napred-ka, ampak tudi do znanosti, saj je vse bolj o~itno, da modernegaekonomskotehnolo{kega razvoja ni mogo~e lo~evati od rezultatovznanosti.

157

Novo razmerje mo~i med Zemljo in ~love{tvom zahteva tudi spre-membo etike. Ekolo{ka/okoljska etika in razni vidiki aksiologizacijeznanosti – aksiologija je ob~i nauk o vrednotah – so znanilci nastajajo-~ega spremenjenega razmerja med ~love{tvom in naravo. Nadloge innevarnosti ‘e dolgo ~asa ne prihajajo ve~ prvenstveno iz nemo~i ~lo-veka do narave, ampak so dru‘bene razmere in mo~ nad naravo izvornev{e~nosti in nesre~e za mnoge ljudi. Glavni izvor nevarnosti za ~lo-ve{tvo kot celoto postajajo znanstvenotehnolo{ke mo‘nosti, ki se ure-sni~ujejo v svetu profitni{tva ter kratkoro~nih podjetni{kih in politi~-nih interesov.

Pri nastajanju ekolo{ke/okoljske etike so imeli precej{njo vlogogloblji premisleki ~lovekovega neeti~nega odnosa do ‘ivali, ki so sepojavili v 18. in 19. stoletju. Celovitej{e ekolo{ke/okoljske eti~ne kon-cepcije pa so se oblikovale {ele v zadnjih 30 letih. Nove razse‘nosti vodnosu do ‘ivali so se pojavile s spremenjenimi razmerami znanstve-notehnolo{kih podprtih metod intenzivne ‘ivinoreje po drugi svetov-ni vojni, ki je postajala vse bolj ekonomsko u~inkovita in konkuren~-na, toda na {kodo blaginje ‘ivali. Mno‘i~no vzrejo ‘ivali je ~lovekspremenil v visoko tehniziran in ekonomsko optimiran proces, ‘ivalipa spremenil v stroje za proizvodnjo mleka in mesa ali bioreaktorje.Eti~no kritiko te preobrazbe so imeli za nepotrebno moraliziranje pre-napetih sentimentalnih ljubiteljev ‘ivali, ki ne razumejo ekonomskelogike moderne ‘ivinoreje. Ekolo{ka etika je vzela pod lupo tudi mno-‘i~no eksperimentiranje z ‘ivalmi, ki naj bi bile nujne ‘rtve na oltarjuznanosti za zdravstveno dobrobit ~loveka. Ekolo{ka etika opozarja inprotestira proti razmeram transporta ‘ivali ter na~inom in postopkomubijanje ‘ivali v gostinstvu, proti dresiranju ‘ivali za zabavo v cirku-sih ipd. Sam nastanek ekolo{ke/okoljske etike pred dobrimi 30 leti jevpet v sodobno krizo odnosa ~loveka in dru‘be do narave, v sodobnokrizo razumevanja napredka in razvoja. Ekolo{ka/okoljska etika najbi bila rezultat zavedanja vse bolj ‘go~ih ekolo{kih/okoljskih proble-mov in vse bolj problemati~nega ravnanja ljudi do okolja in naravesploh. To sicer v veliki meri dr‘i, toda nastavki ekolo{ke/okoljske eti-ke segajo ‘e v obdobje, ko okoljskih problemov v sedanji razse‘nostisploh {e ni bilo. Budisti~nega spo{tovanja ‘ivljenja ne moremo razlo-‘iti kot posledico zaostrenih okoljskih problemov. Ne smemo pozabi-ti, da je ~lovek spreminjal naravo ‘e tiso~letja pred industrijsko revo-lucijo in pred monoteisti~nimi religijami in gr{ko filozofijo. Tribe in L.Whyte sodita, da koreni sodobnega obna{anja ljudi do narave segajogloboko v filozofsko in monoteisti~no religiozno tradicijo Zahoda. Tosicer ni sporno, nekaj povsem drugega pa je, ~e se ta tradicija narediza klju~ni izvor novove{ke okoljske krize. Tu so bili v igri {e drugi od-lo~ilni prakti~ni dejavniki, kot so kapitalska blagovnotr‘na naravaekonomskih odnosov, novove{ka znanost in tehnologija, ki sta vsebolj podpirali ekonomijo in njeno ustvarjalno inovativno ekolo{ko/

TEORETI^NE IN PRAKTI^NE DILEME EKOLO[KE/OKOLJSKE ETIKE


okoljsko razdejanje. To seveda ne pomeni, da ekonomsko tehnolo{koprakso niso usmerjale dolo~ene vrednote. Duhovne razse‘nosti prak-se in prakti~ni nasledki idej so se vzajemno prepletali, spodbujali invzdr‘evali po na~elu kibernetske povratne interakcije. Ni {lo za li-nearne vzro~noposledi~ne povezave, kjer se lahko i{~e prvi vzrok, izkaterega linearno sledijo posledice. Po Tribeju je vse iz{lo iz sekulari-zacije transcendence, to se pravi iz pretvorbe bo‘anskih odlik, kot sovsemogo~nost, vsevednost, predvidljivost, obvladljivost idr., v pos-vetno, ~love{ko vsebino. S »smrtjo boga«, kot jo je na svoj na~in v dru-gi polovici 19. stoletja razglasil nem{ki filozof Nietsche, ni bilo ve~ no-benih meja, ki bi zaustavljale ~loveka pri njegovem preblikovanjunarave v skladu s svojimi ‘eljami, domislicami, potrebami, cilji, kon-kuren~nimi pogoji in znanstvenotehnolo{kimi mo‘nostmi. ^lovekmoderne, to je od 17. in 18. stoletja dalje, se ni zavihtel v prometejsketirnice preprosto zato, ker je zamenjal vrednotni okvir svojega delova-nja, ampak ker je z rasto~imi mo‘nostmi svoje prakse hkrati odstra-njeval in oblikoval zanjo nova vrednotna merila in smernice. Vredno-te niso bile preprosto naknadni odsev ‘e uveljavljene prakse, ampakso bile aktivni dejavnik nastajajo~e nove prakse. Zaradi novih kapital-skih odnosov, tehni~nega napredka in znanstvene racionalnosti jeZahod opustil staro animisti~no, vitalisti~no, mitolo{ko, teleolo{korazumevanje narave in ga nadomestil z mehanskim. Tradicionalni fi-lozofski in religiozni izklju~itvi narave iz moralne skupnosti se je pri-dru‘ila {e znanstvena. Z znanstvenotehnolo{kim, ekonomskokapital-skim odnosom naj bi se dovr{ilo »od~aranje narave«, ko narava ni ve~kraj bo‘anskega, skrivnostnega, duhovnega, kot je bila zlasti v politei-sti~nih religijah. Nekateri sodijo, da bi naravo spet morali posku{atirazumeti v pojmih Aristotelove teleologije, taoizma, budizma, pan-teizma, religije severnoameri{kih staroselcev ipd. Pozablja se, da ob-stoje~i na~in ‘ivljenja in njemu ustrezajo~e razumevanje narave nistadve vzporedni, ravnodu{ni zadevi, ampak se vzajemno pogojujeta invzdr‘ujeta. Skratka, preprosto ni ve~ mogo~ tak{en arhai~en duhovenodnos do narave, ki bi bil povezan z modernim na~inom ‘ivljenja,produkcije, potro{nje in dru‘benih odnosov. To pa ne pomeni, da ima-mo lahko {e naprej prevladujo~ instrumentalen odnos do narave in danarava {e naprej lahko ostaja izklju~ena iz ~lovekove moralne skup-nosti. Brez tovrstne duhovne, vrednotne reforme se ne bodo mogliuresni~evati cilji trajnostnega razvoja in prehoda k ekolo{kotrajnostnidru‘bi. Tudi ne moremo pri~akovati, da se bodo zgolj z zamenjavovrednot, ki jih prakticirajo posamezniki in skupine, za~ele strukturneekolo{ke/okoljske spremembe v dru‘bi.

Nekateri (Nash, 1989) imajo pojav okoljske etike za rezultat evolu-cije liberalizma, ko so se nekdanje »naravne pravice ljudi« za~ele po-vezovati s »pravicami narave«. Aldo Leopold pa je »etiko zemlje«(land ethics) razumel kot zgodovinskorazvojni rezultat postopnega

159

{irjenja moralnega kroga, ki se je sklenil z upo{tevanjem rastlin, ìva-li, gora, rek, jezer idr. kot moralnih bitnosti. ^lovekova razmerja donarave imajo lahko razli~ne razse`nosti: politi~ne, sociolo{ke, duhov-no-vrednotne, spoznavne, psiholo{ke in estetske. Vsako, tudi indivi-dualno ~lovekovo razmerje do narave je v bistvu dru`beno, ker je po-sredovano prek kulture in dru`benih odnosov neke dobe. Dru`benorazmerje predstavlja karakteristi~no tipi~no razmerje ljudi do naravev neki skupnosti in v nekem obdobju. Karakteristi~no, tipiziranodru`beno razmerje do narave je lahko razli~no individualizirano. In-dividualno ni nasprotje dru`benemu, ampak je razli~na artikulacijadru`benega. Dru`beno se pojavi kot neizmerna pestrost individualno-sti. Gre za individualizirano dru`benost ali za dru`beno individual-nost.

Osnovna zna~ilnost moralno vrednotnega odnosa je v tem, davklju~uje presojo o tem, ali ravnamo dobro ali slabo, pravilno ali ne-pravilno, dopustno ali nedopustno, sprejemljivo ali nesprejemljivo. Tepresoje se raz{irijo na bogastvo ~lovekovih razmerij do ‘ivali, rastlin,ekosistemov, do narave in ‘ivljenja sploh.

Naravno-dru‘beno, naravno-moralno in preseganjedualizma

Od tega, kako se razume osnovna dilema »narava-dru`ba«, je celo od-visna mo`nost ali nemo`nost, smiselnost ali nesmiselnost ekolo{ke/okoljske etike. Ta dilema pogojuje tudi prisotnost ali odsotnost drugihdilem, njihovo razumevanje, zastavitev in njihovo morebitno re{itev.Ena smer razmi{ljanja, ki se obra~a proti dualizmu dru`ba-narava,poudarja ontolo{ko in evolucijsko vklju~enost ~loveka in dru`be v na-ravo. Tako naj bi se presegla kr{~ansko religiozna ali posvetna vzvi{e-nost ~loveka nad naravo. Preseganje dualizma narava-dru`ba imalahko skrajno obliko: naturalizacije dru`be ali sociologizacije narave.Pri naturalizaciji dru`be, kjer narava namesto boga izstopa kot usodain mo~ nad ~lovekom, gre za izena~evanje dru`benosti in ~love~nostiz naravnim. ê se dualizem narave in dru`be presega na ta na~in, dase dru`ba vklju~i v naravo tako, da se vsa ~lovekova dejavnost in nesamo moralnost naturalizira, postane nekaj naravnega, potem ~love-kova okoljska ravnanja niso izpostavljena vrednotnim presojam. ê senaturalizirajo moralnost ~loveka in njegove stvaritve, da se preseèjodosedanji antropocentrizem, dualizem in moralna izklju~evalnost ~lo-veka, v bistvu odpravimo posebnost ~loveka kot moralnega, tehno-lo{kega, kulturnega, jezikovnega bitja. S tem ne pridobimo ekolo{ke/okoljske etike, ampak nasprotno, izgubimo vsako etiko. ^lovekova



uporaba nevarnih kemi~nih sredstev, izdelava atomske bombe, avto-mobila, uporaba pesticidov, herbicidov, detergentov postane nekaj ta-ko naravnega, kot so pti~ja gnezda. Samo varovanje narave, ustanav-ljanje narodnih parkov, rezervatov je potem nepotrebno po~etje. ê se~lovek jemlje ~isto naravno, potem ni ni~ narobe, ~e iztrebi druge vr-ste, saj so med evolucijo tudi rastlinske in ìvalske vrste stalno izpo-drivale druge. ^lovekovo uni~evanje biotske raznolikosti torej pome-ni samo nekaj, kar se je è nenehno dogajalo v biolo{ki evoluciji.Watson (1983: 253) ugotavlja, da to sicer ni popularen pogled, todapo njegovem je najve~ protiantropocentri~nih argumentov protislov-nih. Edini na~in, da bo ~lovek preìvel, je, da uporabi svoje mo`gane,svoje znanje, torej da se obravnava kot specifi~no bitje, ne pa da gapopolnoma naturaliziramo in izena~imo z naravo. Pri takem gleda-nju, ~e je vse naravno, ekolo{kih/okoljskih problemov sploh nioziroma jih ne more biti, in jih tudi ne moremo vrednotiti kot ne-kaj slabega, nezaèlenega, saj tako tudi ne vrednotimo drugih na-ravnih zakonov. ê moralna razmerja spremenimo v naravna, mora-le ni ve~, ~e pa morale nimamo za nekaj naravnega, moramo vsaj pomoralni razse`nosti ~loveka lo~iti od narave. V moralno nevtralni na-ravi ni krivic. Krivica je ~love{ki moralni pojem. Narava nima èlja,interesov, smotrov, pa~ pa imajo ljudje z naravo razli~ne èlje, intere-se, smotre. Ljudje, ki ìvijo blizu naravnih virov, se bolj zavzemajo, dabi jih izrabili, kot da bi jih ohranili. Za~etno zavzemanje za ohranitevdivjine je nastajalo pri ljudeh, ki niso stalno ìveli v divjini, ampak vmestih.

ê so vsa ~love{ka dejanja ~isto naravna, so tudi moralno nevtral-na, o njih ne moremo soditi, da so ena bolj primerna kot druga, da soena bolj razdiralna kot druga, ena bolj za‘elena kot druga. ê so na-ravna, so vsa enako upravi~ena. Tak{na naturalizacija ~lovekovihokoljskih ravnanj izklju~uje vsako okoljsko kriti~no razmi{ljanje invrednotenje. ê ljudje spreminjajo ekologijo Zemlje, povzro~ajo izgi-notje mnogih vrst, in navsezadnje, ~e se ta proces nezadr‘no nadalju-je, lahko celo uni~ijo sami sebe, toda s tem, trdijo radikalni naturalisti,ne delajo ni~ takega, ~esar niso storile mnoge druge vrste. ^love{kivrsti mora biti dovoljeno, da izrazi svoj evolucijski potencial, pa ~etu-di je kon~ni rezultat njeno samouni~enje (Watson, 1993: 253). To bi bi-la samo ena izmed mnogih in pogostih poti narave. Ni~ ni narobe, ~eje ~love{ka vrsta ekolo{ko razdiralno ustvarjalna, to je pa~ v njeni na-ravi. ê se ho~e ohraniti kriti~na dr‘a do antropogenih okoljskih/eko-lo{kih posledic, potem moramo do neke mere ~loveka izlo~iti iz nara-ve, priznati njegovo posebnost in ga ne popolnoma naturalizirati. êje ~lovek samo naravno bitje, potem je tudi njegovo obna{anje moral-no ravnodu{no, kot je obna{anje drugih vrst, torej niti dobro niti sla-bo, je onstran dobrega in slabega, je zunaj moralne presoje. Ni~esar nebi bilo protinaravnega, ekolo{ko spornega, ko stranski u~inki ~love-

161

kove dejavnosti tanj{ajo ozonski pla{~, pove~ujejo toplogredne pline vozra~ju, zastrupljajo prst, vodo. To bi bilo samo specifi~no naravnoekolo{ko obna{anje ~love{ke vrste na neki razvojni stopnji.

Okoljska politika, okoljska tehnolo{ka modernizacija, okoljska gi-banja in okoljska zavest nesporno dokazujejo, da se uni~evanje okoljain narave zadnjih 30 let nikakor ne sprejema kot nekaj naravnega in stem samoumevnega in nujnega, ampak kot nekaj specifi~no ~love{ke-ga, kar je ogro‘ajo~e in kar je mo‘no in treba spremeniti. Lahko pa seseveda tudi to razlo‘i kot »naravni« prilagoditveni evolucijski odgo-vor ~love{ke vrste na lastno spremembo okolja, kot se ostala ‘iva bitjatudi odzivajo na spremembe v ekosistemih.

Na odnos narava-dru‘ba se ne more gledati kot na moralno nev-tralno razmerje (Eder, 1996:24). Z vodilnimi idejami o ~lovekovi na-ravnanosti do narave so povezani tudi specifi~ni (ne)eti~ni odnosidru‘be z naravo. ê je vodilna ideja »boj z naravo«, »podreditev nara-ve«, »gospodovanje naravi«, potem imamo opravka z druga~no etiko,kot pa ~e to razmerje izra‘a ideja partnerstva, so‘itja, spo{tovanja, va-rovanja, sonaravnosti, priznavanje meja in mere.

Temeljna razmerja med naravo in dru‘bo se izra‘ajo v razmerjihmed ljudmi. Odnos do narave se je temeljito spremenil, ko si je ~lovekpodredil in prisilil drugega ~loveka, da je kot ‘ivo govore~e orodje(su‘enj) zanj spreminjal naravo in bil sredstvo za zadovoljevanje nje-govih potreb. Kot so se spreminjale oblike, v katerih so bile dru‘beneskupine in razredi sredstvo drugih razredov za izkori{~anje narave,tako so se spreminjali tudi dru‘benoprodukcijski odnosi in tehnolo{kina~ini izkori{~anja narave. Prevlada poljedelskega odnosa do naraveje povezana z izkori{~anjem in podrejanjem ~loveka po ~loveku. To seje nadaljevalo v su‘enjski, tla~anskofevdalni in {e bolj kapitalisti~nidru‘bi. Socialna dr‘ava v 20. stoletju je samo ustvarila kratkoro~noiluzijo, da se ta zgodovinska logika ukinja in da je vse obse‘nej{e inintenzivnej{e znanstvenotehnolo{ko, ekonomsko planetarno izkori{-~anje narave nujna cena za ~lovekovo blaginjo. Skratka, univerzalnain radikalna znanstvenotehnolo{ka, ekonomska podreditev narave bibila pogoj za dokon~no odpravo materialnega ubo{tva velikega {tevi-la ljudi in razli~nih oblik neenakopravnosti med njimi. Univerzalno,planetarno znanstvenotehno{ko izkori{~anje narave naj bi bilo nujnoza vsesplo{no ~lovekovo osvoboditev tako od podreditve drugemu~loveku kot tudi od podreditve naravni prisili. Sedanji procesi tehno-lo{ke in ekonomske globalizacije so nova zgodovinska stopnja boljprefinjenih in za dolo~en ~as manj o~itnih tradicionalnih konfliktnihrazmerij med naravo in dru‘bo. @al se velika stara in znana zgodba {eni kon~ala. Zamenjali so se samo akterji, govorci in njihovi stili. Eti~narazmerja med ljudmi ter ljudmi in naravo so vpeta v to zgodbo.Ekolo{ka/okoljska etika, ~e ho~e miselno zgrabiti stvari pri korenu injih prakti~no spreminjati, mora zelo skrbno prisluhniti tej zgodbi. De-



mokracija, socialna, ekonomska in ekolo{ka varnost, dostojanstvo,enakopravnost med ljudmi in narodi ne bodo mogli uspevati na teme-lju degradirane narave in iz~rpanju njenih virov. Nasprotno, ekolo{ke,socialne, ekonomske, kulturne posledice globalizacije lahko vodijo vnove resne konflikte znotraj dru‘b in med dru‘bami. Nevarnosti tehkonfliktov pa bodo izsilile omejevanje demokracije in uvajanje najraz-li~nej{ih oblik prisile ter nadzora.

Pri preseganju dualizma narava-dru‘ba s sociologizacijo narave pagre nasprotno za ukinitev vsake samobitnosti narave in naravnega.Kjer je narava druga bit duha, kot je bila v transcendentalnem idealiz-mu, je dualizem samo pojaven, za~asen. Narava je povnanjen duh induh ponotranjena, samozavedajo~a narava. Tu imamo opravka z raz-vojno identiteto in neidentiteto narave in duha. V panteizmu Spinozepa je {lo za stati~no identiteto. K eti~ni indiferentnosti narave je pripo-mogla tudi filozofska tradicija, ki je naravi odrekala estetsko vrednost.To odrekanje je bilo rezultat metafizi~ne podreditve ~utnega ideelne-mu. Lepota form je za Platona tako ~udovita, da pravzaprav ni ni~e-sar lepega v naravi. Lepota in dobro sta zunaj in nad fizi~nim svetom.Grke je prevzel red, ne pa lepota narave. Izklju~itev estetske razse‘no-sti narave je pre{la v srednjeve{ko in moderno filozofijo in teologijo. VHeglovem sistemu duha in v njegovi koncepciji umetnosti ni mesta zalepoto narave. Bistvo umetnosti je v duhovnem, ne pa v ~utni obliki.Po Heglu ni kriterijev za ocenjevanje naravno lepega in naravni objek-ti se ne morejo sistematizirati z estetskega vidika, ampak samo z vidi-ka koristi. Zato ne more biti estetike narave, kot imamo estetiko ~love-kovih umetni{kih del (Hegel, 1959 I: 52–53). Tistim, ki so opozarjali,da je umetnost vendarle samo delo ~loveka, a narava delo boga, jeHegel odgovarjal, da bogu dela ve~jo ~ast tisto, kar ustvarja duh, kotpa tisto, kar ustvarja narava, ker se tudi bo‘ansko realizira v duhu.Sama afirmacija ~utnosti in s tem tudi estetske razse‘nosti narave {eni nujno povezana s kak{nim druga~nim vrednotno-eti~nim upo{te-vanjem narave. Lep primer za to je Nietzsche, ki v prvem obdobjusvoje miselne poti, umetnost opazuje kot kozmi~ni pojav, kot ustvarja-jo~e ‘ivljenje, odklanja pa vrednotenje bivajo~ega oziroma trdi, da sobile vse dosedanje razlage bivajo~ega morali~ne. Morala in vrednote-nja niso za Nietzscheja ni~ drugega kot samo razli~ne stopnje mo~ioziroma nemo~i volje do mo~i. Druga~ni status empiri~nega, ~utnegabi potegnil za seboj tudi druga~no ob~utljivost za lepote narave. êgledamo na naravo estetsko, gledamo nanjo tudi manj instrumental-no.

Paden (1992) sodi, da narava ni ~lan moralne skupnosti, je pa njenpogoj. Narava je pogosto degradirana zgolj na raven pogoja ekonomi-je, kulture in dru‘be sploh. S tem se zanika globlja vsebinska zvezamed naravo in dru‘bo. Narava ima za Padna transcendentni pomen,ker presega vsako specifi~no idejo, ki jo imamo o njej. Prakti~na trans-

163

cendentnost narave bi se po njegovem kazala v tem, da lahko podpiraneomejeno {tevilo mo‘nih razmerij, ki jo imamo z naravo. Ta prakti~-na transcendentnost narave naj bi bila temelj na{e avtonomije. Samo~e smo avtonomni, po Padnu lahko svobodno oblikujemo ne{teto raz-li~nih razmerij do narave. Razli~nih ‘e, vpra{anje pa je, ali ne{teto.Predpostavka o tem, da lahko oblikujemo neomejeno raznolikostna{ih razmerij do narave, v bistvu ukinja potrebo po okoljski etiki.Vsaka etika vklju~uje omejitve. ê lahko oblikujemo ne{teto razli~nihrazmerij do narave, potem se lahko izognemo ekolo{kim/okoljskimomejitvam. Temelj avtonomije ni v uresni~evanju neskon~nih razli~-nih razmerij do narave, ampak v avtonomiji izbora in ustvarjanjamo‘nosti. Vsega ni mogo~e uresni~iti in obstajajo tudi eti~ne in eko-lo{ke omejitve udejanjenja mo‘nega. Tudi v samoomejitvi se ka‘eavtonomija. Novove{ka miselnost te‘i k zanikanju vsakr{nih meja,kot da bi iz njihovega priznanja sledilo poni‘anje dostojanstva in us-tvarjalnosti ~loveka. Ko se ~lovek vse bolj postavlja kot vsemogo~nobitje, ima vse ve~ problemov z naravo. ê v avtonomijo spada neome-jeno {tevilo na{ih razmerij z naravo, potem to vklju~uje tudi mo‘nosttrajne eksponencialne rasti produkcije in potro{nje. Ali imamo resneomejeno {tevilo mo‘nosti, da re{imo na{e okoljske probleme ali dana primer spremenimo obstoje~o energetsko osnovo civilizacije? @esedaj se sre~ujemo s {tevilnimi omejitvami okoljskega izvora. Ne mo-remo oblikovati tak{nih razmerij do narave, kjer teh omejitev ne bi bi-lo. Vedno smo omejeni s konkretnimi okoli{~inami in zato trenutno nerazpolagamo z neomejenim {tevilom mo‘nosti.

S postmoderno, postindustrijsko ekolo{ko zavestjo se vzpostavljajonove oblike enotnosti ~loveka z naravo, ki se v~asih prevesijo v abso-lutizirano istovetnost narave in dru‘be. Ta istovetnost je {la pri radi-kalnih biocentristih in naturalistih v smeri utopitve dru‘be v naravi.Pri radikalnih dru‘benih konstruktivistih narave pa je {lo obratno zaizginotje narave v dru‘bi. Narava kot dru‘bena konstrukcija je izgini-la v istovetnosti s kulturo in dru‘bo. Pri novove{ki naturalizacijidru‘be v 18. stoletju je bila narava razumljena abstraktno zunaj dru‘-benozgodovinskega posredovanja, pri socializaciji narave v dru‘be-nem konstruktivizmu na podro~ju socialne ekologije pa je dru‘ba fik-sirana abstraktno, samozadostno, to je lo~eno od svojih naravnihtemeljev in pogojev. Pri biolo{kih evolucionistih so vse specifi~nedru‘bene/antropolo{ke zna~ilnosti (znanost, tehnologija, morala idr.)v bistvu naravne, mo‘no jih je obravnavati kot sredstva, ki jih je izu-mila ~love{ka vrsta v boju za pre‘ivetje. Kultura, morala, znanost, ra-cionalnost, jezik naj bi bili naravni rezultat evolucijskega procesa. To-da menjavanja kultur, dru‘benega in tehnolo{kega na~ina ‘ivljenja nimogo~e pripisati prilagajanju zunanjim fizi~nim naravnim pogojem.Zunanji pogoji, ki se niso spremenili, niso izsilili tehnolo{kega preho-da od parnikov k ladijskim motorjem z notranjim zgorevanjem ali od



letal s propelerji k modernim letalom na reakcijski pogon ipd. Ekspo-nencialni razvoj znanosti od novega veka dalje ne izhaja iz prilagaja-nja evropskega ~love{tva zunanjim pogojem. To seveda ne pomeni, danaravne zunanje okoli{~ine, geografske danosti niso imele, nimajo inne bodo imele nikakr{ne vloge v razvoju dru‘be. Naravni pogoji ima-jo druga~no mesto v paleolitu, druga~no v neolitu, druga~no v epohiindustrializma in druga~no v postindustrijski dru‘bi. Sprejemljiva niniti popolna identiteta dru‘be z naravo v smeri naturalizacije dru‘beniti v smeri popolne socializacije narave. Re{itev se mora gibati v ok-viru identitete neidentitete, to je enotnosti v razli~nosti in razli~nosti venotnosti. Smiselna je identiteta narave z dru‘bo, ki vklju~uje razli~-nost in s tem neidentiteto. V razmerju dru‘ba-narava, ~lovek-naravaimamo opravka z velikim razponom razmerij: od istovetnosti, stop-njevanja razli~nosti, do na~elne razli~nosti. ^lovek je hkrati v naravi,istoveten z njo in razli~en od nje. Povezanosti ~loveka z naravo ni mo-go~e ustrezno razumeti, ~e jo sku{amo dojeti samo z vidika identi~-nosti ali samo z vidika na~elne razli~nosti in nasprotja. V prvemprimeru dobimo istovetnost ali v podobi sociologizacije narave ali na-turalizacije dru‘be, v drugem pa nepremostljivi, sovra‘ni dualizemnarave in dru‘be. ^lovek pa je specifi~na »narava« v naravi. Priznanjekulturnodru‘bene, jezikovne, tehnolo{ke, moralne edinstvenosti ~lo-veka ne zahteva dualisti~nega protistavljanja ~loveka iz narave. Kar jeskupno vsemu ‘ivljenju, ni specifi~nost ~loveka, kar je posebnost ~lo-veka, pa ne pripada vsemu ‘ivljenju. Niti ni treba v imenu ob~ih inskupnih vezi ~loveka z ‘ivljenjem ukinjati njegove posebnosti niti nev imenu njegove edinstvenosti zanikati njegove povezanosti z bio-sfero.

Koncept narave kot dru‘benega konstrukta lahko razumemo kotteoreti~ni odsev realnega procesa vse bolj ekstenzivnega in intenziv-nega dru‘benega prila{~anja in spreminjanja narave. Strokovna usme-ritev, ki jo predstavlja dru‘beni konstruktivizem narave v sodobnisocialni ekologiji, nima prav, ~e zaradi intenzivne zgodovinske preo-brazbe narave po ~loveku ukinja ontolo{ko samobitnost narave, imapa prav v toliko, v kolikor je narava dru‘benozgodovinska tvorba.Narava, kot je poznana v razli~nih zgodovinskih obdobjih, je vedno‘e posredovana prek kulture, dela, jezika, mi{ljenja. Ta spoznavnikonstruktivizem pa ne opravi~uje radikalnega ontolo{kega konstruk-tivizma. [e tako po ~loveku preoblikovana narava je vedno vezana naneke naravne elemente, ki jih ~lovek ni ustvaril.

Moralni subjekt in moralni objekt

Izlo~itev ~loveka iz narave je pomenila hkrati izklju~itev narave iz ob-mo~ja moralnega. Edino ljudje so tvorili moralno skupnost. Ta omeji-tev je bila intuitivno za~rtana tudi ob predpostavki, da ~e bi bile na-

165

ravne bivajo~nosti vklju~ene v ~lovekovo moralno skupnost, bi jimmorali priznati status moralnih subjektov, kar pa je o~iten nesmisel,saj od njih ne moremo pri~akovati in zahtevati moralne odgovorno-sti. Toda moralne skupnosti ne tvorijo samo moralni subjekti, ampaktudi moralni objekti. Raz{iritev moralne skupnosti ne pomeni, damorajo biti vsi ~lani moralne skupnosti moralni subjekti. Pri tak{nempogoju ekolo{ka skupnost nikdar ne more biti hkrati tudi moralnaskupnost. Vklju~itev narave v moralni krog ne zahteva povzdignitvenaravnih bivajo~nosti v moralne subjekte, ampak ta raz{iritev zahte-va druga~no samorazumevanje ~loveka in njegove povezanosti z ‘iv-ljenjem sploh in smisla njegovega spreminjanja narave. Ne pomenitudi vra~anja k mitolo{kemu in animisti~nemu »za~aranju narave«.Darwinova evolucijska teorija ni samo odprla vrat za biologizators-tvo v dru‘boslovnih vedah, ampak je pokazala na evolucijsko pove-zanost ~loveka z vsem ‘ivljenjem. ê ~lovek razvojno ni absolutnolo~en od ‘ivalskega sveta, ~e obstaja biolo{ko sorodstvo, potem tudini mogo~e ve~ vztrajati pri popolni moralni ravnodu{nosti do drugihoblik ‘ivljenja. Tisti, ki zavra~ajo evolucijsko sorodnost ~loveka z ‘i-valskim svetom, so obi~ajno tudi gore~i nasprotniki ideje o pravicah‘ivali. Eden izmed tvorcev moderne okoljske etike (Regan, 1981) iz-haja iz premise, da je razred moralnih bitij {ir{i od razreda zavestnihbitij in da so ne~love{ka bitja, ki imajo moralni status, nimajo pa mo-ralne dr‘e. ê je nekaj objekt morale, ima moralni status, nima pa {enujno moralne dr‘e. Na{i odnosi do ‘ivali so lahko moralni, toda za-to ‘ivali niso moralna bitja, ~eprav so objekt na{e moralnosti. Razredzavestnih bitij sovpade z razredom moralnih subjektov, toda razredmoralnih objektov je {ir{i tako od razreda zavestnih bitij kot od razre-da moralnih subjektov. Treba je razlikovati tudi med moralno dr‘o inmoralnim statusom. Mnoge naravne bivajo~nosti imajo lahko moral-ni status, nimajo pa moralne dr‘e. Samo zavestna bitja imajo moralnodr‘o. Moralno dr‘o imajo samo moralni, zavestni subjekti, ne pa mo-ralni objekti. ^lovek je edino bitje, ki ima moralno dr‘o, toda ne vse-lej. ^lovek v nezavednem stanju gotovo nima moralne dr‘e, ima pamoralni status za moralne subjekte. Okoljska etika ne zahteva, kotmisli Regan, da se neljudem prizna moralna dr‘a. Zahteva samo, dase jim prizna moralni status, status moralnega objekta.

Da je nekaj moralni subjekt ali samo moralni objekt, so kriteriji raz-li~ni. Za moralni subjekt sta odlo~ilna zavestnost in razpolaganje zmoralnimi na~eli, moralni objekti pa so lahko ‘ive ali ne‘ive bitnostiin ni nujno, da ob~utijo bole~ino in ugodje in da imajo potrebe. Vsene‘ivo, skalnati vrhovi, pu{~avske sipine, kanjoni, slapovi idr., so lah-ko predmet ob~udovanja, spo{tovanja, varovanja, estetskega in psiho-lo{kega do‘ivetja. Do naravnih bivajo~nosti imajo ljudje razli~na raz-merja: pragmati~na, instrumentalna, estetska, psiholo{ka, religozna,moralna. Odsotnost moralnega razmerja {e ne pomeni, da je potem



mogo~ samo instrumentalni pragmati~ni odnos. Zgre{eno je zaradiradikalne okoljevarstvene in naravovarstvene dr‘e v vsakem razmer-ju ~loveka do narave videti moralno razse‘nost. Tudi druga vrednote-nja in do‘ivetja, ~etudi nimajo moralnega pomena, imajo lahko oko-ljevarstveni naboj, okoljevarstveno za{~itni{ko, preventivno funkcijo.Do umetni{ke slike, knjige, ki nam je dragocena, nimamo moralnegaodnosa, vendar je zaradi tega ne bomo uporabili za kurjavo. V nesmi-selne ugotovitve sili prizadevanje, da se raz{iri razred moralnih bitij.^lovek mora raz{iriti svoja moralna razmerja do bivajo~ega, ne paraz{iriti razred moralnih subjektov. Ljudje smo edina moralna bitja naZemlji in obna{ajmo se v skladu s to edinstvenostjo.

Samo ~lovekove moralne dol‘nosti ali tudipravice ‘ivali?

Raz{iritev ali neraz{iritev ~lovekovih moralnih razmerij do ‘ivalivklju~uje tri temeljne probleme: kako razumeti naravo ‘ivali in ljudi,ali imajo ljudje moralne dol‘nosti do ‘ivali in ali imajo ‘ivali tudi pra-vice.

a) Narava ‘ivali in ljudi kot temelj moralnosti ali moralneravnodu{nosti

Glede narave ‘ivali in ~loveka so se izoblikovali trije v temelju razli~-ni odgovori. Klasi~ni Aristotelov, po katerem ima ~lovek nekaterezmo‘nosti in biolo{ke lastnosti skupne z ‘ivalmi (hranjenje, razmno-‘evanje, zmo‘nost ‘eleti, ~utiti, spominjati in celo predstavljati), todasamo ~lovek je razumno in politi~no, to je dru‘beno bitje (Aristotel,1960: 6–7). Nesmrtni prispevek Aristotela k miselni vrednotni kulturiZahoda je v tem, da je ~loveka v svojem nauku o du{i (Aristoteles,1968) obravnaval kot naravno bitje, v svojih delih o etiki in politiki(Aristotel, 1960, 1964) pa kot specifi~no dru‘beno, moralno, duhovnobitje.

Mi{ljenje in dru‘benost sta kvaliteti, ki v na~elu, ne po intenziteti,lo~ujeta ~loveka od ‘ivali. Kr{~anska religija je na svoj na~in poudari-la edinstveno naravo ~loveka in njegovo gospostvo nad ‘ivalmi, ker je~lovek ustvarjen po bo‘ji podobi. Veliki srednjeve{ki teolog Toma‘Akvinski je dokazoval, da so samo inteligentna bitja svobodna. Karima ve~ inteligence, je tudi bolj popolno. ^lovek je po tem kriterijubolj popoln od ‘ivali, angeli bolj od ~loveka, bog, ki je ~isti intelekt, paje absolutno popoln. Manj popolna bitja so tudi podrejena popolnej-{im, ne sme pa biti obratno. Ustvarjeni red je tak{en, da bolj popolna

167

bitja izkori{~ajo manj popolna. @ivali izkori{~ajo rastline, ~lovek, ki jebolj popoln, pa oboje (Akvinski, 1938: 300–305). Tako Aristotel kotAkvinski, v nasprotju s kasnej{im Descartesom, sta priznala, da imajo‘ivali zmo‘nost ob~utenja ugodja in bole~ine. Descartes v novem ve-ku pa predstavlja nasprotje Aristotelovi tradiciji. Zanj so bile ‘ivali av-tomati, katerih obna{anje je podobno ~love{ko narejenim strojem.^love{ka tehnika posnema naravo in dela razli~ne stroje, tako jih delatudi narava, samo da so njeni avtomati neprimerno bolj ~udoviti kotumetni. @ivali se obna{ajo, kot da ‘elijo, ~utijo bole~ino, toda to nasne sme zapeljati, kot je zavedlo Aristotela. Descartes je bil prepri~an,da je ves materialni svet mogo~e razlo‘iti z zakoni fizike. Telesa ‘ivaliso del materialnega sveta, zato se njihovo obna{anje lahko pojasni s fi-zikalnimi zakoni brez zatekanja k duhu. Ker ‘ivali ne morejo govoritiali kako druga~e uporabljati jezik, je to dokaz, da ne mislijo in nimajoduha. V odgovorih na kritiko pa je Descartes omeh~al svoje stali{~e indopustil, da je samo mo‘no, da ‘ivali ne mislijo. Odrekanje preprostihmiselnih sposobnosti pri ‘ivalih se je povezovalo z odsotnostjo jezika.Montaigne pa je ‘e v svojem ~asu trdil, da se ‘ivali morejo sporazu-mevati, samo da jih ljudje ne morejo razumeti. Ta mo‘nost je bila priz-nana in literarno izra‘ena v {tevilnih pravljicah. @e pri ~loveku ne ob-staja samo govorni na~in komuniciranja. Za ljudi, ki ne govorijo, nere~emo, da ne morejo misliti. Popolno nasprotje Descartesovemu sta-li{~u pa v 18. stoletju predstavlja Hume. »… nobena resnica meni neizgleda tako o~itna kot trditev, da so ‘ivali obdarjene z mi{ljenjem inrazumom tako kot ljudje« (Hume, 1967: 176). Tak{en pogled ni bilosamljen v tem ~asu. Imaginacija kot elementarna oblika razumevanjaje bila za Hobbsa skupna ‘ivalim in ljudem (Hobbes, 1961: 15). Kant(1977: 577–579) je moralnost lo~il od narave. Samo ~lovek je oseba, jesmoter za sebe, ne pa ‘ival. @ivali so stvari. Ljudje so osebe, avtonom-na bitja, ki imajo svobodno voljo. Samo ljudje imajo zmo‘nost, da de-lujejo v skladu s pojmovanjem zakona, namesto zgolj delovanja vskladu z zakonom. Padanje kamna je na primer v skladu z zakonomgravitacije. Kamen se ne more vpra{ati: Ali je treba, da padem? Ka-men nima alternative in nima je tudi pes, ko zalaja, ko zasli{i hrup odzunaj. Pes se ne more vpra{ati, ali naj zalaja ali ne. ^lovek pa lahkodeluje v skladu s svojim mi{ljenjem, kako mora delovati. Ta zmo‘nostizbire, avtonomnega delovanja, lo~uje ~loveka od ‘ivali. ê obstajakak{en moralni odnos do ostalih bitij, ki niso osebe, ampak so stvari,je to po Kantu v bistvu moralni odnos do samega sebe ali do drugihljudi, ~etudi posreden prek stvari.

Prelom z Aristotelovo tradicijo so storili tisti, ki so trdili, da ne sa-mo mi{ljenje, ampak vse, kar je ~love{ko in dru‘beno, ni v nikakr{nihzametkih navzo~e pri ‘ivalih. Gre za kvalitativne razvojne preskoke,diskontinuiteto, ne pa kontinuiteto. ê imajo neke lastnosti evolucij-ske predpostavke, to {e ne pomeni, da se od njih ne razlikujejo v na-



~elu. Tak{no razmi{ljanje ni nujno antievolucijsko. Tudi elementarne~lovekove ~utne zaznave so v na~elu razli~ne od ‘ivalskih. êprav jebiofiziolo{ki mehanizem ~utnih zaznav, kot so vid, sluh, vonj, tip,lahko isti kot pri ‘ivalih, se ne sme spregledati, da je ~lovekova ~ut-nost ‘e posredovana in obremenjena s ~lovekovo duhovnostjo indru‘benostjo. Marx je specifi~nost ~love{ke ~utnosti povezoval zdru‘beno naravo predmetov, ob katerih se je razvila in na katerih sepotrjuje. »Oko je postalo ~love{ko oko, ko je njegov predmet postaldru‘ben, ~love{ki, od ~loveka za ~loveka izvirajo~ predmet … Razu-me se, da ~love{ko oko u‘iva druga~e kot surovo, ne~love{ko oko,~love{ko uho druga~e kot surovo uho itn.« (Marx-Engels, 1974, zv.IV: 338). Elementarne biofiziolo{ke dejavnosti, ki so skupne ‘ivljenju,kot so u‘ivanje hrane, pitje in razmno‘evanje, postanejo po Marxu ‘i-valske, ~e se lo~ujejo od ostalega obmo~ja ~love{ke dejavnosti in jihnaredijo za kon~ne smotre. Marx je bil neprimerno bolj pretanjen odDarwina pri razumevanju posebnosti ~love{ke ~utnosti. Njegova ka-tegori~na trditev »Biti ~uten pomeni biti trpe~« je priznala, da vse,kar je ~utno, lahko tudi trpi, a hkrati je izpostavila posebnost ~lovekakot ~utnega trpe~ega bitja. »^lovek kot predmetno ~utno bitje je zate-gadelj trpe~e bitje, in ker je bitje, ki ob~uti svoje trpljenje, je strastnobitje. Strast, passion, je ~lovekova bitna mo~, ki energi~no te‘i k svo-jemu predmetu« (Marx-Engels, 1977, zv. I: 385). Posebnost ~love{ke~utnosti ni izgubljena v splo{nosti. Marx je, opirajo~ se na Feuerba-cha, izrekel zanimivo ugotovitev, da so ~utila »neposredno v svojipraksi postala teoretiki«, kar lahko razumem tako, da je v ~loveko-vem ~utnem aktu ‘e vklju~en duhovni, miselni, to je teoretski ele-ment. To potrjujejo sodobne raziskave o ~lovekovem zaznavnem ~ut-nem aparatu, ko se govori o »misle~em o~esu« (the thinking eye), omisle~em gledanju, tipanju, sluhu idr. Toda ta specifi~na dru‘beno~-love{ka ~utnost ne pomeni nujno zanikanja tega, da ima ta posebnostsvoje predpostavke in nastavke ‘e v evoluciji ‘ivalske ~utnosti, ~etu-di so se potem z antropogenezo in sociogenezo radikalno preobliko-vali. Darwin (1951: 64) je ob trditvi, da ker »ima ~lovek ista ~utila ka-kor ni‘je ‘ivali, morajo biti tudi njegovi osnovni ob~utki isti«, ravnospregledal, da je ~love{ka ~utnost, ~eprav je njen biofiziolo{ki meha-nizem isti ali podoben, kot je pri nekaterih ‘ivalih, posredovana s ~lo-vekovo duhovnostjo in dru‘benostjo. Darwin je stal na stali{~u, da nina~elnega evolucijskega prepada med ‘ivalsko in ~love{ko du{ev-nostjo, med ~love{kim in ‘ivalskim razumom, med ~love{ko dru‘be-nostjo in ‘ivalskimi »dru‘benimi instinkti«, ki vodijo k temu, da so‘ivali rade v dru‘bi drugih, da ob~utijo do njih simpatijo in da jim iz-kazujejo razli~ne usluge (Darwin, 1951: 96). Hkrati je priznal, da je»velikanska razlika«, ~e »primerjamo du{evnost najvi{je opice z du-{evnostjo najni‘jega prirodnjaka« (Darwin, 1951: 63). Toda pri teh ve-likih razlikah med ~love{ko in ‘ivalsko du{evnostjo, razumnostjo in

169

dru‘benostjo gre »le za razliko v stopnji, ne pa po bistvu« (Darwin,1951: 122). V smislu za nravstvenost je Darwin videl {e najmo~nej{orazliko med ~lovekom in ni‘jimi ‘ivali (Darwin, 1951: 122).

Darwin je s svojo teorijo evolucije poudarjal, da so zametki dru‘be-nosti, moralnosti, ~ustvenosti in razumnosti ‘e v ‘ivalskem svetu. Stem se je evolucijsko spodbijal antropocentrizem. Z Darwinovim de-lom Izvor ~loveka iz leta 1871 pa so se odprle naravoslovne mo‘nostiza radikalen druga~en pogled, ki je zagovarjal, da so nastavki ~love{-kih ~ustvenih, intelektualnih in dru‘benomoralnih sposobnosti ‘enavzo~i pri mnogih ‘ivalih in primatih. Pretirano je celo trdil, da ni»osnovnih razlik v du{evnih zmo‘nostih ~loveka in vi{jih sesalcev«(Darwin, 1951: 64). Nekdanji pogled na kontinuiranost evolucijskegaprocesa se je precej spremenil. Evolucijska kontinuiteta ne izklju~ujena~elnih razlik, pojava novih (emergent properties) in sistemskihlastnosti. Danes vemo, kot trdi etolog Lorenz, da »vsak evolucijskikorak ustvarja bistvene razlike in ne samo razlike v stopnji« (Lorenz,1993: 212). @e pred Darwinom, {e bolj pa po njem v 19. stoletju, se jeveliko razpravljalo o podobnosti in razlikah med ~lovekom in ‘ivaljo.Schopenhauer je sodil, da je med njima ve~ podobnosti kot razlik.Res je, da je Darwin v svojem poudarjanju evolucijske bli‘ine ‘ivali s~lovekom tu in tam zdrknil v nekriti~ni antropomorfizem, toda bis-tvo problema je v tem, ali obstaja kak{na ‘ivalska predzgodovina ~lo-ve{ke ~utnosti, inteligence in dru‘benosti. Darwin je bil prepri~an va-njo in na to prepri~anje se opira sodobna ekolo{ka/okoljska etika.Novej{a raziskovanja obna{anja delfinov, slonov, primatov in mnogihdrugih ‘ivali so v osnovi dala prav Darwinu. So primeri raziskoval-cev, ki so iz eti~nih razlogov prekinili svoje eksperimentalno preu~e-vanje obna{anja delfinov, ko so odkrili njihovo »inteligentnost«. Eti~-ni sklep bi bil: tudi zaradi narave vsaj nekaterih ‘ivali bi ~lovekmoral raz{iriti svoja moralna razmerja.

Nekateri pa evolucijske teorije niso uporabili kot dokaz za ~ustve-no, racionalno, dru‘beno bli‘ino ‘ivali in ~loveka, ampak kot dokaz,da je v ~loveku {e vedno nekaj ‘ivalske narave, ki sku{a ~loveka za-peljati in proti kateri se mora ~lovek kot moralno bitje boriti. @ivalinaj bi bile obsedene s spolnostjo in nasiljem. Midgley sodi, da tak{nonaziranje ni v skladu s spoznanji etologov. ê ima Midgley prav, po-tem bi morali spremeniti ne samo pojmovanje ‘ivali, ampak tudi poj-movanje ~loveka (Regan/Singer, 1976: 7). Kot ima ~lovek neizmer-no domi{ljijo za umetni{ko in tehni{ko ustvarjalnost, tako imatudi nezasli{ano domi{ljijo za krutost, ki dale~ preka{a ‘ivalsko inje zato popolnoma neprimerno, da jo primerjamo z njo. Vpra{anjeje, ~e lahko sploh govorimo o krutosti pri ‘ivalih. ^lovek se s kru-tostjo igra in se v njej iz‘ivlja. @ivali tega ne po~enjajo. Kaznovanjes krutostjo in u‘ivanje v njej je ~lovekova posebnost, ne pa ‘ivalskalastnost.



b) Ali imajo ljudje dol‘nosti do ‘ivali?

Prevladujejo trije odgovori. Tradicionalni (Akvinski, Kant), da sodol‘nosti kve~jemu posredne, ne pa neposredne. Utilitarni odgovor,da imamo do ‘ivali tudi neposredne dol‘nosti, da jim ne povzro~amobole~in. In tretji odgovor, da do ‘ivali nimamo nobenih niti posrednihin {e manj neposrednih dol‘nosti. Dol‘nosti ~utimo do bitij, ki imajodolo~ene kvalitete, zmo‘nosti. Do oblakov, do skal nimamo dol‘nosti.Zdi se, da mora bitje, za katero mislimo, da imamo dol‘nosti, izpol-njevati naslednje pogoje: da je ~ute~e, da ob~uti bole~ino in ugodje, daje do neke mere razumno in avtonomno oziroma da lahko svobodnoizbira. Ker je ‘ival ~ute~e bitje, je Akvinski mislil, da je mo‘no, da seobravnavajo kruto. Sicer ni prav, da se tako obravnavajo, toda po nje-govem nimamo nobenih dol‘nosti, da bi se morali vzdr‘ati tak{negaobravnavanja. Mi imamo namre~ samo dol‘nosti do bitij, ki imajo ra-zum, to je do sebe, do drugih ljudi in do Boga. Akvinski je sodil, daima ~lovek moralne dol‘nosti do ‘ivali ne zaradi njih samih, ampakzaradi svojih obveznosti do Boga, ki jih je ustvaril. Kant je v bistvuponovil Toma‘a Akvinskega, da ne smemo biti kruti do ‘ivali ne zara-di njih samih, ampak zaradi tega, ker bi se ta krutost lahko preneslana ljudi (Kant, 1977: 577–579). Toma‘ Akvinski je v bistvu sledil Ari-stotelu, ko je trdil, da ‘ivali in rastline tukaj niso zavoljo sebe, ampakzaradi ~loveka. Tisti, ki ubije vola, ki je last drugega, ne gre{i zaradiubijanja, ampak ker je prizadel lastnino drugega ~loveka. Tako priKantu kot pri teologih ni {lo za neposredne, ampak za posredne ~lo-vekove moralne dol‘nosti do ‘ivali. Tisti, ki obravnavajo ‘ivali kruto,so po Akvinskem naravno nagnjeni, da tako obravnavajo tudi razum-na bitja, in tisti, ki raz{irjajo svojo prijaznost do ‘ivali, jo raz{irjajo tu-di na razumna bitja. Neposredno pa ljudje nimajo nobenih dol‘nostido ‘ivali.

ê empiri~no dr‘i teza o prenosu ~lovekovega obna{anja do ‘ivalina ljudi, potem iz nje sledi, da v samem surovem ravnanju z ‘ivalmini ni~ slabega, slabe so lahko samo mo‘ne posledice tak{nega ravna-nja za ljudi. ê pa ne dr‘i teza o prenosu, potem odpade {e ta zadr‘ekza kruto ravnanje z ‘ivalmi. Teza o prenosu pa ni prepri~ljiva in je vneskladju z empiri~nimi situacijami. Opravka imamo z vsemi mo‘ni-mi razmerji ~loveka do ‘ivali: so ljudje, ki so kruti do ‘ivali, toda pri-jazni do ljudi, potem so taki, ki so surovi ali prijazni tako do ‘ivali kotdo ljudi, in naposled imamo {e ljudi, ki so prijazni do ‘ivali, toda su-rovi do ljudi. Delo je 19. 6. 1995 poro~alo, da je Tone [. okrutno umorilsvojega znanca, njegovega psa pa ni mogel. Pri Akvinskem je kristal-no jasna racionalisti~na zamejitev pogojev, kdaj je nekaj lahko objektmoralnosti, in tak{no zamejitev v bistvu {e danes sprejema velika ve-~ina ljudi. Kritiki Akvinskega in tudi Kanta, ki so sprejemali racionali-sti~ni kriterij za objekt moralnosti, so dokazovali, da vsaj nekatere ‘i-

171

vali ka‘ejo neke elemente razumnosti, drugi, ki niso priznali tak{negapogoja moralnosti, so namesto razumskosti postavili ob~utljivost zaugodje in bole~ino kot kriterij, da je nekaj lahko moralni objekt. Iz te-ga bi izhajalo, da imamo mi do teh ‘ivali neposredne dol‘nosti, da jimpo nepotrebnem ne prizadenemo bole~ine. Tak{no stali{~e so zastopa-li Jeremy Bentham, J. St. Mill in Albert Schweitzer. Ne Bentham in neMill pa zaradi tega nista mislila, da je vedno nekaj slabega in nedo-pustnega, ~e ubijamo ‘ivali za hrano ali za znanstveno eksperimenti-ranje.

c) Ali imajo ‘ivali pravice?

Nekateri sodijo, da obstaja simetri~no razmerje med pravicami indol‘nostmi. Dol‘nosti enih so pravice drugih in obratno. ê se torejdopusti, da imajo ljudje kakr{nekoli dol‘nosti do ‘ivali, se mora avto-mati~no tudi priznati, da imajo ‘ivali pravice. To simetri~no razmerjevelja nesporno znotraj med~love{kih odnosov, ne pa za ~lovekovarazmerja do stvari. Tu so primeri, ki govorijo proti splo{ni veljavnostisimetri~ne ali korelacijske teze. ê imamo dol‘nost, da ohranimo veli-ka umetni{ka dela, kulturno dedi{~ino, se ne more trditi, da imajo sli-ke, gradovi, arhitekturni spomeniki pravico, da so ohranjeni. Korela-cijska teza bi se nana{ala samo na primere neposredne dol‘nosti.Ohranjanje kulturne dedi{~ine ni na{a neposredna dol‘nost do slike,gradov, arheolo{kih najdb ipd., ampak je na{a dol‘nost do sodobni-kov in zanamcev, da jih ne prikraj{amo za njihova estetska do‘ivetja,da jih ne siroma{imo pri njihovi nacionalni in kulturni identiteti. Ena-ko se lahko trdi ne samo za kulturno, ampak tudi za naravno dedi{~i-no (narodni parki, kanjoni, jezera idr.). Lahko pa pomeni tudi dol‘-nost in spo{tovanje do tistih, ki so nam ustvarili dela izredneumetni{ke in kulturne vrednosti. Ker do objektov naravne in kulturnededi{~ine nimamo neposrednih dol‘nosti, ampak samo posredne za-radi ljudi, potem oni tudi nimajo pravic. @e Ritchie (1902: 108) je opo-zoril, da so slike ali kamni lahko celo z zakonom za{~iteni, pa kljub te-mu ne moremo re~i, da imajo pravice. ê bi ‘ivali imele pravico do‘ivljenja, bi to po Ritchieju pomenilo, da ne bi smeli usmrtiti nobene‘ivali brez po{tenega sodnega procesa (Ritchie, 1902: 111). Ali ne bi bi-la na{a dol‘nost, se je nadalje spra{eval, da za{~itimo slabotne ‘ivalipred mo~nej{imi (Ritchie, 1902: 109)? ê imajo ‘ivali naravne pravice,je to zelo sporna zadeva, ker so razhajanja o naravi ‘ivali velika. Kore-lacijska teza bi veljala tam, kjer imamo opravka z neposredno dol‘-nostjo. V na{em odnosu do ‘ivali pa naj bi {lo ravno za tak{no nepo-sredno dol‘nost in zato bi se tudi lahko govorilo o pravicah ‘ivali.@ivali, sodijo nekateri, naj bi imele ne samo pravico, da se jim ne pri-zadene trpljenje, ampak celo pravico do lastnine in svobode. Tu ni od-lo~ilen kriterij razumskost, saj imajo tudi ljudje pravico, da niso mu~e-



ni, ne zaradi tega, ker lahko re{ujejo matemati~ne probleme, ampakzato, ker ~utijo bole~ino.

V vsej razpravi o pravicah ‘ivali je pomembno, kako se pravica ra-zume in kak{ne pravice se razlikujejo. Imeti pravico pomeni imetizahtevo do ne~esa. Imeti pravico do ‘ivljenja, do svobode, do zasebnelastnine, do zasebnosti ipd., pomeni zahtevo do drugih, da ne jemlje-jo ‘ivljenja, zasebne lastnine, da ne kr{ijo zasebnosti in osebne svobo-de. @ivali sicer svojih zahtev ne morejo izre~i, toda ne izrekajo jih tudiotroci, slaboumni, skleroti~ni, bolniki v komi, pa se vendar zaradi te-ga ne misli, da ljudje v takem stanju nimajo pravic. Glede na vrstepravic se pogosto razlikujejo posebne (pridobljene) pravice, ki izhaja-jo iz tega, ker smo mi nekaj naredili ali ker so drugi tako odlo~ili (pra-vica do dedovanja). Naravnih pravic, kot je pravica do ‘ivljenja, dosvobode, nismo pridobili, ampak so priznane zaradi narave ~love{ke-ga bitja. Vendar pa je tudi priznanje teh tako imenovanih naravnihpravic rezultat dru‘benozgodovinskega razvoja in niso bile od nekdajnekaj samoumevnega, kar bi neposredno izhajalo iz narave ~loveka.Kako se je razumela narava ~loveka, je dru‘benozgodovinska tvorba,ne pa naravno dejstvo. Ni se na primer zanikalo, da so su‘nji ljudje,da so razumna bitja, iz razumevanja njihove ~love{ke narave pa ni iz-hajalo, da imajo pravico do ‘ivljenja, do lastnine, do svobode ipd. êbi se jim priznale te pravice, bi se morala ukiniti institucija su‘enjstva.ê imajo pravice samo razumna in avtonomna bitja, potem so ‘ivaliizklju~ene. Toda ta izklju~enost stoji pred dilemo: ali odrekati pravicenekaterim ~lanom ~love{ke skupnosti (dojen~kom, slaboumnim, skle-roti~nim, bolnikom v komi) ali pa priznati, da sama razumskost niuniverzalni pogoj priznavanja pravic, ampak je ‘e dovolj, ~e gre zabiolo{ko anatomsko pripadnost ~love{ki vrsti. V tem primeru pa ima-mo opravka z zelo o~itno izra‘enim ~love{kim egoizmom in {oviniz-mom, kar so nekateri ozna~ili za »speciesim«, to je neko zvrst rasiz-ma. Za angle{kega tomista Josepha Rickabyja iz 19. stoletja so bile‘ivali stvari, do stvari pa ne moremo imeti neposrednih dol‘nosti, za-to ne moremo biti obto‘eni ali si o~itati, da kr{imo njihove pravice, ~ejih jemo, uporabljamo za delo ali za znanstveno raziskovanje.

Razumnost kot pogoj moralnosti in pravic se je pogosto povezova-la {e s svobodno voljo, avtonomnostjo in interesi. To so bile izvedenesposobnosti iz racionalnosti. Nietzsche v 19. stoletju je to klasi~no ra-cionalisti~no razmerje obrnil: razum je rezultat in funkcija ~lovekovihinteresov, potreb, stopnjevanja volje do mo~i. Marx in Engels sta raz-pravo o razlikovanju med ‘ivaljo in ~lovekom prenesla z racionalisti~-ne, kulturolo{ke ravni, ki je nista zavra~ala, na globljo produkcijskoraven. »Ljudi lahko razlo~ujemo od ‘ivali po zavesti, po religiji, po ~e-merkoli ho~emo. Sami pa so se za~eli razlikovati od ‘ivali, br‘ ko soza~eli producirati svoja ‘ivljenjska sredstva, korak, ki je pogojen z nji-hovo telesno organizacijo. V tem, ko ljudje proizvajajo svoja ‘ivljenj-

173

ska sredstva, producirajo posredno svoje ‘ivljenje samo« (Marx-En-gels, 1976, zv. 2: 18). V na~inu produciranja ‘ivljenja je torej temeljnarazlika med ~lovekom in ‘ivaljo. Oba, ~lovek in ‘ival, produciratasvoje ‘ivljenje neposredno na biolo{ki, spolni na~in, toda samo ~lovekga producira tudi posredno s produkcijo svojih ‘ivljenjskih sredstev.Za Heideggerja pa vsako primerjanje bistva ~loveka z ‘ivaljo ravnozapre pot do tega bistva. »Ali smo sploh na pravi poti k bistvu ~love-ka, ~e ~loveka in dokler ~loveka zgolj razmejujemo kot ‘ivo bitje meddrugimi nasproti rastlini, ‘ivali in bogu? Tako lahko ravnamo, lahkopostavimo ~loveka na ta na~in v bivajo~e kot neko bivajo~e med dru-gimi bivajo~imi. Pri tem bomo mogli o ~loveku vedno izre~i kaj pra-vilnega. Toda moramo si biti na jasnem tudi v tem, da bo ostal ~loveks tem dokon~no zavr‘en v podro~je animalnosti, ~eprav ga ne bi ena-~ili z ‘ivaljo, temve~ mu pripisali neko specifi~no diferenco« (Heideg-ger, 1967: 191). Da bi razumeli ~loveka, moramo po Heideggerju iz-stopiti iz okvira metafizi~ne, humanisti~ne, naturalisti~ne razlage~loveka. ê se Marx-Engels z obzorja Heideggerjevega mi{ljenja nistavpra{ala, kak{en odnos do biti in bivajo~ega vklju~uje posredna pro-dukcija ~lovekovega ‘ivljenja, pa se obratno Heidegger z Marx-Engelsovega vidika ni vpra{al, ali sodobni kapitalski odnos med ljud-mi in do narave ne izklju~uje mo‘nosti, da bi ~lovek postal pastir alisosed biti. ê je ~lovek v prevladujo~em tekmovalnem in hierarhi~-nem odnosu do drugih ljudi, kako se lahko druga~e obna{a do nara-ve? Pionirji okoljske etike so racionalisti~ni pogoj pravic zamenjali spotrebami in ob~utljivostjo za bole~ino in ugodje. @ivali nimajo inte-resov, imajo pa potrebe po gibanju, po hrani, po vodi. Organizmi, kiimajo razvit ‘iv~ni sistem, pa ob~utijo tudi ugodje in bole~ino.

Marsikomu se zdi nenavadna misel o pravicah ‘ivali, toda ne poza-bimo, da je bila na za~etku nemogo~a tudi misel, da bi ~rnci imeli ena-ke pravice kot belci ali da bi ‘enske imele enake pravice kot mo{ki.Koncepcija o pravicah ‘ivali pa ‘e davno ni ve~ samo eksoti~na filo-zofska tema, ampak je dobila svoje mesto tudi v zakonodaji. êpravse v zakonih proti mu~enju ‘ivali o zdravstvenem varstvu in zdravs-tveni za{~iti ‘ivali, o zagotavljanju zoohigienskih razmer, o neustrez-nem transportu, o poskusih na ‘ivalih ne omenjajo pravice, se pred-postavljajo, saj ~e ‘ivalim ne bi priznali nikakr{nih pravic, ~emupotem tak{ni predpisi? Samo zaradi koristi ali morebitne {kode lastni-kov in rejcev ‘ivali? Ti predpisi ka‘ejo, da je dru‘ba posegla v ~love-kovo razmerje do ‘ivali, da ga po nekaterih vidikih regulira in da ~lo-vekovo ravnanje z ‘ivalmi ni na vsej ~rti nedotakljivo in prepu{~eno~lovekovi samovolji in njegovim lastninskim pravicam. Nobenih po-dobnih predpisov ni, kako ne smemo ravnati z avtomobilom, {tedilni-kom ipd. To je absolutno prepu{~eno ~lovekovemu razpolaganju ssvojo lastnino. ê odslu‘enega {tedilnika ali avtomobila ne moremoodlo‘iti kjerkoli, tega ne smemo delati zaradi odnosa do samega {te-



dilnika ali avtomobila, temve~ zaradi odnosa do okolja, ki ga uravna-vajo predpisi, standardi, zakon, in zaradi odnosa do naravnih virov,ki so v teh »odpadkih« in ki jih lahko ponovno uporabimo.

Nekateri sodijo, da je liberalnodemokrati~na tradicija pravic, veza-na na individualisti~ni, atomisti~ni koncept dru‘be, neprimeren okvirza re{evanje okoljskih problemov (Gunn, 1983: 133). Dvomi se, da biokoljska etika mogla temeljiti na pravicah individualnih ‘ivali. Trebajo je prenesti na dobro ekosistemov, bioti~nih skupnosti, vrste ne pa sezadr‘evati pri individualnih pravicah ‘ivali in rastlin. Individualnepravice ‘ivali in rastlin ne morejo tvoriti temelja okoljske etike (Gunn,1983: 149). Zanemarjanje individualnih pravic v okoljski etiki vodi kpopolni podreditvi posami~nih organizmov, ~love{ki samovolji ali ne-ki ekolo{ki celoti: biotopu, ekosistemu, bioti~ni skupnosti ipd. To bipomenilo, da nekatera ~lovekova ravnanja, kot so mu~enje ‘ivali, eks-perimentiranje, lov, neprimerne razmere vzreje, transporta ‘ivali,mu~na dresura ‘ivali za njihovo nastopanje v cirkusih, ne bi bilapredmet kriti~nega premisleka okoljske etike.

Ekolo{ke/okoljske intrinzi~ne in antropocentri~nevrednote9

Mo‘nost ekolo{ke/okoljske etike se povezuje s priznavanjem intrin-zi~nih vrednot naravnim bitnostim. Vse lastnosti, ki po Reganu obsta-jajo objektivno, to je od ~loveka neodvisne, so inherentne vrednote. Toje v bistvu sekularizacija trditve iz Stare zaveze, da je dobro vse, kar jeustvaril bog. Naravne bivajo~nosti niso vrednote kar same po sebi,ampak so vrednotno indiferentne. To indiferentnost spremeni {ele ~lo-vek. Ni vse dobro in intrinzi~no, kar naravno in objektivno obstajaneodvisno od ~loveka. Bolezni so naravne in gotovo niso dobro po~lovekovi presoji. Naravni pojavi, kot so poplave, po‘ari, vulkanskiizbruhi, lahko spremenijo pokrajino na slab{e. ^lovekova odlo~itev je,ali so naravne danosti zanj vrednotno indiferentne, intrinzi~ne ali painstrumentalne vrednote. Njihova intrinzi~nost, indiferentnost ali in-strumentalnost ni objektivna, to je od ~loveka neodvisna lastnost. Tak-{en ali druga~en status jim podeli {ele ~lovek, ne podeli pa jim sevedanjihove kvalitete. Te kvalitete pridobijo z vrednotenjem poseben po-

9 Ekolo{ka/okoljska etika je teoreti~na razlaga in normativna doktrina ekolo{ke/okoljske zavesti in obna{anja. Ekolo{ki uporabljam v primerih, ko gre izrazito zavrednote naravnih bitnosti, kot so gozd, rastline, ‘ivali, biotopi, mokri{~a, slapo-vi idr. Ekolo{ki/okoljski pa uporabljam, ko gre hkrati za {ir{i vrednotni odnos dookolja in narave.

175

men za ~loveka, za dru‘bo, za kulturo. Intrinzi~ne vrednote so vred-note na sebi in niso vrednote zaradi ne~esa drugega. Denar je najboljo~itna instrumentalna vrednota, ki sama na sebi nima nobene intrin-zi~ne vrednosti, ampak je sredstvo za pridobitev vseh drugih mo‘nihuporabnih vrednosti. ê kdo denar povzdigne v intrinzi~no vrednoto,je s tem spremenil samega sebe. ^lovek naj bi bil nasprotno najboljo~itna intrinzi~na vrednota, ker ga nikdar ne smemo jemati samo kotsredstvo, ampak kot smoter na sebi, kot osebo, ki je nekaj za sebe. ZaAkvinskega je svobodna edinole intelektualna narava, njo je bog us-tvaril zaradi nje same, ne pa drugih bitij, ker jih je bo‘ja previdnostnamenila za ~lovekovo rabo. V~asih pa se prepletata intrinzi~ni in in-strumentalni vrednotni odnos. Za svojega psa ne skrbimo lepo samozaradi tega, da nam je v ponos, da se postavljamo pred drugimi, danam dela veselje, ampak zato, ker nam ni vseeno, ali se tudi on samdobro po~uti. Ne povzro~amo mu bole~in samo zato, ker ga imamoradi ali ker ne bi hoteli sami sebe moralno poni‘ali, ampak tudi zara-di psa samega, ker vemo, da ob~uti bole~ino in neugodje. Odnos dona{ega psa je v nekaterih ozirih instrumentalen, v nekaterih pa intrin-zi~en. Odnos do orodij je vedno instrumentalen. Na{e obna{anje doavtomobila je izklju~no instrumentalno: vzdr‘ujemo ga zaradi nas sa-mih, da bi nam dolgo in dobro slu‘il, da ne bi imeli nepotrebnih stro{-kov, ne pa zaradi tega, ker bi se avto sam lahko po~util neudobno za-radi na{e malomarnosti. Dolo~eno krajino, biotop, kanjon, rastlino,‘ivalsko vrsto za{~itimo zaradi njene edinstvenosti, redkosti, ogro‘e-nosti, zaradi njene ekolo{ke in estetske vrednosti. Zavarovana obmo~-ja so to postala, ker se je v njih videlo naravno ali naravno in kulturnovrednoto hkrati. Pogosto nastane problem, kako naj ljudje ‘ivijo naza{~itenem obmo~ju, da ne bo za njih samo breme in ovira. V tr‘enjuturisti~ne, rekreacijske funkcije teh obmo~ij se je odkrila prilo‘nost zanjihove prebivalce. Ta instrumentalna vrednota pa je ravno omogo~e-na in povezana z intrinzi~no vrednoto zavarovanega obmo~ja. Todastalno je treba bedeti nad tem, da dejavnost povezana z instrumental-no vrednoto ne ogrozi intrinzi~ne vrednote. Imamo razli~ne oblike in-strumentalnosti: od trde pragmati~noekonomske do mehke estetske,turisti~ne, rekreacijske, duhovne, spoznavne. Instrumentalnost lahkoobstaja v kontinuumu, v intenziteti, intrinzi~nost pa v na~elu. Nekaj,kar je intrinzi~no ne izklju~uje, da je lahko hkrati tudi koristno in in-strumentalno za ~loveka. Biotska raznolikost je intrinzi~na vrednota,vendar ima za ~loveka obenem lahko tudi zdravstveno, ekonomsko,spoznavno, izobra‘evalno, estetsko vrednost. Velja pa seveda tudiobratno: kar je instrumentalno vredno, je lahko, ni pa nujno tudi in-trinzi~no vredno. @ivali nam slu‘ijo pri marsi~em, toda to ne izklju~u-je, da jih ne bi imeli za intrinzi~ne vrednote, ki zahtevajo dolo~eno, nepa kakr{nokoli ravnanje.

Callicot (1996: 46) sodi, da ~e je resni~na ~love{ka etika mo‘na sa-



mo, ~e ljudi vrednotimo zavoljo njih samih, potem je tudi resni~naokoljska etika mo‘na samo, ~e se priznajo intrinzi~ne vrednote narav-nim bitnostim. Mislim pa, da ne cenimo ljudi zgolj zato, ker so ljudje,ampak tudi po tem, kak{en karakter, sposobnosti, znanje razkazujejo.êprav nobenega ne bi smeli obravnavati zgolj kot sredstvo, ne pijan-ca na cesti in ne velikega umetnika, pa vendar znotraj te intrinzi~nedr‘e razli~no vrednotimo in ocenjujemo ljudi. Ne bomo izkazovalienake hvale‘nosti tistemu, ki je sicer dober, pa nam ne more pomaga-ti, kot tistemu, ki je tudi dober, pa ima hkrati mo‘nosti, da nam lahkopomaga. Na{a odvisnost od narave, ‘ivljenja vklju~uje to, da od ‘iv-ljenja tudi ‘ivimo. ê naravnim bitnostim priznamo intrinzi~no vred-nost, pomeni samo, da jih ne smemo izrabljati brez ustreznega moral-nega razloga, ki odtehta slabost dejanja (Taylor, 1983: 242). ê odtrga{ro‘o, ker ne mara{ njegovega lastnika, je to dejanje po Taylorju boljgraje vredno kot uboj ~loveka v samoombrambi, ~eprav sta obe deja-nji slabi. Primerjava obeh dejanj se zdi, da skrajno podcenjuje ~loveka,toda je korektna, ~e se upo{teva (ne)moralnost njenih razlogov. Ker ‘i-vimo od narave, jo moramo nujno tudi pragmati~no, instrumentalnovrednotiti, toda to ne more in ne sme biti edini zveli~aven odnos.Ume{~en mora biti znotraj intrinzi~nega odnosa do narave. V naravine najdemo samo sredstev za na{e ‘ivljenje, narava je tudi na{ dom,in {e ve~, je anorgansko telo na{ega organskega telesa. Mi duhovno infizi~no ‘ivimo z naravo. Globoko sporo~ilo je v arhai~nih mitih, kjer jeZemlja obravnavana kot mati. Na{a pristna ontolo{ka, duhovna, fizi~-na, psihi~na povezanost z naravo se nam je popolnoma odtujila, ~e jolahko dojamemo le {e instrumentalno. Prakti~ni, instrumentalni vidik~lovekovega odnosa do narave izhaja ‘e iz ekolo{kega statusa ~love{-ke vrste v biosferi.

Nekateri objektivnost intrinzi~nih vrednot razumejo tako, da soone tukaj ne glede na to, ali so ljudje ali niso. V tem smislu ne moreobstajati objektivnost intrinzi~nih vrednot, zato se je mo‘no strinjati sCallicotom, »da ne more biti nobene vrednote lo~ene od vrednotujo-~ega opazovalca« (Callicot, 1996: 45). Vrednote, ki so podeljene narav-nim bitnostim, so priznane s strani ~loveka. So vrednote, ker jihnekdo vrednoti. One se ne vrednotijo same, kot se ljudje. Naravakakr{nekoli vrednote je relacijska. Priznavanje ali nepriznavanje in-trinzi~nih vrednot je odvisno od ~loveka, vendar pa to ne pomeni, daso kvalitete in bitnosti, ki jim ~lovek podeljuje intrinzi~no vrednost,odvisne od ~loveka, da jih je proizvedel ~lovek. Vrednote so nujno ve-zane na ~loveka po svojem izvoru, ne pa po svoji lokaciji. Callicot raz-likuje med krajem, mestom (locus) vrednot in izvorom vrednot. Na-ravne bitnosti in kvalitete so same na sebi vrednotno indiferentne.^lovek je edini izvor vrednot, ni pa njihov edini nosilec. ê so vsevrednote priznane ali zanikane po ~loveku, to {e ne pomeni, da sovredni samo ljudje in njihove stvaritve, niti ne pomeni, da so vredno-

177

te zgolj poljubna domislica ~lovekovega duha. Da so tudi vrednote nasebi ~love{ko posredovane, da so ~love{ka tvorba, je to~no, todazmotno je, ~e se s tem misli, da zaradi tega vrednote nimajo nikakr{neobjektivne, ontolo{ke osnove. Brez objektivnih ontolo{kih lastnostijim ~lovek ne bi mogel pripisati intrinzi~ne vrednosti oziroma bi lah-ko imel intrinzi~nih vrednot, kolikor bi hotel; ~lovek pa dobro ve, daobstajajo v omejenem obsegu in da so to redke vrednote. Ker vrednotni brez ljudi, ki vrednotijo, je tudi ekolo{ka/okoljska intrinzi~na etikavezana na ~loveka in v tem pomenu antropolo{ka. Antropolo{ki izvorvrednot pa teh ne spreminja nujno v antropocentri~ne vrednote. Najbodo ekolo{ke vrednote intrinzi~ne ali instrumentalne, v vsakem pri-meru jih kot tak{ne postavlja in priznava ~lovek. Toda ~love{ka sub-jektivnost je samo nujni, ne pa {e zadostni pogoj vrednot (Harlow,1992: 30).

Priznanje intrinzi~nih vrednot je za nekatere {e vedno v bistvu pri-krita pragmati~na, instrumentalna, antropocentri~na dr‘a. Za intrin-zi~no vrednotno dr‘o naj bi se skrivali ~lovekovi egoisti~ni interesi.Opravka bi imeli z neantropocentri~nim antropocentrizmom. Intrin-zi~na neantropocentri~na dr‘a lahko postavlja stro‘je okoljske omeji-tve in bolje brzda ~lovekovo izkori{~anje narave. Paden (1992) sodi,da je neantropocentri~na intrinzi~na okoljska etika v temelju po~love-~ena (antropomorfna), ~eprav to sama zanika. Po~love~uje naravo ozi-roma ekolo{ka razmerja v njej. Paden predlaga, da se razvija nepo~lo-ve~ena biocentri~na etika. To pa zahteva, da bolje razumemo, kajnarava je in kak{no vlogo igra v moralnem izkustvu in akciji ~loveka.Tisti, ki pripisujejo intrinzi~ne vrednote in pravice ‘ivalim, v svojisplo{nosti najpogosteje pozabljajo na velik razpon, ki sega od doma-~ih ‘ivali, kot so pes, konj, govedo pa do kobilic, trakulj, bakterij in vi-rusov. ^lovekovo zdravje in ~lovekov obstoj prihajata na konkretniempiri~ni, ne na na~elni ravni v konflikt s teoretsko dr‘o o intrinzi~-nih vrednotah in enakih pravicah vseh oblik ‘ivljenja ter o svetosti‘ivljenja v pomenu njegove nedotakljivosti. ê se ~loveku odreka pra-vica, da se brani in varuje svoje ‘ivljenje, se postavlja v podrejen po-lo‘aj z drugimi vrstami. Tak{en ekolo{ki antihumanizem je sevedaenostranska reakcija na dosedanji ~lovekov {ovinizem, ~lovekovoagresivnost in izklju~evalnost do ostalega ‘ivljenja. Ob tak{nem eko-lo{kem antihumanizmu je potem razumljivo vpra{anje (Delo, Pismabralcev, 18. 3. 1997), ali je potem nedopustno ubijati stenice, u{i indrugi mr~es, ki nadleguje ~loveka.

Watson (1983: 245) sodi, da bi bil ~lovekov interes za pre‘ivetje inblaginjo najbolj{i temelj za vzpostavitev in ohranitev ekolo{kega rav-note‘ja, ki je dobro tako za ljudi kot za celotno biolo{ko skupnost. To-da nesporno je, da dosedanji kratkoro~ni interes za blaginjo in pre‘i-vetje ni upo{teval celotne biolo{ke skupnosti. Watsonova teza bodr‘ala, kadar bo imel interes za pre‘ivetje in blaginjo dolgoro~no



medgeneracijsko razse‘nost. ê ~lovekov intrinzi~ni odnos do naravenajbolj slu‘i ~lovekovemu trajnemu prebivanju v naravi, potem bi bilintrinzi~ni odnos hkrati pragmati~en, instrumentalen odnos, to jesredstvo trajnega obstoja in blaginje ~loveka v naravi.

Paradigmati~en ali neparadigmati~en izzivekolo{ke/okoljske etike?

Nekateri sodijo, da okoljska etika predstavlja samo raz{iritev in upo-rabo etike med~love{kih odnosov na naravne bitnosti, drugi pa (Calli-cot, 1984), da gre za paradigmati~en zasuk v moralni filozofiji. Eti~nikodeksi veterinarjev, gozdarjev, lovcev, krajinskih arhitektov, naravo-varstvenikov imajo opravka v nasprotju z eti~nimi kodeksi zdravni-kov, sociologov, policistov, ra~unovodij, in‘enirjev idr. z dvema sku-pinama razmerij: med ljudmi in odnosi ljudi do ‘ivali, gozda,ekosistemov, krajine. Odnos do ‘ivali, do gozda je lahko druga~en zalastnika, ki ‘ivi od ‘ivali in gozda, kot pa za nelastnika. Mnogih eti~-nih na~el ni mogo~e preprosto raz{iriti na naravne bitnosti. To bi bilomogo~e samo v primeru, ~e bi bili ~lani bioti~ne skupnosti podobni~lanom ~love{ke skupnosti. Padnu (1992) se zdi neverjetno in nemo-go~e, da bi iste moralne pojme in na~ela, ki veljajo za med~love{ke od-nose, uporabili za razmerja ljudi do naravnih bitnosti (rastlin, dreves,‘ivali, mikroorganizmov, rek, gora, kanjonov idr.). ê moramo imetimoralna razmerja do ~lanov bioti~ne skupnosti, ki so razli~ni od nas,potem se tudi na{a moralna razmerja do njih razlikujejo od na{ih mo-ralnih razmerij z ljudmi. Nekateri sodijo, da je ekolo{ka/okoljskaetika, ~e je neantropocentri~na, antropomorfna, neprepri~ljiva in vnasprotju z moderno znanostjo, ker nekaterim ‘ivim bitjem pripisujenamene, interese, smotre. Sodijo pa, da je mo‘no oblikovati ekolo{ko/okoljsko etiko, ki ne bo antropomorfna.

ê bi obstoje~o dilemo eti~nega antropocentrizma/neantropocen-trizma premislili v okviru Heideggerjevega mi{ljenja biti, bi moraliugotoviti, da neantropocentri~na okoljska etika ne pomeni paradig-mati~nega obrata, ker tudi priznanje intrinzi~nih vrednot pomeni sa-mo nadaljevanje in raz{iritev ~lovekovega subjektiviranja bivajo~ega.Resni~ni zasuk bi bil po Heideggerju (1967: 218–219) storjen takrat,kadar bomo »pustili bivajo~emu biti« (lassen Seindes sein). Po Hei-deggerjevem merilu bi tako okoljevarstveno in naravovarstveno in-strumentalno ali intrinzi~no vrednotenje {e vedno ostalo znotraj istenovove{ke paradigme subjektiviranja bivajo~ega. Gre za novo znotrajstarega miselnega okvira, ne pa za njegovo zamenjavo. ê smo sferovrednot raz{irili z naravnimi intrinzi~nimi, bi to po Heideggerju po-

179

menilo, da smo do kraja po~love~ili vse bivajo~e. ê bi potegnil vzpo-rednico s Heideggerjevo »kritiko« humanizma, bi rekel, da s pripiso-vanjem vrednot in pravic ìvalim ter rastlinam, bivajo~ega ne postav-ljamo dovolj visoko, ampak prenizko. Bivajo~emu se ne pusti biti vnjegovi druga~nosti, ampak ga je mo`no za{~ititi, varovati, samo ~e gapo~love~imo, ~e ga vrednotimo, to je subjektiviramo. Tudi ~e ~loveko-vo postavljanje in priznavanje intrinzi~ne vrednosti mnogim narav-nim bitnostim pomenita nadaljevanje novove{kega subjektiviranja bi-vajo~ega, pa ravno to lahko pomeni vrednotno oviro dejanskemuprakti~nemu subjektiviranju. Intrinzi~na ekolo{ka etika vendarle pris-peva, da se znotraj novove{kega po~love~enja, subjektiviranja omejivladavina instrumentalnega razuma in instrumentalnega razumeva-nja bivajo~ega. Koncepcija intrinzi~nih vrednot naravnih bitnosti sicerni isto kot Heideggerjevo mi{ljenje biti in narave, obema pa je skupno,da ~loveka ne razume kot gospodarja narave. ê eti~ni odnos do ìva-li utemeljujemo in opravi~ujemo z elementi podobnosti z nami (~ute-nje, zametki racionalnosti, psihi~nega ìvljenja, sposobnosti doìvlja-nja bole~ine in ugodja), bi to {e vedno predstavljalo antropocentrizem,ker sami sebe, svoje lastnosti, postavljamo za kriterij, kak{no razmer-je bomo vzpostavili do bivajo~ega. [e vedno ne dopu{~amo druga~no-sti kot tak{ne. @ivali niso manj vredne od ljudi, one so preprosto dru-ga~ne in imajo svoj lastni na~in biti. Lahko pa v tak{ni drì, ki joimamo za antropocentri~no, vidimo zahodno postmoderno ~lovekovopriznanje, da je kljub svoji druga~nosti vklju~en v skupno omre`jeìvljenja, ki se mu pravi biosfera. êtudi gre za ~love{ko raz{iritevmoralne skupnosti, je ne bi smeli imeti zgolj za obrat znotraj antropo-centrizma, ~e ho~emo videti globoko razliko od tradicionalne antro-pocentri~ne izklju~ujo~e eti~ne tradicije. Pritegnil bi tistim, ki sodijo,da gre za paradigmati~en premik in da ekolo{ka/okoljska etika pred-postavlja druga~no razumevanje ~lovekove povezanosti z vsem ìvlje-njem in bivajo~im ter sploh druga~no razumevanje samega sebe. Taparadigmatski obrat predstavlja tako ekolo{ka/okoljska antropocen-tri~na kot ekolo{ka/okoljska neantropocentri~na etika. Nobena ne iz-klju~uje ostalih naravnih bitnosti iz moralnega obmo~ja.

Razli~ice ekolo{ke/okoljske etike so obremenjene z nekaterimi dile-mami antropocentri~ne etike. ^love{ka etika, ki je zakoreninjena vtradiciji liberalizma, je individualisti~na. Tak{en atomisti~en, indivi-dualisti~en pristop se prena{a tudi v okoljsko etiko, ko se govori opravicah ali intrinzin~ni vrednosti posami~nih rastlin, ‘ivali, ne upo-{tevajo pa se vrste, biotopi, ekosistemi in kon~no biosfere kot celote.Poziva se k eti~ni celostnosti (holisti~nosti) nasproti eti~nemu indivi-dualisti~nemu atomizmu. Nastanek etike je posredovan z ‘ivljenjemskupnosti in v tem smislu ima etika nesporno holisti~ni temelj, znotrajte skupnosti pa je eti~en odnos o~itno tudi odnos med individuumi. Vospredje stopa individualisti~ni zna~aj etike, ~eprav ravnanja posa-



meznika lahko prizadenejo ne samo posameznika, ampak dru‘ino in{ir{o skupnost. Tak{ne posledice eti~nega ravnanja zopet zahtevajocelostno gledanje. Etika je tako celostna kot individualisti~na. Lahkoimamo opravka z obema skrajnostma: da se individuum podrediskupnosti, kar se je dogajalo v vseh totalitarnih sistemih, ali da jeskupnost razstavljena na atomizirane posameznike in sta resno ogro-‘eni med~love{ka solidarnost in pravi~nost. Tako dru‘ba kot ekosiste-mi in bioti~ne skupnosti so organske celote. Ne more se prizadeti si-stem, celota, ne da bi se vsaj minimalno prizadeli tudi nekaterielementi celote. Mo‘no pa je obratno prizadeti posami~ne elementecelote, ne da bi bile s tem prizadete njene sistemske lastnosti in funk-cije. V tem smislu sta avtonomija in stabilnost celote ve~ji, kot pa stastabilnost in avtonomija njenih delov. Ne morete po{kodovati telesatako, da ne bi po{kodovali nobenega tkiva, organa, celice. Lahko paso po{kodovani posami~ni organi, tkivo, pa ni nujno, da je funkcioni-ranje telesa ‘e resno ogro‘eno ali vsaj resno moteno. Tudi vsak posegv okolje {e ne ogro‘a stabilnosti, integritete, lepote, raznolikosti bio-ti~ne skupnosti in ekosistemov. Tega asimetri~nega razmerja med de-lom in celoto pa ni mogo~e absolutizirati tako, da bi rekli: ne glede nato, kako so prizadeti deli, blaginja skupnosti ostaja. Kakovosti in do-brobiti bioti~ne skupnosti ni mogo~e poljubno lo~iti od blaginje in ka-kovosti njenih delov.

Antropocentrizem nasproti neantropocentrizmu

Zametki antropocentrizma se‘ejo ‘e v nastajanje poljedelske in mest-ne kulture. Njegovo o~itno opravi~evanje in utemeljevanje pa najde-mo v judovsko-kr{~anski religiji in v gr{ki posokratski filozofiji. Za-~etki antropocentri~ne miselnosti so izraz novega duhovnega inprakti~nega odnosa ~loveka do narave. So kazalec tega, kako je ~lovekdejansko ‘e oblikoval sebe in svojo kulturo, kako je sebe dojel kot ne-kaj razli~nega od narave. Ni se ve~ mogel poistovetiti z njo zaradi svo-je razli~nosti, ki jo je ustvaril sam. Antropocentrizem je utemeljeval inopravi~eval ~lovekov gospodovalni odnos v naravi. Je opravi~evanjein razlaga obstoje~e prakse ter hkrati njen projekt.

Antropocentrizem se obi~ajno razume v {tirih temeljnih pomenih.a) ^lovek je osrednje in najbolj pomembno bivajo~e v vesolju.b) ^lovek je mera vseh stvari.c) Svet se razlaga po ~love{kih vrednotah in ~love{kem izkustvu in

do‘ivljanju. V tem pomenu se antropocentrizem me{a ali istoveti zantropomorfizmom.

~) Antropocentrizem vklju~uje v moralno skupnost samo ljudi.Poudariti je treba razlike med antropocentrizmom, antropomorfiz-

181

mom in antropolo{kostjo. Pogosto se to troje izena~uje. Ni vsak antro-pomorfizem antropocentri~en in ni vsaka antropolo{kost antropo-morfna in antropocentri~na. Prvobitne oblike po~love~enja narave sobile neantropocentri~ne. Ni se vse vrtelo okoli ~loveka. Vse znanje je~love{ko znanje, je po ~loveku posredovano, je ~love{kega izvora,vendar pa zato {e ni antropomorfno in {e manj antropocentri~no. Sa-ma antropolo{kost {e ne vklju~uje nujno antropomorfizma. Najboljabstraktni sodobni znanstveni pojmi so ~lovekov konstrukt, ne najde-mo jih v naravi in dru‘bi, vendar pa ne po~love~ujejo bivajo~ega, kotse to dogaja v antropomorfizmu. Samo ~e se izena~ujeta antropolo{-kost in antropomorfi~nost, bi imeli prav tisti, ki trdijo, da ni mogo~euiti iz kletke eti~nega antropocentrizma zaradi dejstva, da vrednotevedno predpisujejo ljudje. Bistvena zna~ilnost antropocentrizma zeti~nega vidika je, da je izklju~evalen do ostalih bitij, jih moralno neupo{teva in nima nobenega posluha za njihovo blaginjo. Zavoljo tegase je antropocentrizem tudi o‘igosal za vrsto moralnega {ovinizma.

Antropocentrizem je bil na za~etku bolj razlaga in ambicija kot parealnost. Njegove mo‘nosti so se za~ele uresni~evati vse bolj od indu-strijske revolucije dalje. Temelj novove{kega antropocentrizma je sa-mopostavljanje ~loveka in njegovega dela kot subjekta, temelja, po ka-terem je vse bivajo~e dostavljeno in predstavljeno. Gr{ki, rimski insrednjeve{ki ~lovek nista razumela sebe kot subjekta, temelja. Novo-ve{ki antropocentrizem je imel svojo oporo v rasto~i znanstvenoteh-nolo{ki, ekonomski mo~i, v epohalni preobrazbi narave s ~lovekovimdelom. Tega prakti~nega temelja antropocentrizma niso ogrozilaznanstvena spoznanja, ki niso bila v sozvo~ju z antropocentri~no pa-radigmo. Kopernik je vrgel ~loveka in Zemljo iz sredi{~a vesolja,Darwin iz sredi{~a ‘ivljenja, za~etki okoljske etike pa iz sredi{~a mo-ralne skupnosti.

Na obrobju v zahodni miselni tradiciji pa so obstajale tudi antian-tropocentri~ne miselne dr‘e, vendar se niso uveljavile. Tako je Aristo-telov u~enec Teofrast zavrnil, da bi rastline in ‘ivali obstajale zaradi~loveka (Hargrove, 1989: 269). Trdil je, da imajo svoj lastni smoter,neodvisno od smotrov in potreb ~loveka. Njegovi in njemu podobnipogledi niso vplivali na razvoj zahodne filozofije in mi{ljenja sploh.Religiozni kr{~anski antropocentrizem se giblje znotraj teocentrizmain mu je podrejen.

Biocentri~na in ekocentri~na etika mora biti druga~na od antropo-centri~ne. Antropocentri~ni humanizem naj bi bil temelj ekolo{ke kri-ze, zato okoljska reforma ne more zadr‘ati ~lovekovega uni~evanjabiosfere, dokler se oklepamo antropocentri~nega humanizma (Zim-merman, 1983). Katastrofi da se lahko izognemo, samo ~e sprejmemoneantropocentri~no razumevanje bivajo~ega. Nem{ki filozof Heideg-ger je sodil, da humanizem vodi ~loveka onstran njegovih meja inprav tako izsiljuje ostalo bivajo~e prek njegovih meja. Moderni instru-



mentalni, komercializirani odnos do bivajo~ega s pomo~jo znanstve-nih tehnologij prisiljuje vse bivajo~e, da se razkriva enodimenzional-no v skladu z enodimenzionalnimi, omejenimi ~love{kimi cilji.

Kr{~anski mislec Fran~i{ek Asi{ki je predstavljal preseganje antro-pocentri~nega humanizma znotraj religiozno kr{~anskega okvira, an-gle{ki eti~ni utilitarist Bentham pa znotraj posvetnega obzorja. Asi{kije v moralno skupnost vklju~il tudi ‘ivali, sonce, naravo. Bentham jedefiniral dobro in zlo v terminih ugodja in bole~ine. Zmo‘nost ob~uti-ti bole~ino in ugodje je pripisal vsem ~ute~im bitjem, ne samo ~love-ku. Po tem ~utnem kriteriju pa so bile izklju~eni rastline in mikroorga-nizmi. V tem primeru gre za delno raz{iritev dosedanjega eti~negaobzorja. Biocentrizem kot oblika neantropocentrizma je naredil {e ko-rak dlje od utilitarizma in ne pripisuje moralnega statusa samo ~ute-~im bitjem, temve~ tudi rastlinam. Ekocentrizem pa je {e bolj raz{irileti~ni krog ter vklju~il v eti~no presojo ne samo ‘ivljenje, ampak tudifizi~ne pogoje ‘ivljenja in nebioti~ne bitnosti, kot so slapovi, kanjoni,gore, reke, ledenike, pe{~ene sipine, formacije skal idr. Neantropocen-trizem se pri nekaterih fundamentalistih sprevra~a v antihumanizem.Tako je Edvard Abbey (1968) odkrito izjavil, da bi raje ustrelil ~lovekakot ka~o. Sama raz{iritev morale na ostalo naravo je sicer ~love{ko de-janje, ~love{ka odlo~itev, ne same narave, toda te raz{iritve zgolj zara-di ~love{kega izvora {e ne moremo imeti za antropocentri~no, ~e jeosnovni pomen eti~nega antropocentrizma v izklju~evalnosti iz mo-ralnega kroga vsega ostalega bivajo~ega razen ~loveka.

Po Callicotu (1984) je treba v nasprotju z dosedanjo antropocentri~-no tradicijo razviti neantropocentri~no teorijo vrednot, neantropocen-tri~no aksiologijo. V radikalnej{i razli~ici antropocentrizem ne pome-ni samo, da ~lovek meri vse bivajo~e, ampak da se ~lovek sampostavlja kot mera vsega bivajo~ega, se pravi ne samo, da je merilec,ampak da je tudi merilo. ^lovek v antropocentri~ni paradigmi ni sa-mo izvor vrednot, ampak tudi edini nosilec vrednot. Antropocentri-zem naj bi bil hkrati instrumentalizem, to je, da ~lovek vse bivajo~emeri po tem, kako je lahko sredstvo za njegove interese in potrebe. To-da antropocentrizem ni nujno tudi instrumentalizem. ê ~lovek »me-ri« vse bivajo~e, {e ni re~eno, da ga mora meriti na instrumentalen,pragmati~en, ekonomisti~en na~in.

Watson (1993) sodi, da je najve~ antiantropocentri~nih argumentovkontradiktornih z nesprejemljivimi prakti~nimi nasledki. Skratka, nise mogo~e prakti~no ravnati, zlasti pa ne v konfliktnih situacijah, pona~elih neantropocentri~ne okoljske etike. Za Bryanta (1984) je zmot-no prizadevanje, da mora biti okoljska etika neantropocentri~na. Raz-likuje mo~ni in {ibki antropocentrizem. Antropocentrizem/neantro-pocentrizem je postal tudi lo~nica med globinsko (deep) in reformno,povr{insko (shallow) ekologijo. Reformni ekologisti sprejemajo para-digmo, ki vidi ljudi kot izvor in edini nosilec vrednot. Ti reformisti

183

sku{ajo ohraniti naravne vire in nadzor onesna‘enja tako, da bi bilomogo~e hkrati vzdr‘evati visok ‘ivljenjski standard. S tega vidika jenjihova zavest v sozvo~ju s prevladujo~o okoljsko politiko in te‘njamimnogih ljudi. Globinski, radikalni ekologisti pa trdijo, da se mora za-hodno ~love{tvo nau~iti poni‘nosti, da bi prebivalo na Zemlji v har-moniji z drugimi bitji. Ker mnogi tega niso na{li na Zahodu, so se obr-nili k drugim tradicijam: budizmu, taoizmu, miselnosti nekaterihplemen severnoameri{kih Indijancev, avstralskih in drugih starosel-cev.

Eti~na maksima: pustiti bivajo~emu biti

Nekateri sodijo, da okoljska kriza postavlja pred filozofijo najbolj po-membno nalogo, da oblikuje novo razumevanje bivajo~ega (Zimmer-man, 1983: 100). Heideggerjevo mi{ljenje biti naj bi predstavljalo prvitehtni prispevek k tej nalogi. Toda Heidegger nam ni pojasnil, kak{noje in bo mesto instrumentalnega mi{ljenja in delovanja – saj brez njega~lovek ne more ‘iveti – znotraj neantropocentri~nega mi{ljenja, zno-traj mi{ljenja biti. Po Heideggerju se narava razli~no razkriva znotrajsveta. Heideggerjevemu mi{ljenju biti in narave je tuje tako vsako mo-raliziranje narave kot tudi ~lovekovih odnosov z naravo. Njegova dr-‘a »pustiti bivajo~e biti« (lassen Seindes sein) bi bila onstran moralno-nemoralnega presojanja na{ih razmerij z bivajo~im, hkrati pa pomeniradikalen odmik od na{ega sedanjega znanstvenotehnolo{kega, in-strumentalno agresivnega manipuliranja z vsem bivajo~im. Heideg-gerjevemu mi{ljenju je tuja ekolo{ka/okoljska etika. ê nekaj postav-ljamo kot vrednoto, po Heideggerju to pomeni, da je bivajo~emudopu{~eno biti samo objekt ~lovekovega ~a{~enja. Bivajo~ega ne de-gradiramo samo, ~e ga obravnavamo kot surovino, objekt ~lovekove-ga dela, ampak tudi ~e mu dajemo pravice ali ga povzdigujemo vvrednoto. ê bi sledili intenciji Heideggerjevega mi{ljenja, bi moraliugotoviti, da je okoljska kriza rezultat filozofije kot metafizike. Mo-derna znanost in tehnologija ter z njo povezana ekonomija pa udeja-nja ambicije ter mo‘nosti, ki so bile navzo~e v dvatiso~letnem evrop-skem racionalisti~nem, metafizi~nem mi{ljenju od Sokrata dalje.Skrito bistvo dosedanje filozofije kot metafizike se razkriva v sodobniznanosti in tehniki. Pri Heideggerju niso razvite povratne povezavemed mi{ljenjem biti in dru‘beno bitjo. Vse temeljne spremembe vdru‘beni biti so po Heideggerju posledice razli~nega mi{ljenja biti indogajanja biti same. Sodim, da se mora moderno znanost in tehnikoter njune posledice za naravo in dru‘bo povezati s sodobnimi dru‘be-noekonomskimi odnosi. Za Heideggerja je tehnika na~in razkrivanjabivajo~ega. Moderna novove{ka tehnika je razkrivanje, ki je hkrati iz-



zivanje in ogro‘anje. Ne samo bivajo~e, ampak ~lovek sam kot tu-bit,se razkriva vse bolj kot objekt, kot surovina. To razkrivanje je enodi-menzionalno, samo v obliki objekta za ~lovekove smotre, za ~lovekakot subjekt. To filozofsko razlago lahko podkrepimo z izredno bogatoempiri~no vsebino. Moderna organska, anorganska kemija, kemizira-no kmetijstvo, tehnizirana ‘ivinoreja so zgovorna podro~ja enostran-skega izsiljenega razkrivanja bivajo~ega kot zgolj objekta za ~loveko-ve smotre. Z mo‘nostmi genske tehnologije v kmetijstvu in ‘ivinorejise je enostransko razkrivanje bivajo~ega {e neznansko poglobilo. Po-staja znanstveno podprto in omogo~eno. Konstruktivizem genske teh-nologije lastnosti rastlin, ‘ivali vse bolj oblikuje in standardizira pokriterijih ekonomske uspe{nosti, koristnosti, donosnosti, konkuren~-nosti, profitnosti. Te vrednote prodirajo v gensko manipulacijo ‘ivlje-nja. Tak{ne norme so v koliziji z »etiko« reje ‘ivali. Ena izmed nalogokoljske etike bi bila v tem, da bi oblikovala in mobilizirala javnomnenje, da bi konkurenca potekala znotraj eti~no okoljskih/ekolo{kihomejitev. Seveda bi tovrstne robne eti~ne in ekolo{ke razmere moder-ne ‘ivinoreje in poljedelstva morale biti sprejete ~im bolj globalno, daproizvajalci zaradi odsotnosti teh ne bi imeli konkuren~ne prednosti.Uspe{na uveljavitev okoljske eti~ne regulacije je povezana z njenoglobalizacijo v sedanji rasto~i globalni ekonomiji. Znanstvenotehno-lo{ki manipulaciji z ne‘ivo naravo se je pridru‘ila ra~unalni{ka mani-pulacija z informacijo in manipulacija z ‘ivljenjem v biotehnolo{ki re-voluciji. @ivljenje se prisiljuje, da se ka‘e le v dolo~enih lastnostih, kiso za ~loveka koristne, donosne, a se hkrati utesnjuje in degradira vdrugih razse‘nostih. Zametke te prakse, ki se‘ejo ‘e v davnino in sopovezani z vzgojo prvih kulturnih rastlin in vzrejo doma~ih ‘ivali, staneznansko poglobila, pospe{ila in dvignila na novo raven sodobnablagovnotr‘na, kapitalska in znanstvenotehnolo{ko podprta ‘ivinore-ja in poljedelstvo. Velika pospe{itev rasti ima za posledico nerazvitostkostnega tkiva in se izteka v hromost ‘ivali. Kot so za sodobnega ~lo-veka »razvitega« sveta zna~ilne civilizacijske bolezni, tako so za teh-nolo{ko intenzivno ‘ivinorejo zna~ilne {tevilne »produkcijske bolez-ni« (production deseases) in okvare pri molznicah, teletih, svinjah,pra{i~ih, perutnini, puranih idr. (Perlas, 1994: 58). Genski in‘enirji, ki‘elijo dobiti ‘ivali, ki bi bile vse ve~je, ki bi hitreje pridobivale te‘o,vse bolj molzne krave, vse bolj donosne posevke, neodvisne od vre-menskih razmer, {kodljivcev, hote ali nehote sledijo obstoje~im kriteri-jem intenzivne ‘ivinoreje in poljedelstva. Ekonomskotehnolo{ka logi-ka zelo malo upo{teva dejstvo, da je »organizem integracija mnogihsistemov, vklju~no genetskega, celi~nega, imunolo{kega, fiziolo{kega,razvojnega, reproduktivnega, morfolo{kega, vedenjskega, ki so tesnoin hierarhi~no povezani drug z drugim na na~in, ki dovoljuje zdravrazvoj ‘ivljenjskih funkcij organizma« (Perlas, 1994: 88). Ekonomsko-tehnolo{ka logika zelo malo upo{teva celostno naravo ‘ivljenja.

185

Jezik sam je vse bolj v slu‘bi tak{nega na~ina razkrivanja. Na eko-nomski na~in se to ka‘e v tem, da se govori o ~love{kih virih, o ~lo-ve{kem in naravnem kapitalu. Za Heideggerja {e ne bi bila re{itev, ~ebi se izognili groze~im okoljskim katastrofam, ostali pa bi {e naprejujetniki enodimenzionalnega razumevanja in razkrivanja bivajo~ega.Ontolo{ko-antropolo{ka nevarnost, ki izhaja iz izzivajo~e narave so-dobne tehnike je za Heideggerja veliko bolj usodna in temeljna kotokoljska. Ta je samo posledica prve. Obete, da se izognemo tej najboljgroze~i katastrofi, izra‘a po pesniku Hoelderlinu prevzeta Heidegger-jeva sintagma, da »kjer pa je nevarnost, raste re{ilno tudi«. (Heideg-ger, 1967: 353). Heidegger je nedore~en tako glede diagnoze kot gledeizhoda iz stanja, v katerem je ~love{tvo. Ni »jasen« glede tega, ali jeprevlada instrumentalnega, enodimenzionalnega odnosa do bivajo~e-ga usoda biti, dogajanje biti same, koliko pa je v igri tudi ~lovekovohotenje, delovanje. Ta dvoumnost, nedolo~enost je rezultat samegadogajanja med bitjo in ~lovekom, ne pa pomanjkljive vednosti. Pravtako ostaja »objektivno« nedore~en v odgovoru, koliko je izognitevpopolni prevladi instrumentalnega uma in ravnanja v mo~i samega~loveka, koliko pa je to odvisno od biti same. Na sociolo{ki ravni se tanedore~enost lahko ka‘e v spra{evanju, kak{na je avtonomna prisilarasto~e kompleksnosti tehni~nih sistemov, ki se jim ~lovek prilagaja inprireja, ~eprav jih je sam ustvaril, koliko pa ima ~lovek svobodo, daradikalno spreminja tehnolo{ke pogoje svojega ‘ivljenja. Ali pa je ~lo-vek ‘e postal ujetnik tehnolo{ke »logike« in »prisile stvari«, da ne mo-re ve~ ustvariti alternative tehnolo{ki paradigmi, ampak samo {e raz-li~ne tehnolo{ke alternative znotraj nje? To se ka‘e ‘e v tem, daznanstvenotehnolo{ki napredek postaja vse hitrej{i in vse bolj global-no tekmovalen. Obrat v mi{ljenju in ‘ivljenju bo gotovo toliko te‘ji,kolikor gre bistvo ~loveka, kot sodi Heidegger, vse bolj na roko mo-derni tehniki, zato jo ~lovek posku{a vse bolj izbolj{evati in mojstriti.

Vpra{anje je, kolik{na je vloga moralne zavesti in sploh znanja zamo‘nost obrata, o katerem govori Heidegger, ~e je to~na diagnoza oogro‘ajo~em zna~aju moderne tehnike tako v antropolo{kem kot eko-lo{kem smislu. V nevarnosti smo, da njeno vlogo podcenjujemo ali pajo ovekove~amo. Vrednote in znanje postajajo materialna sila, ko os-vojijo ljudi, ljudi pa osvojijo, ko sodijo, da jim ponujajo prave odgovo-re v krizi, v kateri je vse bolj o~itno, da po starem ni ve~ mogo~e. Hei-degger mo‘nost obrata vidi v novem na~inu mi{ljenja, mi{ljenju biti,ne pa v kak{nem aktivizmu za nov na~in ‘ivljenja. Ker se na znanostitemelje~i tehnologiji ~love{tvo gotovo ne samo da no~e, ampak tudine more odre~i, ostaneta dve mo‘nosti: da ~lovek znotraj znanstveno-tehnolo{kega izzivajo~ega razkrivanja bivajo~ega ostaja {e odprt zadruge na~ine razkrivanja, ali pa da znanstvenotehnolo{ki na~in raz-krivanja postaja vse bolj sonaraven in s tem vse manj ogro‘ajo~. Sled-nje je mogo~e, ker izzivajo~i zna~aj modernega znanstvenotehnolo{-



kega razkrivanja ne temelji zgolj v tehnologiji, ampak v ekonomiji.Ekonomija privla~i in prisiljuje znanost in tehnologijo, da se uresni~u-jejo tiste mo‘nosti, ki predstavljajo vse ve~jo manipulacijo z bivajo-~im, da se utesnjuje v dolo~eni smeri in se mu pusti ~im manj sodelo-vati. Pustiti bivajo~emu biti pri Heideggerju ne pomeni, da naravopustimo pri miru, da je ne izrabljamo, ampak samo poseben neagresi-ven na~in sodelovanja narave pri ~lovekovem delu. Pri kmetijstvu,gozdarstvu, ribolovu, zdravstvu in mogo~e {e kje si je {e dokaj lahkoponazoriti prakti~no obna{anje po maksimi »pustiti bivajo~e biti.« Kolovimo ribe z velikanskimi ribi{kimi ladjami, ne pa s trnki, se ne morere~i, da gre za izsiljevanje bivajo~ega (ribe), kot je na primer v inten-zivni ‘ivinoreji, poljedelstvu, sadjarstvu. Gre za izsiljevanje v koli~ini,ko ulov ogro‘a reprodukcijo ribjega zaroda. V ~isto koli~inskem po-gledu je izzivajo~a vsaka uporaba obnovljivih virov, ki ogro‘a njihovotrajno obnavljanje na ‘eleni kakovostni ravni. Pri manipuliranju z ‘iv-ljenjem je mogo~e in smiselno govoriti o njegovem izsiljevanju inutesnjevanju, ni pa jasno, v ~em bi bilo izsiljevanje na primer v anor-ganski, organski kemiji, metalurgiji, tehni~nemu konstruiranju, ko seodkrivajo mo‘nosti novih kombinacij, tehni~nih re{itev ter fizi~nih inkemi~nih lastnosti. Se lahko tudi tu govori o enostranskem razkriva-nju in izsiljevanju ne‘ive narave? Ali je uporaba motorne ‘age, elek-tri~nega {tedilnika, pisalnega stroja, avtomobila, ra~unalnika {e v ok-viru »pustiti bivajo~e biti« ali ne? V ~em bi v teh primerih {lo zaizsiljevanje in izzivanje bivajo~ega? Vsa navedena tehni~na sredstvaspadajo v okvir moderne tehnike, ki ima po Heideggerju kot sestavje(Gestell) izzivajo~i zna~aj do bivajo~ega. Toda ali ni bilo tudi predin-dustrijsko, predznanstveno razkrivanje bivajo~ega enostransko, pogo-jeno po tedanjih potrebah in zmo‘nostih ljudi? Enostranost moderne-ga prila{~anja narave se po Heideggerju ka‘e v tem, da se nam naravarazkrije predvsem kot surovina, sredstvo, objekt za ~loveka kot sub-jekt. V tem smislu je moderno razkrivanje enostransko ne glede na to,da veliko ve~ vemo o naravi in da jo izrabljamo v neznansko bolj raz-novrstnih proizvodih, kot pa so jo tradicionalna predindustrijska ro-kodelska tehnika, poljedelstvo, metalurgija idr. Vso to mnogostranostravno nosi usodna zgodovinska enostranost. Znanstveno razkrivanjebivajo~ega odpira svet neslutenih mo‘nosti, ki se prakti~no uresni~ijov povezavi s podjetni{kimi, voja{kimi, zdravstvenimi, ekonomskimiin drugimi interesi ter potrebami. Heidegger z vetrnim mlinom, roko-delstvom in predindustraliziranim kmetovanjem ponazori neizzivajo-~e razkrivanje bivajo~ega. Neizzivajo~a narava moderne znanstvenetehnologije bi zahtevala druga~no ekonomijo. Heidegger se ne spu{~av to razse‘nost »obrata«. Za zdaj je svet podjetni{tva, ekonomije in ce-lotnega na~ina ‘ivljenja tak{en, da ne pusti bivajo~emu biti. Sedanje-mu izzivajo~emu odnosu do narave ustreza instrumentalen vrednotniodnos. Druga~en pa je bil v predindustrijskotehnolo{kem obdobju,

187

kar pa seveda ne pomeni, da tedaj ~lovek ni spreminjal in uporabljalnarave.

(Ne)egalitarni biocentrizem, aktivizemin voluntarizem

Nekateri sodijo, da je nemogo~e prakti~no spo{tovati egalitarno vred-notno na~elo, da so si vsa bitja enakovredna, ker bi to v konfliktnih si-tuacijah vodilo v odkrit prakti~ni antihumanizem. Popolna enako-vrednost ‘ivljenja bi vklju~evala popolno poljubnost, kadar bi moraliizbirati med ~love{kim in ne~love{kim ‘ivljenjem, kadar bi morali ‘r-tvovati eno, da bi re{ili drugo. Toda v mnogih ‘ivljenjskih situacijahni mogo~e izbirati ravnodu{no poljubno kot izbiramo sre~ke pri lote-riji. Pri izboru sre~ke obstaja popolnoma enaka nevednost glede vsakesre~ke, katera bo zadela in katera ne. V realnih situacijah pa ne obsta-ja tak{na vrednotna, psiholo{ka ravnodu{nost oziroma popolna egali-tarnost. ê sta v ‘ivljenjski nevarnosti na{ pes in tuj pes, bomo gotovonajprej re{evali svojega psa, ~eprav sta na~elno z biocentri~nega vred-notnega stali{~a obe ‘ivljenji enakovredni. Popolni egalitarni biocen-trizem se lahko izka‘e kot antihumanizem. V tem primeru pa se ega-litarni biocentrizem izneverja samemu sebi in postaja pristran,{ovinisti~en, to pot do ~loveka. Dosledni egalitarni biocentrizem bi bilv prakti~ni situaciji, kjer je obi~ajno treba izbirati, vedno v pat pozici-ji. Drugi (Taylor, 1983: 243) pa sodijo, da iz egalitarnega biocentrizmane sledi, da bi bili ljudje dol‘ni ‘rtvovati svoje ‘ivljenje za druge obli-ke ‘ivljenja. Etika spo{tovanja ‘ivljenja ne narekuje, da spo{tujemodobro drugih bitij za kakr{nokoli ceno ali {kodo nas samih. Egalitarnibiocentrizem samo zahteva, da jemljemo v obzir tudi dobro drugih bi-tij in ne samo dobro ljudi. V konfliktnih situacijah bi po Taylorju lah-ko po{tena re{itev zahtevala, da se tudi ljudje odre~ejo kak{nim udob-nostim, da bi za{~itili nekaj, kar je ve~jega pomena za dobrobit drugihbitij. To bi bila stvar medvrstne pravi~nosti. K temu konfliktu ne bismeli pristopiti z vnaprej{njo pristranostjo v na{o korist. Toda ali neobstaja notranjevrstna ~love{ka solidarnost, ki se izka‘e kot pristra-nost do drugih vrst? Antropocentrizem, v katerem smo bili vsi vzgoje-ni, je kulturna pristranost, ki odvra~a mnoge ljudi, da bi resno vzelibiocentri~ni egalitarizem (Taylor, 1983: 243). Za Singerja pa eti~na ega-litarnost ne pomeni, da imajo vsa bitja enako pravico, saj tudi enako-pravnost mo{kih in ‘ensk ne pomeni, da imajo tudi mo{ki pravico dosplava (Regan/Singer, 1976: 150). Enako obravnavanje razli~nih bitijne izklju~uje, ampak vklju~uje, da imajo lahko razli~ne pravice.

Oblike azijske filozofsko-religiozne duhovnosti, kot taoizem, hin-



duizem, janizem, budizem, so sicer v nasprotju z zahodnoevropskotradicijo poznale spo{tovanje in so~utje do vsega ‘ivljenja, toda kljubtemu to ni prepre~ilo, da azijske kulture ne bi, ~etudi pogosto pod pri-tiskom, sprejele in potem vse bolj samodejno prakti~no izvajale za-hodnega znanstvenotehnolo{kega in ekonomskega odnosa do narave.Taoizem je poudaril »dejavno nedejavnost«, ki je najbolj popolna, kerne pu{~a sledov. Evropska kultura pa je bila usmerjena k temu, dapu{~a ~im bolj vidne in ~im bolj mogo~ne sledove svoje dejavnosti vnaravi. Taoisti niso zavra~ali tehnologije sploh, ampak samo tisto, kideluje proti naravi stvari. V tak{ni dr‘i bi lahko celo prepoznali dolo-~ene elemente sodobne ideje sonaravnega gospodarjenja in sonarav-nih tehnologij. Ena skrajnost nasproti dr‘i »roke pro~ od narave« pasodi, da je narava za ~loveka nepopolna, zato jo je treba stalno izbolj-{evati s spreminjanjem. Ne obstaja samo ekonomsko, ampak tudi an-tropolo{ko opravi~evanje spreminjanja narave. V spreminjanju naravenaj bi se kazala ustvarjalnost ~loveka. Ekonomist in socialni filozofJohn Stuart Mill (1875) se je vpra{al, ~e umetno ne bi bilo bolj{e od na-ravnega, ~emu potem slu‘ijo vse ve{~ine (Kuenste) ‘ivljenja. ê bi bilnaravni potek stvari popolnoma dober in zadovoljiv, bi bilo ~loveko-vo ravnanje ni~ drugega kot odve~no vme{avanje. Mill je v bistvu tr-dil dvoje. Prvi~, narava je z vidika ~loveka pomanjkljiva. Drugi~, kerje pomanjkljiva, se mora stalno izbolj{evati in ne zgolj posnemati. Naprvi pogled bi se zdelo, da v teh zdravorazumskih resnicah ni ni~spornega, toda Millu je {e ostala zakrita mo‘nost, da izbolj{anje nara-ve lahko povzro~i kvarjenje celote, ki konec koncev vodi tudi k po-slab{anju narave za ~loveka. V Millovem ~asu {e niso bile o~itne vserazse‘nosti konflikta med industrijsko civilizacijo in naravo. Produktitehnosfere so bolj{i za na~rtovane smotre ~loveka, ne pa za biosfero.Okoljsko krizo proizvaja nasprotje med ekosfero in tehnosfero. Mill {eni mogel uvideti, da se »izbolj{evanje narave za ~loveka« po dolo~e-nem ~asu lahko sprevra~a v svoje nasprotje. [e mi dobro ne razume-mo, kako sta oba sistema, ekosfera in tehnosfera, pri{la v nasprotje inkako naj bi to razumel Mill v svojem ~asu. Za vse dosedanje ~loveko-vo izbolj{evanje narave je ~lovek moral pla~ati dolo~eno dru‘beno inekolo{ko ceno. Toda brez te cene ne bi bilo tega, ~emur pravimo na-predek. Neutemeljeno je pri~akovati, da je ne bo pla~al tudi za uspehein izbolj{ave, ki jo prina{ajo obetavne nove tehnologije. Samo ugiba-mo lahko, kak{na in kako visoka bo ta cena iz ekolo{kega, zdravstve-nega ter eti~nega vidika. Zaradi ~asovnega zamika posledic, delnihpristopov, za~etnega navdu{enja nad tr‘nimi prilo‘nostmi in pritiskapodjetni{ke kratkovidnosti te cene najbr‘ ne slutijo niti sami strokov-njaki. V prihodnje bodo okoljske omejitve bolj kot ekonomski razloginarekovale izbor produkcijskih tehnologij. Zastavlja se vpra{anje, alibo ~lovek lahko presegel protislovnost med celoto in delom tako, dabo tudi na ravni celote deloval trajno uspe{no kot narava.

189

V okoljskem in {e bolj naravovarstvenem pogledu je tudi ~lovekovonedelovanje lahko cenjena vrednota. Nekateri pravijo, da je najbolj{eupravljanje z narodnimi parki, ~e je ~im manj potrebe, da bi se z njimiupravljalo. Toda ~e se ne prizna nobenih samomejitev, se zdi tak{noobna{anje konservativno, skoraj poni‘ujo~e in ‘aljivo za ~loveka kotustvarjalno bitje, ki ravno zaradi nenehnega ustvarjalnega »izbolj{e-vanja« ni~esar ne more pustiti nedotaknjenega, ne more pustiti »biva-jo~emu biti« znotraj njegovih meja. Zanj je bivajo~e le predmet ustvar-jalnosti, ki ga je mogo~e inovativno preoblikovati na najrazli~nej{ena~ine, menjati strukturo, lastnosti, spraviti v nove interakcije z dru-gim bivajo~im in tako dose~i za‘elene u~inke. V predindustrijski ro-kodelski tehniki, poljedelstvu ter ‘ivinoreji se je bivajo~e samo razkri-valo ob razmeroma majhnem ~lovekovem vme{avanju in z najve~jimsodelovanjem samega bivajo~ega. Sonaravno kmetovanje, sonaravnogozdarjenje, sonaravno sadjarstvo, sonaravna ‘ivinoreja bi lahko biliempiri~ni primeri tak{nega odnosa do bivajo~ega. Toda to so {e vednozelo majhni oto~ki v oceanu tehnolo{ko intenzivnega kmetijstva, ‘ivi-noreje, gozdarstva ipd.

Sodobni znanstvenotehnolo{ko podprt ekonomskokonkuren~ni od-nos zahteva ravno najve~je vme{avanje ~loveka v bivajo~e. Tak{enprevladujo~ globalni produkcijski odnos do bivajo~ega je v globokemneskladju z zametki ekolo{ke/okoljske etike, ki vklju~uje druga~norazmerje med aktivisti~no in previdno, zadr‘ano dr‘o ~loveka do na-rave. Ali bo okoljska etika pripomogla k spremembi dosedanjega na-~ina produkcije in potro{nje, bo odvisno od tega, koliko bo osvojilaljudi in postala politi~na sila, ki bo lahko na demokrati~en na~in izsi-lila ekolo{ki obrat. Obstajata dve nevarnosti: da se zdrkne v okoljskireformizem, ki poteka v okviru obstoje~e paradigme rasti, ali pa prev-zame obliko radikalnega okoljskega fundamentalizma, ki zaradi svo-je dru‘bene izoliranosti in nemo~i kljub revolucionarni okoljski retori-ki ni zmo‘en demokrati~nega bistvenega zasuka.

Ni trajnostnega razvoja na dolgi rok, ~e dopu{~a in predpostavljaznanstvenotehnolo{ko nenehno intenzivno vme{avanje v bivajo~e.Tak{na agresivna manipulacija z bivajo~im ni sonaravna. Sonaravnogospodarjenje poteka s tehniko, ki pusti bivajo~emu biti in ga ne izsi-ljuje v vedno nove strukture, lastnosti in funkcije. Sonaravne tehnolo-gije so mo‘ne z ekologizacijo znanosti, tehnologije, produkcije, po-tro{nje in celotnega na~ina ~lovekovega ‘ivljenja.

Deset bo‘jih zapovedi in ekolo{ka etika

Deset bo‘jih zapovedi v kr{~anski religiji se nana{a na odnose medljudmi, na odnose ljudi do boga, ne pa na razmerja ljudi do narave, do



rastlin in ‘ivali. Zaradi tega kr{~ansko etiko uvr{~ajo v ~love{kosre-di{~no (antropocentri~no) eti~no paradigmo. To pa ne pomeni, da vSvetem pismu Stare in Nove zaveze ni sporo~il, ki nam govorijo odru‘benoeti~nem odnosu do narave in do ‘ivali. Antropocentri~na inteocentri~na narava desetih bo‘jih zapovedi onemogo~a, da bi jih ne-posredno lahko uporabili za ~lovekova razmerja do narave. Zapoved»ne ubijaj« bi na prvi pogled {e najla‘je neposredno prenesli na odnos~loveka do ostalega ‘ivljenja. êprav zapoved izrecno ne dopu{~a iz-jem, je v ‘ivljenju vedno funkcionirala kontekstualno, relativno, ne paabsolutno, to je neodvisno od kakr{nihkoli okoli{~in in razlogov. [ebolj nemogo~a in ne‘ivljenjska bi bila ta zapoved, ~e bi v ekolo{kempogledu kategori~no pomenila: »Ne ubijaj ‘ivali in ne uni~uj rastlin!«Prakti~na posledica bi bila, da ~lovek ne bi mogel ‘iveti, da bi se mo-ral odpovedati ‘ivljenju. Seveda pa je z moralnega vidika velika razli-ka, ~e se ubije ‘ival ali uni~ujejo rastline iz neke nuje in razloga ali pa~e se to dela iz gole objestnosti. ê bi se domnevalo, da se zapovednana{a tudi na ‘ivali in presega razmerja med ljudmi ter ljudi do bo-ga, potem bi to pomenilo, da ni imela nobene vloge, saj Judje niso bilivegetarijanci. @e sv. Avgu{tin je nastopil proti razlagam, ki so raz{irja-le zapoved tudi na ‘ivali in rastline. Sodil je, da bi bila blaznost, ~e bito bo‘jo zapoved razumeli kot prepoved, da se na primer kr~i grmi-~evje. Avgu{tin pravi, da se zapoved ne ubijaj nana{a samo na ljudi, toje na druge osebe in na samega sebe, ne pa na rastline in »nerazumne‘ivali, ki letajo, plavajo, hodijo ali se plazijo« (Augustine, 1972/ 20:31–32). @ivljenje in smrt teh ‘ivali je s pravi~no ureditvijo Stvarnikapodrejeno na{im potrebam. Toma‘ Akvinski je tudi sodil, da ni treba,da bi ljudje imeli slabo vest, ~e jedo meso ‘ivali; obratno je narobe, ~e‘ivali, ki so manj popolne, jedo ljudi.

Nekaterim zapovedim bi bilo mogo~e, drugim pa ne, ker so izrazi-to teocentri~ne in antropocentri~ne, smiselno prirediti ekolo{ke nor-me.

Posve~uj Gospodov dan!/Posve~uj dan Zemlje!Spo{tuj o~eta in mater, da bo{ dolgo ‘ivel in ti bo dobro na Zemlji!/

Spo{tuj naravo in ‘ivljenje, da boste lahko ti in tvoji potomci dolgo ‘i-veli na Zemlji!

Ne ubijaj!/Ne ubijaj in ne uni~uj nobenega ‘ivljenja brez zadostne-ga moralnega razloga!

Ne kradi!/Ne odvzemaj drugemu ‘ivljenju energije in prostorabrez zadostnega moralnega razloga!

Ne pri~aj po krivem/ Ne potvarjaj, ne prikrivaj in ne olep{uj eko-lo{kih/okoljskih spoznanj in informacij!

Ne ne~ist(v)uj!/ Ne onesna‘uj!Deset bo‘jih zapovedi je postavljenih kategori~no in ne dopu{~ajo

izjem. Ekolo{kih norm, ~e so prirejene bo‘jim zapovedim, ni mogo~epostaviti tako na~elno, da ne bi dopu{~ale izjeme, kot je »zadostni

191

moralni razlog«. Okoljske eti~ne norme ne morejo biti dane enkrat zavselej. Spreminjajo in dopolnjujejo se z novimi temeljnimi ekolo{kimiin okoljskimi spoznanji in z rasto~o ekolo{ko ozave{~enostjo ljudi.Mnoga ravnanja, ki danes {e niso kazenskopravno, ampak samookoljskoeti~no vrednotena, bodo to verjetno postala v prihodnosti. Zeti~nega vidika ‘e postajajo problemati~ni lov, no{enje krzna, eksperi-mentiranje z ‘ivalmi, spu{~anje odplak in strupenih snovi v reko, kiimajo za posledico pomor rib, idr. No{enje krzna bo mogo~e ‘e v bli‘-nji prihodnosti postalo prav tako moralno nesprejemljivo, kot je prete-panje otrok ali ‘ene. Ko bodo ljudje spoznali, kak{no trpin~enje indresuro so morale prestati cirku{ke ‘ivali, bodo svojim otrokom topojasnili in jih ne bodo peljali v cirkus. Mo‘no je, da bodo moralnoobsojena dejanja, ko bo kdo pred~asno zavrgel ali na nepravem mestuodlo‘il stvari, ki so {e snovno ali energetsko uporabne. Lahko se zgo-di, da bodo eti~no negativno vrednotene tudi novotarije in inovacije,~e bodo pomenile nepotrebno obremenitev okolja in naravnih virov.Vse oblike okoljske neracionalnosti in potratnosti bodo poistovetene zokoljsko neeti~nostjo. Na prvi pogled se zdi, da mnoge okoljske nor-me nimajo eti~nega sporo~ila, da so podobne normam lepega vedenjaali prometnim predpisom. Toda nekateri prometni predpisi imajo eti~-ne implikacije, ker se nana{ajo na varnost ljudi v prometu, da se neogro‘a njihovo ‘ivljenje. Ne ogro‘ati ‘ivljenje drugih pa je nespornoeti~na norma.

îm bolj bo ekonomija v neskladju z ekologijo, toliko bolj bo nes-prejemljiva z moralno okoljskega vidika. Zgodovina nas u~i nasled-nje: ekonomski odnosi se ne morejo dolgo obdr‘ati, ~e postajajo za ve-~ino ljudi tudi moralno nesprejemljivi. Nastajanje okoljske etike,okoljskih gibanj, ekolo{ka kritika znanosti in tehnologije ter celotneindustrijske civilizacije so znamenje, da je sodobni ekonomski in teh-nolo{ki na~in produkcije ter potro{nje v bistvu, ne v empiri~ni realno-sti, pre‘ivel. ê proizvodi ~lovekove ustvarjalnosti in tehnolo{keinovativnosti ne bodo vklju~evali okoljskih vidikov, ampak samo eko-nomskotr‘ne, se lahko zgodi, da jih ne bodo kupovali okoljsko oza-ve{~eni potro{niki, kar bi seveda pomenilo, da se bo tehnolo{ka ino-vativnost morala prilagajati tak{ni vrednotni zavesti kupcev. Okoljskaeti~na zavest bo postala mo~an dejavnik usmeritve znanstvenotehno-lo{ke ustvarjalnosti, spreminjanja in opu{~anja mnogih dejavnosti.Trenutno je ta vpliv {e majhen. Najve~ji vpliv imajo {e vedno s stranidr‘ave sprejeti zavezujo~i okoljski pravni predpisi in standardi. Po-membno vlogo pri uveljavitvi in raz{iritvi okoljske etike bodo imelaznanstvenoekolo{ka in okoljska spoznanja. Ta spoznanja nas sezna-njajo s tem, kako z na{o dejavnostjo, z na{imi potrebami prizadenemostabilnost, raznolikost in integriteto ekosistemov ter bioti~nih skupno-sti, katerim sami pripadamo, in kaj iz tega sledi za na{e zdravje inekonomijo. Iz spoznanj o tem, kaj »je«, sledi, kaj je treba spremeniti v



na{ih ravnanjih, na{i proizvodnji in potro{nji. Okoljsko podro~je je ze-lo o~iten primer, da je imela prav tako imenovana »naturalisti~nazmota«, ki je sodila, da iz tega, kar je, lahko sledi, kaj je treba storiti.Zaradi rasto~ih prakti~nih mo‘nosti znanstvenih spoznanj se je izka-zalo, da ni upravi~eno in mo‘no popolno razdvajanje med »je« (is, ist)in »treba« (ought, sollen), med dejstvi in normami, med opisujo~imiin predpisujo~imi izjavami. S tem se zgodovinsko vzpostavlja novorazmerje med etiko in znanostjo, med ravnanjem in znanjem.

Ekolo{ka etika in vegetarijanstvo

Odnos ~loveka do ‘ivali, ki v velikem zgodovinskem loku zaobjametiso~letja, se razteza od totemizma, bo‘anskega ~a{~enja in spo{tova-nja ‘ivali do sodobne intenzivne ‘ivinoreje v skladu s tr‘noekonom-sko logiko, podprto s tehnologijo in znanostjo. Rutinska uporaba ‘i-vali za najrazli~nej{e ~lovekove smotre je postala nekaj takovsakdanjega, da le redki ljudje {e razmi{ljajo o njej. Ljudem je v glav-nem neznano, kak{ne so sodobne metode intenzivne vzreje ‘ivali,kak{en je na~in njihovega ubijanja in priprave za hrano, kak{en jetransport ‘ivali in kje vse se uporabljajo ‘ivalski proizvodi. Za ve~inoje postala popolnoma zakrita in odtujena zveza med mesom na kro‘-niku in vzrejo ‘ivali ter njihovim ubijanjem. Znani ekologist in okolje-varstvenik Rifkin je takole opisal lastno izkustvo zakritosti te poveza-ve: »@e od otro{tva dalje sem imel rad naravo in ‘ivali. Toda nikolinisem dojel, da so bila ta bitja, ki sem jih imel rad, brutalno umorjenaza moj kro‘nik. Nisem razmi{ljal o tem, ker nikdar nisem naredil po-vezave med mesom na kro‘niku in klavnico« (Rifkin, 1992 : XII). Predindustrijsko revolucijo in {e precej ~asa po njej je bila ta povezava ja-sna in pregledna. Zlasti nekatere ‘ivali redijo v neverjetni gne~i in ne-naravnem okolju v skladu z intenzivnimi metodami vzreje in zahteva-mi po produktivnosti ter konkuren~nosti. Mno‘i~na intenzivna reja‘ivali je prevzela zna~ilnosti teko~ega traku tovarni{ke proizvodnje.Gre za ~imve~ji iznos ob ~immanj{em, to je racionalnem vnosu. Da bise prepre~evale posledice stresa pri vzreji perutnine, ki nastane zaradiprenatrpanosti, se uvajajo {e bolj nenaravni ukrepi: prire‘ejo se kljuni,da pi{~anci ne morejo drug drugega kljuvati (Regan, Singer, 1975: 26).Koko{i ne morejo zaradi natla~enosti raztegniti peruti in brskati pozemlji. Kak{na je vzreja ‘ivali in obseg njihove uporabe, pove marsi-kaj o celotnem na~inu produkcije in potro{nje neke dobe. Kako obrav-navamo ‘ivali, seveda v prvi vrsti prizadene njih, je pa to hkrati zgod-ba, ki pripoveduje tudi o nas samih, o na{i zavesti, o na{i kulturi, ona{ih vrednotah in o na{em na~inu ‘ivljenja. Nekakovostno ‘ivljenje‘ivali lahko tudi neposredno prizadene kakovost ‘ivljenja ljudi in nji-

193

hovo zdravje. Sedanja intenzivna ‘ivinoreja in kmetijstvo sta pogoje-na s sodobno strukturo dru‘bene delitve dela, obsegom sekundarne-ga in terciarnega sektorja ter {tevilom prebivalstva. Odnos do ‘ivali jedru‘benozgodovinski odnos. Odnos do ‘ivali in kmetijsko‘ivinorej-ski kompleks je svojsko ogledalo celotne dru‘be. Gotovo se ne more-mo vrniti k bo‘anskemu ~a{~enju ‘ivali in tudi ni potrebno, da bi se,toda ali se naj mar zato sprijaznimo s sedanjim brutalnim, postvare-lim brez~utnim odnosom do ‘ivali, ki izhaja iz preobrazbe kmetije vtovarno in vzreje ‘ivali v industrijskotehnolo{ki proces?

Pri vegetarijanstvu prihaja posebno do izraza tista razse‘nost eko-lo{ke/okoljske etike, ki zadeva ~lovekov odnos do ‘ivali in ‘ivljenjasploh. Osrednji problem vegetarijanstva je odnos do ubijanja. Vegeta-rijanstvo v na{em ~asu ni ve~ ekstravagantna zadeva majhnega krogaposebne‘ev, ampak je ‘e skoraj postalo nekak{no dru‘beno gibanje.Nov na~in prehrane se {iri. Pogosto u‘ivanje mesa ni ve~ znamenjeblaginje premo‘nih ljudi, ampak postaja simbol nezdravega na~inaprehrane in neozave{~enosti ekolo{kih posledic intenzivne ‘ivinoreje.@e za Plutarha ni bilo nujno jesti mesa, da bi pre‘iveli ali da bi doseglitrdno zdravje. Postopoma pa se preriva v ospredje tudi moralna raz-se‘nost (ne)vegetarijanstva. U‘ivanje mesa ne postaja samo slaba raz-vada kot kajenje, ampak je tudi, vsaj s strani dolo~enega kroga vegeta-rijancev, moralno nekorektno, ~e{ u‘ivanje mesa je soodgovorno zalakoto v svetu, ker zapravlja obdelovalne povr{ine (Dru{tvo za osvo-boditev ‘ivali in njihove pravice, marec 2003). Povezano je z mno‘i~-nim ubijanjem ‘ivali in na~inom vzreje, ki krni naravne fiziolo{kefunkcije ‘ivali in jim povzro~a najrazli~nej{e vrste neudobja, stresa, ~e‘e ne kar trpljenja. V zadnjem ~asu pa se mno‘i~na ‘ivinoreja proble-matizira tudi zaradi njenega prispevka h kopi~enju toplogrednih pli-nov (metan) v ozra~ju.

@e nem{ki humanist in geograf Humboldt je ugotovil, da ista povr-{ina zemlje, ki jo uporabimo za gojitev ‘itaric, lahko prehrani do 10-krat ve~ ljudi, kot pa ~e jo uporabimo za vzrejo ‘ivine, da bi se hraniliz mesom. Ta razmerja potrjujejo sodobna spoznanja. V tistem hipu, kopostane nekaj za ve~ino ljudi moralno sporno, ~e ‘e ne kar obsojano,pa pomeni, da je zgodovinsko pre‘ivelo in da se razvija nova praksa,ki izpodriva obstoje~o.

V Nem~iji (Delo, 6.4.1996) naj bi bilo kak milijon doslednih vegetari-jancev. Nekatere ankete v Veliki Britaniji ka‘ejo trend k stalnem pora-stu {tevila ljudi, ki imajo sami sebe za vegetarijance. V primerjavi z le-tom 1984 je leta 1990 po odgovorih v anketnem vzorcu poraslo {tevilovegetarijancev za 76 %. V letu 1990 je bilo v danem vzorcu 3,7 % vege-tarijancev, leta 1984 pa le 2,1 % (Beardsworth/Keil, 1992: 255). Medrespondenti je bil ve~ji dele‘ ‘ensk (12,8 %) kot pa mo{kih (7,1 %), kiso imeli sebe za vegetarijance. Malo je bilo strogih vegetarijancev (ve-ganov), ki se odpovedujejo tudi vsem ‘ivalskim produktom, kot so



mleko, sir, jogurt in jajce. Tudi tisti, ki u‘ivajo belo meso, so sebe {evedno imeli za vegetarijance. Drugi bolj strogi vegetarijanci so sespra{evali, zakaj bi pri neubijanju ‘ivali dali prednost govedu, pra{i-~em, ne pa ribam. Nekateri pa odklanjajo vse oblike mesa, vendar so vsvoji prehrani zadr‘ali jajca in mle~ne proizvode. Med motivi, zavoljokaterih so postali vegetarijanci, so prevladovali moralni, sledili so mo-tivi, povezani z zdravjem, okusom in ekolo{ki razlogi. Nekateri soutemeljevali svojo odlo~itev s tem, da imajo ‘ivali pravice in tudi pra-vico, da jih ~lovek ne izkori{~a. ^lovek ima dol‘nost, da jih za{~iti.Opozarjali so na to, da u‘ivanje mesa spodbuja ve~jo agresivnost pri~loveku. Ritson (navedeno po Tester, 1992: 135) je ‘e leta 1802 izvorvsega zla (umori, vojne, su‘enjstvo) videl v u‘ivanju mesa. U‘ivanjemesa dela ~loveka surovega in barbarskega. Ta povezava ni prepri~lji-va. ê so vsi tisti, ki so kazali razli~ne oblike agresivnosti in surovosti,imeli to skupno lastnost, da so u‘ivali meso, {e ne pomeni, da je vzro-ke dru‘bene agresivnosti treba iskati v vrsti prehrane. Niso vsi, ki u‘i-vajo meso agresivni in surovi. Zakaj so samo nekateri izmed njih, seo~itno ne da pojasniti z vrsto prehrane. Kot je metodolo{ko spornopovezovanje u‘ivanje mesa z dru‘beno agresivnostjo, tako je proble-mati~no tudi dokazovanje, da zgolj zaradi neu‘ivanja mesa strogi ve-getarijanci ‘ivijo dlje in so bolj zdravi. Mnogi vegetarijanci namre~ tu-di ne u‘ivajo alkohola, se veliko ukvarjajo s {portom, ne kadijo,namesto sladkorja uporabljajo med. Ni mogo~e epidemiolo{ko na-tan~no ugotoviti, kolik{en dele‘ pri dolgosti ‘ivljenja in trdnej{emuzdravju je treba pripisati odpovedovanju mesu. Stroga vegetarijanskaprehrana, ki izklju~uje tudi mleko in jajca, naj bi bila neprimerna zanose~nice, doje~e matere in otroke. To je za slovenske vegetarijanceena izmed osmih la‘i o prehrani (Dru{tvo za osvoboditev ‘ivali in nji-hove pravice, marec 2003). Priporo~ljiva naj bi bila uravnote‘ena inpolnovredna hrana, vegetarijanski fundamentalisti pa naj bi ‘iveli ne-varno. ^lovek je ‘e od davnine u‘ival raznovrstno hrano, tako rastlin-sko kot ‘ivalsko. Ve~ja potro{nja mesa je povezana z vzponom indu-strijske dru‘be in ‘ivljenjskega standarda. Sodobni vegetarijancimislijo, da nas bo vegetarijanstvo naredilo bolj zdrave in manj agre-sivne. Moralni motivi za vegetarijanstvo so se pogosto povezovali zekolo{kimi, ker je energetsko veliko bolj u~inkovita neposredna pride-lava rastlinske hrane, kot pa da bi se povr{ine uporabile za krmo ‘ivi-ne. Vegetarijanska prehrana prispeva k zmanj{anju kr~enja gozdov zapa{nike. Pogosto so imeli moralni motivi ekolo{ke podtone ali pa sobili ekolo{ki motivi moralno pobarvani. Tisti, ki so postavljali v os-predje zdravstvene vidike vegetarijanstva, so bolj poudarjali {kodlji-vost u‘ivanja mesa, kot pa da bi povzdigovali odlike vegetarijanskeprehrane.

Vegetarijanstvo pomeni izziv prevladujo~i prehrambeni paradigmi.ê bo dobilo velike razse‘nosti, bo to potegnilo za seboj pomembne

195

premike na kmetijsko-‘ivinorejskem podro~ju in zmanj{alo obseg za-poslenih v predelavi in prodaji mesa. Ima pomembne ekonomske inekolo{ke posledice. Predstavlja druga~no kulturo odnosa do ‘ivali.Zanika prevladujo~o antropocentri~no paradigmo, ki ne priznava, dabi lahko imele ‘ivali kak{ne pravice in s tem tudi ~lovek dol‘nosti donjih ter da bi ‘ivali lahko bile ali da bi celo morale biti vklju~ene v ~lo-vekovo moralno presojo. Dvomim, da bi ~love{tvo kdaj v prihodnostipostalo strogo vegetarijansko, drasti~no pa se bo najbr‘ zmanj{alavzreja ‘ivali, ki bo manj intenzivna, ki bo bolje ustrezala fiziolo{kimfunkcijam ‘ivali, bila manj ekolo{ko obremenilna ter meso bolj zdravoin okusno. U‘ivanje mesa lahko postane bolj izjema kot pravilo, kar jev preteklosti po sili razmer, ne zaradi prostovoljne odlo~itve, ‘e velja-lo za mnoge ljudi. U‘ivanje rastlinske hrane, ki je produkt sedanjegakemiziranega, intenzivnega kmetijstva, {e ne pomeni, da je ta popol-noma neopore~na.

ê bi dosledno spo{tovali enakost pravic ‘ivali in ljudi, bi to zahte-valo strogo vegetarijanstvo, to je veganizem. V na{i »kulturi gove-dine« (Rifkin, 1992) so zametki druga~nih prehrambenih navad, kiimajo {ir{i kulturnovrednotni, civilizacijski pomen. Gledano ~isto ko-li~insko, je malo tistih, samo 3,4 % (SJM 93/2), ki vedno odklanjajomeso iz moralnih in ekolo{kih razlogov, pogosto 6,9 %, v~asih 31,7 %,nikoli pa 58 %. Pomembna je kategorija tistih, ki samo »v~asih« odkla-njajo. Ti niso opustili klasi~ne antropocentri~ne eti~ne paradigme,vendar jim tudi ni ve~ tuja ekocentri~na. Ni statisti~no zna~ilne pove-zave med spremenljivko »odklanjanje mesa iz moralnih in ekolo{kihrazlogov« ter izbranimi spremenljivkami, kot so starost, spol, kvalifi-kacija, izobrazba in vernost. V mednarodni raziskavi ISSP/1993 se jeSlovenija pri odgovoru na vpra{anje, kako pogosto se trudi, da se od-kloni mesto iz moralnih in ekolo{kih razlogov, pri modaliteti »vedno«s 3,4 % uvrstila na tretje mesto za Zahodno Nem~ijo in Veliko Britani-jo, pri modaliteti »v~asih« (31,7 %) na drugo mesto za Zahodno Nem-~ijo (32 %) in pri modaliteti »nikoli« na 12. mesto (58 %). Tako v Slove-niji kot v Zahodni Nem~iji je sicer skromen, toda najvi{ji odstotekljudi, ki vedno ali v~asih odklonijo meso iz moralnih in ekolo{kih raz-logov, toda hkrati imata tudi najvi{ji odstotek respondentov, ki nikoline odklonijo mesa iz moralnih in ekolo{kih razlogov. Modaliteto»v~asih«, kjer je bila Slovenija pri samem vrhu, takoj za ZahodnoNem~ijo in Veliko Britanijo, jemljem kot enega izmed kazalcev raz{ir-jenosti preboja, ne pa {e opustitve, antropocentri~ne paradigme.

Mogo~e se je res za~el zaton »kulture govedine« (cattle culture), okateri pi{e Rifkin (1992). Ta proces pa bo trajal desetletja. Brez bistve-nega zmanj{anja mesa v na{i prehrani in s tem tudi obsega ìvinorejeni re{itve mnogih okoljskih problemov, pa tudi prakti~no ni mogo~bistveno druga~en bolj strpen, manj agresiven odnos do ostalih bitij, skaterimi delimo planet. Rifkin s svojo ugotovitvijo, da bo {lo ~love{-



tvo 21. stoletja prek »kulture govedine«, pozablja, da je to samo del re-{itve okoljskih problemov poljedelskoìvinorejskega kompleksa. Nebo dovolj, ~e se bo bistveno skr~il obseg ìvinoreje zaradi vzpona ve-getarijanstva in se bodo zaradi tega zmanj{ale okoljske obremenitve,ostale pa bodo tiste, ki so povezane s tehnolo{ko intenzivnim kemizi-ranim kmetijstvom.

(Ne)eti~nost eksperimentiranja z ‘ivalmi

Uporabi ‘ivali za ‘rtvovanje bogovom, za delo, za hrano, za obleko,za boj se je od industrijske revolucije dalje in od novove{kih za~etkoveksperimentalne naravoslovne znanosti pridru‘ila {e uporaba ‘ivali vznanstvene in medicinske namene. Odnos do ‘ivali je tudi vpra{anjemeja ~lovekovega so~utja. Ali se ono neha pri najbolj slabotnih inogro‘enih ~lanih dru‘be? Ali niso ‘ivali, ki jih ~lovek izkori{~a, naj-bolj nemo~ne? Ko je Nietsche v Torinu 3. januarja 1889 (Frenzel,1966:131) na trgu Karla Alberta v solzah objel okoli vratu konja, ki gaje ko~ija‘ neusmiljeno pretepal, je bilo to dejanje za nekatere nespornoznamenje, da se je Nietscheju dokon~no zme{alo. Bolezen je res napre-dovala in uni~ila njegov um, toda zgodba pove nekaj tudi o na{i mo-rali in o razmerju med normalnim in nenormalnim v na{i kulturi.Normalen si, ~e si brez~uten do trpljenja ‘ivali, dvomljivo pa je tvojedu{evno zdravje, ~e ravna{ nasprotno. Pretresljivo je tudi so~utje, kiga je izrazila Roza Luxemburg, ko je iz je~e, kamor so jo zaprli zaradinasprotovanja vojni, videla, kako so surovo pretepali vola. »Stala semobrnjena proti ‘ivali in ona je gledala mene. Jokala sem, to so bile nje-gove solze« (navedeno po Kovel, 2002: 209).

Eksperimentiranje z ‘ivalmi veliko pove o na{ih vrednotah, o na{ikulturi in o na{em odnosu do ‘ivljenja in narave. Nikakor ni zadeva,ki bi se tikala zgolj strokovnjakov. Uporaba ‘ivih ‘ivali za eksperi-mentalne namene je postala obi~ajna praksa v Evropi od sredine 19.stoletja, nato pa se je raz{irila v ZDA in po vsem svetu. Toda pribli‘-no do leta 1860 so zagovorniki blaginje in pravic ‘ivali opozarjali inprotestirali proti krutosti do ‘ivali, ki je bila bolj ali manj vidna na tr-gih, cestah, petelinjih in pasjih boji{~ih. Leta 1863 so prodrle v javnostinformacije o stra{nih u~nih eksperimentih, ki potekajo na veterinar-ski {oli Alfort blizu Pariza. Britanski veterinarski kirurgi so bili {oki-rani in so podpisali mno‘i~ni protest. Istega leta je Frances Cobb or-ganizirala protest proti laboratoriju profesorja Schiffa. Protestnospomenico je podpisalo 783 ljudi (Ryder, 1975: 191). Zakon proti mu-~enju ‘ivali je bil v Veliki Britaniji sprejet leta 1876 in je v veliki meriupo{teval Darwinove zmerne poglede, ki so dopu{~ali eksperimenti-ranje z ‘ivalmi, toda to smejo po~eti le tisti, ki so za to poobla{~eni in

197

imajo dovoljenje za rabo anestetikov. V skladu z utilitarnim ra~unomugodja in bole~ine bi bilo eksperimentiranje neopravi~ljivo samo vtem primeru, ~e bi ‘ivalim povzro~ili ve~ bole~ine, kot pa je koli~inaugodja za ljudi, ki je bila pridobljena z njihovim trpljenjem. Tudizdravnik in filozof Schweitzer v na~elu ni nasprotoval znanstvenemueksperimentiranju z ‘ivalmi, ampak samo tak{nemu, ki ga je imel zanepotrebnega.

Izoblikovale so se tri temeljne dr‘e. Ena je popolnoma neob~utljivaza to problematiko in sodi, da o njej ni vredno in smiselno razpravlja-ti, ker ~lovek do ‘ivali pa~ nima nobenih moralnih dol‘nosti. Drugaopravi~uje eksperimentiranje z ‘ivalmi zaradi medicinskih in znans-tvenih koristi, toda strinja se, da morajo poskusi potekati tako, da bi‘ivali ~im manj trpele in da se upo{teva njihova blaginja, ko jih pri-pravljajo za eksperimente. Radikalni zagovorniki pravic ‘ivali in os-voboditve ‘ivali (animal rights, animal liberation) pa sodijo, da gre zalicemerno, moralizatorsko ali celo cini~no dr‘o, ki bi jo lahko primer-jali s tisto, ki ni obsojala same institucije su‘enjstva, zavzemala pa seje za bolj dostojno ravnanje s su‘nji, za njihovo bolj{o prehrano, ve~po~itka, manj kruta kaznovanja, primernej{e stanovanjske razmereidr. Najbolj brezkompromisna je dr‘a, ki obsoja vsako eksperimentira-nje z ‘ivalmi, ga ocenjuje za nepotrebno in sodi, da ni opravi~ljivo nitiz medicinskimi niti z znanstvenospoznavnimi razlogi in da so pridob-ljene koristi v kri~e~em nesorazmerju s trpljenjem ‘ivali in ‘rtvova-njem njihovih ‘ivljenj. »Ne more se tajiti, da je bilo med milijoni eks-perimentov, narejenih na ‘ivalih, pridobljeno tudi kak{no koristnoznanje. Toda prav tako se ne sme pozabiti, da bi se to znanje moglopridobiti z drugimi sredstvi in da mnoga velika odkritja ne dolgujejoni~esar uporabi laboratorijskih ‘ivali in da bi jih lahko zgre{ili, ~e bijih uporabili« (Ryder, 1975: 22). Samo okoli tretjina eksperimentov najbi bila izvr{ena zaradi preizku{anja zdravil, ostale pa zaradi kozme-ti~nih, bojnih sredstev, detergentov, insekticidov, raznih dodatkov k‘ivilom, ki zadevajo barvo in okus. Veliko je eksperimentiranja z ‘i-valmi v voja{kem raziskovanju glede u~inkov sevanja, bojnih strupe-nih plinov, kemi~nega in biolo{kega oro‘ja. Z ‘ivalmi so se po~enjalein po~enjajo grozljive stvari. Tovrstna raziskovanja, ki so skrita o~emjavnosti in potekajo za stenami raziskovalnih voja{kih laboratorijev,so sramota za ~loveka in njegovo kulturo. @e od Hanibala in Rimlja-nov dalje je ~lovek pritegnil v vojno nasproti drugemu ~loveku tudi‘ivali. Ta vklju~itev z znanstvenim eksperimentiranjem v 20. stoletjuin zlasti po drugi svetovni vojni ni ve~ neposredna, zato pa je tolikobolj grozljiva in kruta za ‘ivali. Dozdevne koristi, ki naj bi jih pridobi-li z eksperimenti na ‘ivalih, so pogosto zelo hipoteti~ne in negotove.Rezultati eksperimentov na ‘ivalih glede (ne)toksi~nosti so v~asihlahko celo zavajajo~i, ~e sklepamo, da veljajo tudi za ljudi. Tragedija sthalidomidom je glede tega pou~na lekcija. Toksi~nost thalidomida je



bila preizku{ena na ‘ivalih. Tudi ko so bili odkriti toksi~ni u~inki tha-lidomida na ljudeh, jih je bilo presenetljivo te‘ko proizvesti pri pi{-~ancih. Nasprotni primer je z insulinom. Potem ko je bil ‘e uporabljenza zdravljenje diabetesa, se je odkril njegov negativni u~inek na po-tomcih pi{~ancev, zajcev in mi{i. Ryder se je vpra{al, ali bi se splohuporabil pri ljudeh, ~e bi se te posledice najprej odkrile pri ‘ivalih(Ryder, 1975: 43).

@e leta 1864 je Royal Society for the Prevention of Cruelty to Ani-mals (RSPCA) razpisal 50 funtov nagrade za najbolj{i esej s posebnimpoudarkom na vpra{anju o nujnosti vivisekcije. Argumenti za upora-bo ‘ivali za raziskovanje bole~ine so zelo neprepri~ljivi. Kaj jebole~ina za drugega, to nam ni neposredno dostopno, ampak samoskozi medij komunikacije, jezika. Pri ‘ivalih pa tak{ne informacije obole~ini ne moremo dobiti. Sama zunanja fiziolo{ka, telesna manife-stacije bole~ine ne odpira neposrednega pristopa do bole~ine kot sub-jektivnega, psihi~nega pojava. Prav ta subjektivnost pa je za bole~inobistvena. ê ni subjektivnega ob~utenja bole~ine, bole~ine ni. Kipar nebo rekel, da kamen trpi, ko ga dolbe z dletom. Ne vzdr‘ijo trditve ti-stih, ki sodijo, da ‘ivali ne ob~utijo bole~ine, oziroma ~e govorimo obole~inah pri ‘ivalih, je to po~love~ena projekcija ~love{ke bole~ine.Kar zadeva psihi~no stran bole~ine, seveda nikdar ne bomo mogli ve-deti, kako jo do‘ivlja ‘ival, iz fizi~ne manifestacije bole~ine pa lahkosodimo, da jo do‘ivlja. Navsezadnje tudi ne vemo za druge ljudi, ka-ko do‘ivljajo bole~ino. To lahko sklepamo samo iz lastnih izku{enj.Bole~ina je funkcija ‘iv~nega sistema, in ker imajo mnoge ‘ivali ‘iv~-ni sistem podoben na{emu, je razumno predpostaviti, da ‘ivali trpijoin ob~utijo bole~ino. Trpljenje, kateremu so izpostavljene ‘ivali, jepovzro~eno popolnoma namerno.

êprav obstaja nepopolna statistika o {tevilu opravljenih ekspe-rimentov na ‘ivalih, ‘e tista, ki je dostopna, ka‘e na razse‘nost ekspe-rimentiranja. V Veliki Britaniji se je {tevilo eksperimentov na ‘ivih‘ivali v letih 1870 (270) do 1970 (5,580.876), ki so jih opravili eksperi-mentatorji, ki so imeli dovoljenje za to vrsto raziskav, eksponencialnopove~alo. Eksponencialno pa se je pove~evalo tudi {tevilo oseb, ki sosi pridobile dovoljenje za opravljanje eksperimentov na ‘ivalih. Leta1876 jih je bilo 23, leta 1972 pa ‘e 16.143 (Ryder, 1975: 30). Pribli‘no90 % teh eksperimentov je bilo opravljenih brez anestezije. Samo vameri{ki farmacevtski industriji naj bi bilo leta 1965 izvr{enih na tiso-~e eksperimentov na 3,486.000 ‘ivalih (opice, psi, ma~ke, podgane,mi{i, hr~ki, zajci, morski pra{i~ki). Ryder sodi, da letno v laboratorijihpo vsem svetu umre okoli 100,000.000 ‘ivali, od tega 250.000 opic (Ry-der, 1975: 248–249). Razmerje med {tevilom eksperimentov in objava-mi o njih v znanstvenem tisku v Veliki Britaniji naj bi bilo v 60. letih4 : 1. Poro~alo se ni zato, ker so bili rezultati neprepri~ljivi ali nedovolj pomembni (Ryder, 1975: 34). [tevilni eksperimenti z ‘ivalmi

199

imajo majhno ali nikakr{no vrednost. »Veliko raziskovanj ‘ivali jeznanstveno ni~no; nikjer ni to bolj o~itno kot na obse‘nem podro~jupreizku{anja strupenosti komercialnih produktov« (Ryder, 1975: 249).

Napo~il je ~as, da se tudi pri eksperimentih z ‘ivalmi vpra{amo: alije res vredno trpljenje in ubijanje ‘ivali, da pridobimo spoznanje, ~ega sploh pridobimo? Nekdo je vpra{al psihologa, ki je opici izrezal ti-ste dele mo‘ganov, ki so povezani z vidom: ali mislite, da je dovoljdober razlog za to, da oslepite drugo bitje, ‘elja, da bi pojasnili vizual-ni mehanizem? Spet drug je sodil, da znanstveniki ne morejo poljub-no izbirati svojih eksperimentov, kot tudi vojaki ne morejo svobodnoizbirati svojih ciljev. Ali rezultati eksperimentov res opravi~ujejo vsa-ko krutost z ‘ivalmi? V tem primeru bi se znanje postavilo kot abso-lutna vrednota nad vsemi drugimi, ki jih ni treba upo{tevati. Zakaj sopotrebne vedno nove in nove potro{ne dobrine in zakaj je treba potempreizku{ati njihovo varnost za ~loveka na ra~un trpljenja in ubijanja‘ivali? Vzrok ni na strani potro{nikov, ampak na strani proizvajalcev,da bi jim spremembe prinesle konkuren~no prednost in dobi~ek. Po-tro{niki so prej ali slej postavljeni v situacijo, da ne morejo ve~ izbiratimed starim in novim, ampak samo {e med novimi proizvodi. Potro-{nikom obi~ajno ostane skrita vsa okoljska obremenitev novega. Neslutijo, kak{nemu trpljenju in kon~ni smrti je bilo izpostavljeno veli-kansko {tevilo ‘ivali, da bi se s preizku{anjem deodorantov, pralnihpra{kov. kozmeti~nih sredstev, parfumov, li~il, ~istilnih sredstev idr.zagotovila ~im bolj zdravstveno neopore~na ~lovekova raba teh proi-zvodov, ki za ~lovekovo ‘ivljenje niso nujno potrebna, ampak so se-stavni del ~lovekovega udobja in pogosto njegove ne~imrnosti. »@eljaolaj{ati trpljenje ~love{tvu ali mu na neki drug na~in pomagati nisoglavni motivi za smrt milijonov ‘ivali v laboratorijih po vsem svetu… Glavni motiv za obse‘no rabo ‘ivali v raziskovanju ni olaj{anje ~lo-vekovega trpljenja, ampak komercialni profit. Na drugem mestu jemotiv profesionalne ambicije« (Ryder, 1975: 103, 249). Ryder je predla-gal ukinitev vseh eksperimentov z ‘ivalmi, ki nimajo strogega medi-cinskega pomena (Ryder, 1975: 133). Leta 1971 je Mednarodno zdru‘e-nje proti bole~im eksperimentom na ‘ivalih (IAAPEA) izvedlo anketo,da bi zbralo informacije. Med dr‘avami, ki niso odgovorile na anketo,je bila tudi tedanja Jugoslavija.

Eksperimentiranje z ‘ivalmi je treba ~im bolj omejiti na najnujnej{ein najbolj potrebno. Kot obstaja dr‘avna komisija, ki bedi nad spo{to-vanjem eti~nih vidikov medicinskih raziskav na bolnikih, tako bi mo-rala obstajati tudi komisija, ki bi ocenjevala upravi~enost eksperimen-tiranja z ‘ivalmi. Morali bi presojati vsak primer posebej. V tak{nikomisiji ne bi smeli biti samo strokovnjaki (zdravniki, veterinarji, bio-logi, psihologi idr.), ampak tudi laiki. Bole~ine in trpljenja ‘ivali nimogo~e vsevprek lahkotno opravi~evati s spoznavnimi ter medicin-skimi razlogi in zdravstveno varnostjo ~loveka. Nevzdr‘no je tudi



mi{ljenje, da ‘ivali sploh ne trpijo, da za njih ugodje in blaginja nima-ta pomena; oziroma ~e ‘e trpijo, trpijo pa~ na drug na~in kot ~lovek inta vrsta trpljenja ni vredna moralne ob~utljivosti. Pomembna sta takorasto~a skrb prizadete javnosti za trpljenje ‘ivali kot tudi nasprotova-nje, ki prihaja iz vrst ‘al {e vedno redkih strokovnjakov, ki so iz eti~-nih in psiholo{kih razlogov opustili eksperimentiranje z ‘ivalmi. Tak-{na ~ustvena in eti~na prizadetost samih strokovnjakov je {e posebnodragocena, kajti le oni lahko {ir{i javnosti odgrnejo zavese raziskoval-nih laboratorijev in poka‘ejo, kaj vse se dogaja z ‘ivalmi znotraj njiho-vih sten v imenu znanosti in ~lovekove zdravstvene varnosti. Razi-skovalci bi moral dati izjave, da cilja raziskave ni mogo~e dose~i brezeksperimentiranja z ‘ivimi ‘ivalmi in da v svetu ne obstajajo alterna-tivne metode raziskovanja, ki nadome{~ajo eksperimentiranje z ‘ival-mi. Pristojno ministrstvo bi moralo podpirati razvoj alternativnih me-tod raziskovanja, ki nadome{~ajo eksperimentiranje z ‘ivalmi. Trebabi bilo prepovedati raziskave, ki so {e posebej krute in povzro~ajo trp-ljenje ‘ivalim. Skrajna omejitev ali prepoved bi bila potrebna pri upo-rabi ‘ivali za eksperimente, ki so povezani s komercialnimi cilji.

Neeti~ne razmere vzreje in razli~ne uporabe ‘ivali

Veterinarji bi morali biti najbolj gore~i zagovorniki in varuhi blaginje‘ivali, takih razmer njihovega ‘ivljenja in reje, ki najbolj ustrezajo nji-hovim fiziolo{kim funkcijam, ki pa se sedaj obi~ajno razhajajo s ko-mercialno-ekonomsko produkcionisti~nimi interesi. Morali bi biti vpodobni vlogi kot zdravniki, ki naj skrbijo za zdravje svojih bolnikov,ali star{i v skrbi za dobrobit svojih otrok. Veterinarji bi morali biti vprvi vrsti protestov proti neustreznim razmeram transporta ‘ivine,proti dvomljivo koristnemu, a krutemu eksperimentiranju z ‘ivalmi.Veterinarji so strokovno prvi poklicani, da nasprotujejo vsemogo~imkomercialnim industrializiranim oblikam izsiljevanja ‘ivljenja, ki je vnasprotju s fiziolo{kimi funkcijami ‘ivali. V na{em Zakonu o za{~iti ‘i-vali (1999) se prav v ~lenih, ki dopu{~ajo izjeme ~lovekove rabe ‘ivali,najbolj o~itno izra‘ata antropocentri~na in utilitarna miselnost. Kljubzakonski za{~iti ‘ivali pred mu~enjem, prizadejanjem bole~ine, sta vekonomskem sistemu znanstvenotehnolo{ke podprte intenzivne ‘ivi-noreje stalno ogro‘ena blaginja in zdravje ‘ivali. To je podobno temu,kar se dogaja v dru‘bi. Obstajajo {tevilne ~lovekoljubne organizacije,ki pomagajo revnim, toda ob same izvore rev{~ine in ~loveka nedo-stojnih ‘ivljenjskih razmer se ne spotikajo. Te organizacije, ~epravopravljajo plemenito delo in mnogim ljudem pomagajo v stiski, revneljudi v bistvu potrebujejo, ker je to podro~je njihovega dela in potrje-vanja. Zdravljenje vzrejnih bolezni pa~ dopu{~a tak{ne okoli{~ine

201

vzreje v obstoje~ih ekonomskokonkuren~nih odnosih, ki te vrste bo-lezni stalno porajajo.

V storilnostno naravnani ‘ivinoreji je tako v praksi uresni~ena Des-cartova miselnost, kljub druga~nemu priznanju v zakonodaji, da so‘ivali v bistvu ‘ivi stroji, ki ne trpijo in ne ob~utijo bole~ine. V konflik-tu med brutalnimi komercialnimi interesi industrijskotehnolo{ke in-tenzivne vzreje in blaginjo ‘ivali bi bilo normalno, da se veterinarjipostavijo na stran ‘ivali. Oni so najvi{ja strokovna avtoriteta in bi mo-rali zagovarjati »interese« in »pravice« ‘ivali, njihovo blaginjo, ne pada sami ponudijo strokovne storitve, da se izsiljuje ‘ivljenje, kar odnjih pri~akuje svet podjetni{tva in ekonomske konkurence. Vloga ve-terinarja, razumljena {iroko kulturno, civilizacijsko, je razpeta medblaginjo ‘ivali, ki izhaja iz strokovnega poznavanja njihove anatomijein fiziologije, ter ekonomskimi interesi rejcev ‘ivali ter celotnega ‘ivi-norejskega kompleksa. Osnovna pravica ‘ivali bi bila, da niso izpo-stavljene mu~enju in bole~inam. To pravico je ‘e leta 1796 zagovarjalfarmar John Lawrence in zahteval, da bi dobila svojo pravno podlago.»Mislim, da nobena vlada ni nikdar priznala jus animalium, ki bi mo-ral biti sestavni del prava vsakega sistema, ki temelji na na~elih pra-vi~nosti in humanosti … Zato predlagam, da dr‘ava formalno priznapravice ‘ivalim in da zakon, ki je oblikovan na tem na~elu, varuje in{~iti ‘ivali pred dejanji o~itne in objestne krutosti, pa naj jih zagre{ijonjihovi lastniki ali kdo drug« (navedeno po Ryder, 1975: 183). @e zara-di morebitnega vzbujanja slabe vesti se je vredno spomniti te misli iz-pred 200 let. Ko se je v Angliji na za~etku 19. stoletja krepil ob~utekkrivi~nosti do ‘ivali in so bile dane razli~ne zakonodajne pobude, dase na primer prepovejo pasji in petelinji boji ipd., je bila reakcija nanjeodklonilna, ~e{ da je vsako vme{avanje v ~lovekovo lastnino nepo-sredna tiranija. Podobno so lastniki su‘njev opravi~evali svoje ravna-nje, ~e{ da je to njihova avtonomna, suverena pravica, ki izhaja iznjihove lastnine nad su‘nji. V imenu tradicionalnega pojmovanja su-verenosti {e sedaj nekatere dr‘ave zavra~ajo o~itke o kr{enju ~loveko-vih pravic, ~e{ da je notranja zadeva dr‘ave, kako obravnava svoje dr-‘avljane, in v to zadevo se mednarodna skupnost ne more vme{avati.Vsebina suverenosti se spreminja in ima zaradi procesov globalizacijetendenco o‘enja. Nekateri so opravi~evali boj psov in dra‘enje bikov stem, da je to ena redkih zabav za revne. William Wilber je na takoobrambo odgovoril, da morajo ljudje v Angliji ‘iveti v resni~no bed-nih razmerah, ~e vsa njihova sre~a obstaja v zabavi tak{nega barbars-tva (navedeno po Ryder, 1975: 184). Pobudnikom se je {e o~italo, da sopolovi~arski, nedosledni, ~e{, spotikajo se samo ob eno zlo, ne pa oblov na lisico. ê se ta argument {e raz{iri na zlo med ljudmi, se lahkorazvrednoti vsakr{no prizadevanja za blaginjo in pravice ‘ivali, ~e{ da{e velik del ~love{tva nima nikakr{ne dostojne blaginje in ne u‘iva os-novnih ~love{kih pravic. Najprej bi bilo torej treba dose~i blaginjo



vseh ljudi, potem bi {ele lahko pri{le na vrsto pravice ‘ivali in njihovablaginja. Tak{ni ugovori izhajajo iz predpostavke, da ni upravi~enonapadati enega zla izmed mnogih, ~e se ne napadejo vse hkrati. ê seto razmerje med celostnostjo in delnostjo pri nasprotovanju zlu prene-se na delanje dobrega, bi v bistvu pomenilo, da nima smisla pomagatikonkretnemu ~loveku v stiski, ~e se hkrati ne pomaga vsem ljudem. Vtem primeru je {e bolj o~itna nevzdr‘nost celostne zahteve, ki onemo-go~a samo spopada s konkretnim zlom, ampak tudi delanje konkret-nega dobrega. Socialni in eti~ni razvoj je potekal v nasprotju s tak{nonemogo~o predpostavko. Danes pa pogosto namesto argumentov vimenu svobode lastnine, kadar gre za reformo blaginje ‘ivali, nasto-pajo argumenti ekonomske racionalnosti, produktivnosti, konkuren~-nosti. Zgodovinska povezanost boja za ~lovekove pravice z bojem zapravice ‘ivali se simboli~no ka‘e tudi v tem, da sta bila med ustanovi-telji Royal Society for the Prevention of Cruelty to Animals (RSPCA)leta 1824 tudi dva gore~a nasprotnika ~rnskega su‘enjstva: ThomasFowell Buxton in William Wilberforce.

Neeti~nost lova

Razprava lahko poteka na dveh ravneh. Ena moralnosti lova ne po-stavlja pod vpra{aj, ampak se ukvarja samo z eti~nim kodeksom lov-cev. Druga raven pa je bolj radikalna in postavlja pod vpra{aj samomoralno dopustnost ali nedopustnost lova. Ti gredo dlje od Alda Leo-polda, pionirja ekocentri~ne etike (land ethics), ki je sodil, da z lovomv na~elu intrinzi~no ni ni~ slabega, ~e ne ogro‘a vrste ali degradirabioti~ne skupnosti. Moralnost ali nemoralnost lova je torej odvisna odna~ina, kako poteka. ê je lov opravljen na pravilen na~in in ob pra-vem ~asu, je po Loftinu (1984: 243) lahko za nekatere ljudi pomembnavrednota. Pri nas je bilo v Pismih bralcev v Delu izra‘enih veliko nas-protovanj lovu. Zanimivo pa je, da so se biologi odlo~no postavili nastran lovcev ob odredbi, ki naj bi prepovedala lov v Triglavskem na-rodnem parku (Delo, 29. 10. 1997).

Obdobje lova in nabiralni{tva je bilo najdalj{e v dosedanji ~love{kizgodovini. Ko se je izvr{il prehod od paleolitika k neolitiku, lov ni ve~na~in ~lovekovega ‘ivljenja. Spremenita se njegova vloga in pomen,toda ohranil se je do dana{njih dni. Samo {e za redke domorodce inEskime sta lov in ribolov ostala na~in ‘ivljenja. Lov in {e zlasti ribolovsta sicer za mnoge vir dohodka, nista pa neposredno temelj njihovegapre‘ivetja. S pojavom vegetarijanstva, kriti~nega odnosa do laborato-rijskega eksperimentiranja z ‘ivalmi ter do industrijsko intenzivne ‘i-vinoreje, sta komercialni in {portni lov za mnoge postajala vse boljkri~e~ primer nesprejemljivega odnosa do ‘ivali. Vegetarijanci svojo

203

odlo~itev najpogosteje podprejo z zdravstvenimi, ekolo{kimi in eti~-nimi razlogi, nasprotniki lova pa svojo kritiko utemeljujejo predvsemz eti~nimi in ekolo{kimi argumenti. Lovci pogosto poudarjajo svojopozitivno ekolo{ko funkcijo, ~e{ da skrbijo za ravnote‘je v naravi. Tre-ba pa je poudariti, da so lovci najprej iztrebili naravne plenilce, ker sojim bili konkurenti, potem pa so prevzeli njihovo vlogo. Nekateri so-dijo, da razen redkih izjem lovci ne bi smeli ubijati plenilcev, ampak bimorali z njimi deliti divjad. Lovci se radi pohvalijo s tem, kako skrbi-jo in hranijo ‘ivali pozimi. Toda ta njihova skrb je predvsem v njiho-vem interesu, da zima ne bi preve~ zdesetkala populacije, da bi ostalodovolj izplena zanje. S tem »plemenitim« dejanjem prispevajo k temu,da populacija naraste in da potem odstrel lahko opravi~ijo s skrbjo zanaravno ekolo{ko ravnote‘je. V dolo~enem ~asu in razmerah za{~it-ni{ko delujejo proti naravnemu izboru, da bi si v drugem ~asu in raz-merah zagotovili ve~ji ulov. Lovci pogosto spra{ujejo nasprotnike lo-va, kaj je pri lovu slabega. Mar ve~je trpljenje prizadene krogla, kot pa~e pogine ‘ival v ~eljustih plenilca ali ~e bi poginila od starosti, lakote,bolezni? êmu potem pustiti meso in {port? Lovci torej opravljajopredvsem tisto, kar bi se po naravni poti tako in tako zgodilo, in zakajbi zaradi tega imeli moralnega ma~ka in se odrekli u‘itkom lova? Ne~aka se torej na naravni konec zaradi utilitarnih ali hedonisti~nih raz-logov ali pa zaradi obeh. Toda mar lovci streljajo samo {ibke, bolne,sestradane ‘ivali? Ker se pri mnogih ljudeh spreminja odnos do ‘ivaliin do ‘ivljenja sploh, v javnosti nara{~a odpor do lova. ê se bo tatrend nadaljeval in imel ustrezno podporo v parlamentu, bo gotovosprejet zakon, ki bo lov zelo omejil, in lovci se bodo morali poslovitiod svojih u‘itkov. Za zdaj pa je {e mo~na povezava med lovci in poli-ti~nimi elitami.

Ekologi opozarjajo, da je lov imel in ima pomembno vlogo pri izgi-notju in ogro‘anju ‘ivalskih vrst in s tem pri zmanj{anju biolo{ke raz-nolikosti. Po nekaterih ocenah (The Norwegian Research Council forScience and the Humanities, 1990: 224) naj bi bil v obdobju 1600–1970na Zemlji med vzroki za izginotje vrst sesalcev lov udele‘en s 33 %,med vzroki za njihovo sedanjo redkost pa kar s 43 %. ê so ti podatkivsaj pribli‘no verodostojni, potem je o~itna velika uni~ujo~a ekolo{kavloga lova, ~eprav niso bile upo{tevane razlike med komercialnim in{portnim lovom pri iztrebljanju in sedanji redkosti ‘ivalskih vrst. Ko-mercialni lov najpogosteje vodi k »tragediji skupnega«. Ekolo{ko ru{i-len je gotovo predvsem komercialni lov, to pa seveda ne pomeni, da{portni lov ni moralno problemati~en, in tudi tu bo potrebna vi{ja ra-ven samoobvladovanja znotraj lovskih dru‘in. Tudi pri {portnem lo-vu niso v ospredju ekolo{ki, temve~ psiholo{ki, presti‘ni, hedonisti~-ni motivi. Dejstvo ostaja, da sta zasledovanje in ubijanje ‘ivali ~lovekuv u‘itek. Izlo~anje, ki ga opravlja lov, je pogosto v nasprotju z narav-nim izborom, ki ga opravljajo plenilci. Njihove ‘rtve so najpogosteje



bolne, stare, slabotne ‘ivali, mladi~i, ker jih je najla‘je uloviti. Zlastilov na trofeje pa nasprotno premi{ljeno izbira najlep{e, najbolj krepkesamce v ~redi in s tem je ogro‘en prenos najbolj{ih genov. Zlasti je toproblem tam, kjer je populacija majhna. Lov je v sedanjih razmerahpredvsem specifi~na vrsta ~lovekovega u‘itka, zabave, razvedrila, nepa ‘ivljenjska nuja. Pri takih motivih pa se zastavi problem ~lovekoveagresivnosti, njegove strasti do ubijanja. Nekateri sodijo, da so v lovuohranjeni pradavni instinkti paleolitskega »velikega lovca«. Zakaj paso se ti instinkti ohranili le pri nekaterih? Da tak{na biolo{ko-genetskarazlaga ohranjanja instinkta zelo {epa, potrjujejo ‘e primeri, da somarsikateri lovci opustili svojo strast ~isto iz eti~nih pomislekov inpsihi~nega nelagodja. Mnogi ekologisti obsojajo lov kot nemoralnoaktivnost ne samo zaradi ogro‘anja biolo{ke raznolikosti, ampak kerje nemoralno prizadejati bole~ino ‘ivalim in jih ubijati. Nekateri pa gadopu{~ajo, ~e pomeni ne samo osnovni vir prehrane, ampak tudi na-~in ‘ivljenja in kulturo.

205

ETI^NOST, ZNANOST, ODGOVORNOST

Razmerja med znanostjo in etiko so ume{~ena znotraj dru‘benokul-turnih civilizacijskih kontekstov. V splo{nem je mo‘no izlo~iti tri te-meljna zgodovinska razmerja med znanostjo in etiko:

1. anti~na povezanost znanja in etike (Aristotel, Sokrat, Hipokrat),2. novove{ka lo~itev znanosti od etike (Hume, Kant),3. sodobno povezovanje znanosti in eti~nosti zaradi novih razisko-

valnih podro~ij in zaradi novih mo‘nih posledic uporabe znanja.Mnoge teme in problemi v znanosti nimajo nikakr{ne povezave z

etiko. Tam, kjer pa obstaja ali nastaja povezava, pa je ta lahko:a) na ravni raziskovanja,b) na ravni uporabe znanja, kjer gre za posredno povezavo zna-

nost-etika,c) na ravni tako raziskovanja kot tudi uporabe znanja.Pri kategorijah a in c imamo opravka z neposredno odgovornostjo

samih raziskovalcev. Pri kategoriji b raziskovalci nimajo vpliva inmo‘nosti nadzora nad samo uporabo spoznanj. Njihova dol‘nost paje, da stalno opozarjajo na mo‘nosti zlorabe in na dejanske zlorabe alizlasti tiste neustrezne rabe, ki so javnosti prikrite in jih lahko razkrije-jo in nanje opozorijo samo strokovnjaki. Raziskovanja in uporabe napodro~ju genske tehnologije sodijo v kategorijo c.

Obstajajo tri razvojne novove{ke stopnje med znanostjo in etiko:a) Najprej se je znanost osvobodila religiozno-eti~nega okvira razla-

ge. b) Nato je pridobila mo~ za prakti~no preoblikovanje, toda brezpotrebe za kakr{nokoli eti~no osmislitev. c) V tretji fazi pa mo~ zaprakti~no preoblikovanje dose‘e tak{ne razse‘nosti, da se znanstveni-ki vse bolj zavedajo nuje za novo vrsto eti~nega obna{anja, ki naj re-gulira njihove akcije (Buarque, 1993: 2). To seveda ne pomeni, da so ‘evse znanosti dosegle tretjo fazo. Mnoge so obti~ale v drugi. Te razlikeniso odvisne samo od razvojne stopnje znanosti in dru‘bene, finan~nepodpore, ki jo u‘iva, ampak tudi od ontolo{ko-spoznavnih posebno-sti posami~nih znanosti. Spoznanja sociolo{kih, pedago{kih, pravnih,ekonomskih, zgodovinskih znanosti, ki se uporabijo za potrebe politi-ke, na drug na~in prizadenejo ‘ivljenje ljudi kot pa na primer genskatehnologija, jedrska fizika, kemija ipd. Astronomi v nasprotju z gen-skimi tehnologi ne potrebujejo kak{nega zakona, ki bi reguliral njiho-vo dejavnost glede na mo‘na tveganja. ê pa bo astronomija v po-vezavi z drugimi znanostmi in tehnologijami kdaj pridobila mo~


manipuliranja z gravitacijskimi interakcijami, bo tudi pri njih vznikni-la tak{na potreba. Ali ~e vzamemo primer robotike. ê bo konstruira-nje in programiranje robotov lahko podelilo robotom visoko stopnjoavtonomije, bo vzniknila potreba, da njihovi programi vsebujejo dolo-~ena na~ela eti~nega obna{anja, kot jih je svoj ~as vizionarsko napove-dal pisec znanstvene fantastike Isaac Asimov (1961). Nevroznanostiza prihajajo~e obdobje »stoletje mo‘ganov« nakazujejo mo‘nost, da sebo lahko tudi ugotovilo ne samo, »kje« mo‘gani mislijo, ampak tudi»kaj« mislijo. V tem primeru bi se temeljito spremenile dosedanjepredstave o miselni intimnosti ~loveka, o javnosti in zasebnosti mi{-ljenja, o la‘i in resnici. Tedaj bi nastala potreba po dru‘beni regulacijimo~i nevroznanosti. Znanstvenotehnolo{ki razvoj je pri{el na nekate-rih podro~jih do meja, kjer se razhajajo znanstvenotehni~ne mo‘nostiin eti~ne dopustnosti. Najbolj razvpit primer so zakonske prepovediin eti~na odklonitev kloniranja ~loveka. V zadnjem ~asu pa ima vseve~ podpore kloniranje v terapevtske namene. Problematiziranjevrednotnih (aksiolo{kih) temeljev ter razse‘nosti znanosti in njeneuporabe seveda ne pomeni vra~anja k preteklosti. Za znanost postaja-jo tudi vse ve~ji problem nenamerne in neza‘elene stranske zdravs-tvene, socialne, kulturne, okoljske, ekolo{ke posledice uporabe zna-nja. Mo‘nost stranskih, neza‘elenih u~inkov lahko postavlja omejitve‘e raziskovanju in ne {ele uporabi znanja. Potrebe po premisleku opovezavi etike in znanosti so priklicali voja{ka uporaba in kopi~enjejedrskega oro‘ja, okoljske posledice procesov industrializacije, rasto~akemizacija okolja in kmetijstva, uporaba jedrske tehnologije v civilnenamene, fantasti~ne mo‘nosti, pa tudi tveganja, ki jih prina{a genskatehnologija. Spoznanje, da sedanja raven potro{nje ekonomsko razvi-tega sveta ob sedanjem tehnolo{kem na~inu proizvodnje in potro{njezaradi ekolo{kih/okoljskih razlogov ne more biti raz{irjena na celot-no prebivalstvo planeta, ima ne samo politi~ne, ekonomske, ampaktudi eti~ne implikacije. Najve~ji del sodobne tehnolo{ke, produkcijskedejavnosti in splo{ni tehnolo{ki pogoji ~lovekovega ‘ivljenja so omo-go~eni in posredovani s spoznanjem znanosti ne glede na ~asovnostarost znanstveno pridobljenih spoznanj.

V moralnem ravnanju imata vlogo znanje in neznanje. Znanje lah-ko uporabimo za dobro ali zlo, zaradi neznanja pa nehote lahko nekajstorimo, kar moralno ob‘alujemo. Neposredni cilji uporabe znanja solahko moralni, dobronamerni, toda kljub temu je mo‘no, da so dol-goro~ne posledice nehotene, neza‘elene, nenamerne in {kodljive(Nietzsche, Engels, Merton). V tem primeru ni nobenega moralnegakrivca, nobene moralne odgovornosti zanje. Ker so bili odsotni vsakinemoralni nameni, so te neza‘elene posledice glede na smotre »on-stran dobrega in zlega«, so zunaj moralne presoje. Z razvojem upora-be znanosti bo pomen te kategorije nepredvidljivih, nenamernih inneza‘elenih posledic vse ve~ji. S tem seveda ni odstranjen tradiciona-

207

len problem dru‘bene zlorabe znanja. Ta se samo {e zaostruje, ~e vpovezavi z uporabo znanja nastajajo nenamerni stranski u~inki.

Znanje samo ni edina ~love{ka vrednota, je ena izmed mnogih. Tu-di znanje je treba pridobivati tako, da se ne ogro‘ajo druge vrednote,kot so na primer zdravje, varnost, ~lovekova osebnost, dostojanstvo,~love~nost, spo{tovanje drugih oblik ‘ivljenja idr. Obstajajo tri temelj-na mo‘na bodo~a razmerja med uresni~evanjem znanstvenotehni~nihmo‘nosti in obstoje~imi predstavami o ~love~nosti, dostojanstvuosebnosti in njenih pravic.

1. Hud konflikt med znanstvenotehni~nimi mo‘nostmi in obstoje~i-mi vrednotami. Znanost obstoje~e vrednote, eti~ne omejitve ter regu-lacije razume kot oviro znanstvenotehni~nega napredka, velik del jav-nosti pa gleda na ta napredek in uresni~evanje njegovih mo‘nosti kotna temeljno ogro‘anje dosedanjega samorazumevanja, kaj so ~lovek,njegova ~love~nost, eti~nost in osebnostna identiteta.

2. Sprememba in prilagoditev obstoje~ih moralnih vrednot na na-stale spremembe ter obetavne koristi za ~loveka. Ko ni ve~ mogo~eprepre~iti posledic ali ko izbira ni ve~ mogo~a, strategijo preventiveza~ne izpodrivati strategija politi~nega, ekonomskega, tehni~nega invrednotnega prilagajanja in sprejemanja nastalih sprememb. Ta pre-mik je zaznaven pri odnosu do globalnih podnebnih sprememb. Zani-mivo je, da so med prvimi glasniki strategije prilagajanja pogostoprav tisti, ki so bili med zadnjimi pripravljeni priznati antropogenevzroke globalnih podnebnih sprememb. Ob pravo~asnem soglasju oantropogenih vzrokih in hitrem ukrepanju bi bilo {e mogo~e prepre~i-ti spremembe. Ko je ta prilo‘nost zamujena, seveda ne preostane ni~drugega kot prilagajanje. Do tak{nega sprijaznjenja z nujnostjo nepo-vratnih procesov bo prihajalo na mnogih podro~jih, ~e ne bo pri{lo dopravo~asnega in dovolj mo~nega nasprotovanja nastajajo~im spre-membam. Enako kot z globalnimi podnebnimi spremembami se bolahko zgodilo s posledicami uvajanja gensko spremenjenih organiz-mov in gensko spremenjenih ‘ivil.

3. Samoomejitev in odpoved uresni~evanju dolo~enih mo‘nosti, dabi se zavarovale in ohranile dosedanje predstave o ~love~nosti, oseb-nosti in dostojanstvu ~love{kega ‘ivljenja. Tak{na usmeritev pomenitudi prepre~evanje globljega konflikta med znanstvenotehni~nimimo‘nostmi in eti~nimi normami.

Glede dru‘benomoralne odgovornosti znanosti oziroma znanstve-nikov obstajata dva nasprotujo~a si odgovora: zmeren in fundamenta-listi~en. Zagovorniki zmernega stali{~a sodijo, da obstaja dru‘beno-moralna odgovornost le na ravni uporabnikov znanja. Na ravniproizvodnje znanja pa obstaja odgovornost znanstvenikov samo zakakovost znanja. Fundamentalno stali{~e sodi, da se eti~ni problemi izpodro~ja uporabe znanosti postopoma selijo in {irijo v podro~je same-ga raziskovanja. Medicina je gotovo najstarej{i primer eti~ne regulaci-



je raziskovanja. Pri primeru za~asnega moratorija dolo~enih tipov ra-ziskav se je v sredini sedemdesetih let 20. stoletja pojavila eti~na regu-lacija tudi na podro~ju molekularne genetike. Nekateri ta moratorijocenjujejo celo kot prvi primer za~asne prostovoljne omejitve razisko-vanja v zgodovini znanosti s strani same znanstvene skupnosti, ki jeizhajala iz ob~utka odgovornosti do mo‘nih tveganj. Dejstvo je, da nemoremo pridobiti nobenega znanja na primer na podro~ju psihologi-je, medicine, pedagogike, ~e bi tak{na pridobitev ogrozila in prizade-la osebnostno integriteto ~loveka ali njegovo zdravje. V tem neforma-liziranem moralnem okviru potekajo raziskovanja. Ker se ga neposku{a prekora~iti, se te omejitve jemljejo kot samoumevne in sesploh ne ob~utijo kot eti~ne meje raziskovanja. Gotovo ne bi bilo mo-ralno izvesti eksperimentov, ~e bi ti lahko ogrozili ljudi, njihovozdravje ali njihovo blaginjo, tudi na naravoslovnem, biotehni~nem intehni~nem podro~ju. Moralno bi bilo tudi sporno, ~e tovrstni poskusisicer ne bi prizadeli sedanjih ljudi, bi pa s svojimi ~asovno oddaljeni-mi posledicami obremenili bodo~e generacije. Eksplicitni formalnipremik eti~ne regulacije v podro~je samega raziskovanja v bistvu po-meni, da se mora tudi znanje pridobivati pod dolo~enimi eti~nimi po-goji, kjer pridobitev novega znanja za vsako ceno ne more izstopatikot absolutna, torej od drugih vrednot neodvisna vrednota. V temsmislu ne bi bila posebno sporna eti~na odgovornost znanstvenikovna ravni samega raziskovanja. Na hudo nesoglasje in odpor pa naletirazumevanje znanstvenikove odgovornosti na ravni samega pridobi-vanja znanja, ~e se razume kot odgovornost za prakti~ne posledice, kiti~ijo v mo‘nih uporabah pridobljenega spoznanja. ê sku{ajo znans-tvenike raziskovalno anga‘irati za o~itne neeti~ne cilje, potem je seve-da mo‘na eti~na dr‘a posameznikov, da odklonijo svoje storitve. Takoje v svojem pismu fizik Hans Bethe pozval vse znanstvenike sveta, najse odre~ejo sodelovanju pri ustvarjanju, razvoju, izbolj{anju in proi-zvodnji jedrskega oro‘ja (Bethe, 1995: 30). Kako pa naj znanstvenikravna, ~e raziskovanje nima nobenih prakti~nih ciljev, bolj ali manj ja-sno pa se sluti njegova mo‘na neeti~na uporaba? Naj se mar zaradi te-ga odre~e nadaljnjemu raziskovanju? To za znanstveno skupnost go-tovo ni sprejemljiva re{itev. ê samo raziskovanje ne ogro‘a ljudi innjihove blaginje, potem ostane edino to, da tako {ir{o strokovno kotlai~no javnost vseskozi seznanjajo o mo‘nih poteh zlorabe odkritij.Bertrand Russell, britanski filozof in matematik, je ‘e leta 1959 zavrnilomejeno pojmovanje odgovornosti znanstvenikov, ~e{ da je njihovaedina vloga, da preskrbijo znanje, ne pa da bi se ~utili odgovorne tudiza na~in, kako dru‘ba uporablja njihova odkritja. V znanstvenikih jevidel dr‘avljane s posebnim znanjem in zato so dol‘ni, da po svojihmo~eh skrbijo, da se njihovo znanje uporablja v splo{nem interesu.Russell je v nasprotju z ve~ino sicer zagovarjal dru‘beno odgovornostznanstvenikov za samo uporabo znanja, vendar pa te odgovornosti {e

209

ni videl na ravni pridobivanja znanja. Ni bil pozoren na to, kako je sproblemom odgovornosti znanosti tedaj, ko se znanje sicer uporabljav splo{nem interesu, pa vseeno nastanejo neza‘elene in nenamerneposledice. Russlla je v tem ~asu skrbela, kar je bilo razumljivo, namer-na zloraba znanosti, ne pa nenamerne in neza‘elene posledice. Opo-zoril je, da je bila znanost od vsega za~etka tesno in zlove{~e poveza-na z vojno. Arhimed je svoje znanje prodal siraku{kemu tiranu, ki gaje uporabil za boj proti Rimljanom, Leonardo da Vinci je dobil od mi-lanskega vojvode pla~ilo za utrdbe, Galileja pa je zaposlil veliki vojvo-da Toskanski, ker je znal ra~unati pot izstrelkov. Znanstvenike, ki so vfrancoski revoluciji u{li giljotini, so usmerili k raziskovanju razstreliv.Med ~astne izjeme, ki niso slu‘ili vojnim me{etarjem, je Russell pri{telFaradaya. Znanost se mora ~utiti odgovorna in prizadeta tudi za na-~in, kako se njena spoznanja uporabljajo v dru‘bi. To izhaja ‘e iz tega,ker spoznanja stalno raz{irjajo svet mo‘nega delovanja. Brez znanjane bi bila mo‘na niti njegova uporaba niti zloraba, niti obstoj za‘ele-nih pa tudi ne neza‘elenih posledic. Obstaja pa {e tretja raven dru‘be-nomoralne odgovornosti znanstvenikov, ki ni povezana niti s pogojipridobivanja znanja niti z njegovo uporabo ali zlorabo. Gre za odnosznanstvenikov do dru‘benopoliti~nih dogodkov in dilem, ki ni dolo-~en z znanjem. Ta raven odgovornosti ni specifi~na za znanstvenike,ampak zadeva vsakega dr‘avljana. Dva velika genija dvajsetega sto-letja, fizik Einstein in filozof Heidegger, sta do istega zgodovinskegapojava, to je nacionalsocializma, pokazala zelo razli~no, ~e ‘e ne karnasprotno moralno dr‘o. Ko so Einsteina po porazu nacisti~ne Nem-~ije leta 1946 povabili, da se znova pridru‘i bavarski akademiji zna-nosti, je povabilo zavrnil in zapisal: »Nemci so poklali moje ‘idovskebrate; z Nemci ne maram imeti nobenega opravka ve~« (Hoffmann,Ducas, 1980: 229). Ko so Einsteina leta 1949 povabili, da uradno obno-vi zveze z institutom, imenovanim po Maxu Plancku, je ponudbo ta-kole zavrnil: »Nem{ki zlo~in je v resnici najbolj gnusen v zgodovinitako imenovanih civiliziranih narodov. Nem{ki intelektualci se – kotcelota – niso obna{ali ni~ bolje kakor drhal. In {e zdaj ni nobenegaznaka kakega ob‘alovanja in nobene resne ‘elje, da bi popravili tistomalo, kar je po mno‘i~nem pobijanju {e mogo~e popraviti. Zaradi tehokoli{~in ~utim neukrotljiv odpor do tega, da bi sodeloval pri ~emer-koli, kar ima kakr{nokoli zvezo z javnim ‘ivljenjem v Nem~iji« (Hoff-man, Ducas,1980: 229). Einsteinova sodba v bistvu zadane tudiHeideggerjevo dr‘o. Ne glede na to, zakaj, kako in koliko ~asa je bilHeidegger v povezavi z nacionalsocializmom, je {e bolj tragi~no innerazumljivo to, da vsaj do sedaj ni znano, da bi Heidegger po drugisvetovni vojni javno obsodil nacionalsocializem in njegove zlo~ine terob‘aloval svoje sodelovanje z nacisti~nim re‘imom. Ravno tega, kar jeEinstein pri~akoval od nem{kih intelektualcev po kon~ani vojni, nistoril.



Tako znanstveniki kot javnost so v glavnem {e vedno prepri~ani, daje znanje vrednotno nevtralno, da ni niti dobro niti slabo, ampak gatak{nega dela {ele njegova uporaba za razli~ne cilje. Na tak{no gleda-nje naletimo ‘e v Sofoklesovi Antigoni. To sicer v glavnem {e vednodr‘i, toda kljub temu ne smemo spregledati usodnega Rubikona, dokaterega je prispela na{a znanstvenotehni~na civilizacija, ko je postaloo~itno, da ne moremo pridobivati znanja ne oziraje se na ekolo{ka inokoljska tveganja, na varnost in zdravje ~loveka ter dostojanstvoosebnosti in spo{tovanje ‘ivljenja sploh. Za obstoje~i okvir razmi{lja-nja sta {e zlasti pomembni tezi, ki jih je formuliral Weiszaecker, F.C.v.,‘e leta 1984:

a) k odgovorni znanosti spada spoznanje o povezavi znanja inspreminjanje sveta,

b) to spoznanje pa spreminja sam pojem spoznanja (Weiszaecker, C.F.v. 1984: 428).

V Eurobarometru 2001/55.2 jih skoraj enako {tevilo (42 %) sodi, daso znanstveniki odgovorni oziroma da niso odgovorni za zlorabo svo-jih odkritij. Kar 63,2 % se jih je strinjalo s trditvijo, da znanje dajeznanstvenikom mo~, zaradi katere so nevarni (Kufrin, 2001b: 386).Vse bolj pa postajajo o~itni, vsaj v nekaterih disciplinah, tudi moralnividiki laboratorijskih razmer samega raziskovanja, in to iz dveh razlo-gov: a) ~e samo raziskovanje lahko pomeni dolo~eno tveganje za ~lo-veka in okolje ali pa b) zaradi eti~nega statusa samega predmeta razi-skovanja (na primer poskusi z ljudmi, ‘ivalmi, fetusi). Na tej to~kivznikne potreba po dru‘benoeti~ni regulaciji raziskovanja in s temnastane nov izziv za tradicionalno razumevanje svobode znanosti. VEurobarometru 2001/55.2 se je kar 89,3 % anketirancev strinjalo, da bivlade morale formalno zavezati znanstvenike, da se podrejajo eti~nimpravilom, in le 8,3 % se jih s tem ni strinjalo.

211

OKOLJSKA IN SOCIALNA RAZSE@NOSTGLOBALIZACIJE

Pomeni in ravni globalizacije

Sodobni procesi globalizacije imajo najmanj naslednje temeljne raz-se‘nosti: ekonomsko, tehni~no, okoljsko, socialnopoliti~no, kulturnoin eti~no. Dolgoro~no se med seboj povezujejo in u~inkujejo vsi proce-si globalizacije, kratkoro~no pa funkcionirajo in se predstavljajo kotnekaj samostojnega. Mehanizmi vzajemnega vpliva so slabo raziska-ni, tudi zaradi tega, ker sama realnost ponekod sploh {e ni ali vsaj nezadosti razvita. U~inki globalizacije so na nekaterih podro~jih ‘e o~it-ni, drugje pa so {e bolj prikriti, toda prej ali slej se bo latentost povsodsprevrgla v manifestnost. Kjer se globalizacija ka‘e {ele kot mo‘nostali v nerazvitih nastavkih, tam trendov razvoja ni mogo~e enozna~noopredeliti.

Mo‘no je razlikovati dve ravni globalizacije: prakti~no (tehni~no,ekonomsko, socialno, institucionalno, politi~no, zakonodajno) in poj-movnovrednotno, da se misli vse bolj globalno in da se oblikujejo glo-balne, univerzalne vrednote, ki jih sprejema ve~ina ~love{tva. Prvo ra-ven je mogo~e veliko bolj empiri~no dokumentirati in analizirati kotdrugo. V 20. stoletju je eksponencialno raslo ~lanstvo v mednarodnihokoljskih nevladnih organizacijah (kot je na primer World WildlifeFund), ~lanstvo dr‘av v medvladnih okoljskih organizacijah (Interna-tional Whaling Commission) in {tevilo mednarodnih okoljskih spora-zumov (Frank, Hironaka, Shofer, 2000: 97, 100, 102).

Globalizacija se lahko razume:a) kot mo‘nost vzpostavljanja hitrih komunikacij z vsem svetom;b) kot dostopnost do najrazli~nej{ih proizvodov ~lovekovega dela,

ne glede na kraj, kjer so nastali;c) kot rasto~i globalni vzajemni vpliv ~lovekovih aktivnosti z majh-

nim ali skoraj nikakr{nim ~asovnim zamikom; so~asnost je vse inten-zivnej{a; ~as dobi prevlado nad prostorom, ker je potrebno vse manj~asa, da se premagujejo prostorske razdalje;

~) kot nova faza preoblikovanja lokalne, regionalne, nacionalnezgodovine v svetovno v tem smislu, da se nacionalne zgodovine vsebolj povezujejo in sou~inkujejo;


d) kot nastajanje globalnih problemov ~love{tva: okoljskih, social-nih, ekonomskih, politi~nih, tehni~nih, ki jih je treba re{evati z med-narodnimi institucijami, zakonodajo, re‘imi;

e) kot oblikovanje globalne razse‘nosti individualne zavesti, nasta-janje globalnega, svetovnega etosa, globalnih vrednot, univerzalnih~lovekovih pravic, ob~utka globalne odgovornosti in dol‘nosti.

Globalizacija okoljskih problemov se ka‘e v dveh temeljnih obli-kah: a) v ~ezmejnem prelivanju eksternalitet ter b) v odnosu dr‘av doskupnih virov, kot so na primer ribolov na odprtih morjih, naravnabogastva morskega dna, globalni podnebni sistem, elektromagnetnispektrum, stacionarna orbita, vesolje, biotska raznolikost planeta indo obremenitve globalnega okolja. [tevil~no gledano do sedaj ni veli-ko znanih globalnih okoljskih problemov, zato pa so toliko ve~je nji-hove mo‘ne posledice za celotno ~love{tvo in biosfero. Nekateriokoljski problemi so globalni samo po svoji prostorski raz{irjenosti,ker jih ~lovek povzro~a skoraj povsod (zmanj{anje biotske raznoliko-sti, onesna‘enost povr{inskih voda, podtalnice, kemi~no onesna‘enje,erozija ipd.), toda ne potekajo na globalni ravni kot na primer global-ne podnebne spremembe.

Obstajajo tako lokalne kot globalne biofizi~ne, okoljske omejitve~lovekovih dejavnosti in ~lovekovih potreb. Lokalne omejitve je stal-no presegala svetovna trgovina blaga in surovin, tako da skoraj nisobile zaznavne. Biofizi~ne omejitve se ka‘ejo v dveh temeljnih oblikah:v kon~nosti virov in v kon~ni zmogljivosti okolja, da sprejme onesna-‘enje in prenese degradacijo do stopnje, ob kateri je {e mo‘no ~love-kovo ‘ivljenje in njegova kakovost ni bistveno ogro‘ena. V nasprotjus 70. leti sedaj stroka ugotavlja, da so meje degradacije bolj kriti~nekot pa kon~nost virov. Razvite industrijske dr‘ave so prekora~ile me-je po obeh razse‘nostih, ko porabijo 80 % svetovnih virov in obreme-njujejo okolje s toplogrednimi plini prek njegove absorpcijske zmoglji-vosti. Ob sedanji tehnologiji ni mo‘na enakost potro{nje razvitega innerazvitega sveta na ravni razvitega. Manj{a potro{nja revnej{ih dr-‘av je ekofizi~ni pogoj za prekomerno potro{njo bogatih. V zadnjih 50letih se je po vsem svetu resno degradirala 1/3 obdelovalne zemlje,izginila je 1/3 tropskih gozdov, razpolo‘ljivost sladke vode in ribjegafonda se je zmanj{ala za 1/4. Ni pa dokazov o spremembi teh global-nih trendov. Nasprotno, v ve~ini podro~ij se slab{ajo (Sachs, 1999:166).

Marx – mislec industrijskih zametkov globalizacije

Marx ni bil samo analitik dru‘benoekonomskih in politi~nih posledicindustrijske revolucije, ampak je bil tudi mislec nastavkov industrij-

213

ske faze globalizacije. Potegnil je ob~eantropolo{ke, teoretskozgodo-vinske in politi~ne sklepe iz za~etkov globalizacije, povezane z indu-strializacijo in nastajanjem svetovnega trga. Te njegove ugotovitve sozapisane v Pari{koekonomskih rokopisih, Nem{ki ideologiji, Komunisti~nemmanifestu, O~rtih kritike politi~ne ekonomije, Kapitalu. Po~akati bo {e tre-ba, da bomo dobili podobne sinteti~ne ugotovitve iz analize sodobnihprocesov globalizacije. Marx in Engels (1976, zv. II: 44) omenjata izu-me, ki postanejo zaradi svojih dru‘benopoliti~nih posledic svetovnoz-godovinsko dejstvo. Raz{iritev inovacij, ki jih dana{nja stopnja globa-lizacije silno pospe{uje, vsakodnevno spreminja {tevilne izume vsvetovnozgodovinska dejstva v Marx-Engelsovem smislu. Samo po-mislimo, kak{no svetovnozgodovinsko dejstvo postajajo inovacije napodro~ju ra~unalni{tva, novih materialov, genske tehnologije, nano-tehnologije, inovacij, povezanih z revolucijo u~inkovitosti.

Marxa bi lahko imeli za enega izmed prvih mislecev globalizacije,~etudi tega termina ni uporabljal in ga njegovo obdobje tudi ni pozna-lo. V Marxovem ~asu {e ni bilo dru‘bene in zlasti ne tehni~ne realno-sti, v kateri se izra‘ajo razse‘nosti sodobne globalizacije (na primerinternet, komuniciranje s pomo~jo satelitov, globalni okoljski proble-mi, obstoj organizacije Zdru‘enih narodov, {tevilne mednarodne in-stitucije idr.). Toda v njegovih pojmih so zajete razli~ne vsebine globa-lizacije. Pri Marxu in Engelsu bomo na{li naslednje pojme, s katerimise opisujejo procesi industrijske faze globalizacije: svetovni trg, sve-tovnozgodovinsko namesto lokalnega bivanja ljudi, svetovnozgodo-vinski, empiri~no univerzalni individuumi namesto lokalnih, svetov-nozgodovinska eksistenca individuumov, ki je neposredno povezanas svetovno zgodovino, univerzalni razvoj produktivnih sil, svetov-nozgodovinski fakt, univerzalno ob~evanje ljudi, individuumi, osvo-bojeni raznih nacionalnih in lokalnih meja, svetovnozgodovinskosou~inkovanje individuumov, preobrazba zgodovine v svetovno zgo-dovino, univerzalna konkurenca, svetovni promet, univerzalni kon-kuren~ni boj, vsestranska odvisnost, predelovanje surovin z najboljoddaljenih podro~ij (Marx-Engels, 1976, zv. II : 41–42, 43, 45–46, 76–77,91, 592).

Ko sta Marx in Engels (1976, zv. II: 91–92) zapisala, da si morajo in-dividuumi prisvojiti obstoje~o totalnost produktivnih sil, ne samo za-radi tega, da bi pri{li do svojega samoudejstvovanja, ampak tudi dabi zavarovali svojo eksistenco, pri tem najbr‘ nista imela v mislih za-varovanja ekolo{kofizi~nih, ampak socialnoekonomskih temeljev ek-sistence. Danes mnogi pisci o globalizaciji, zlasti radikalnej{e ekolo{-ke usmeritve, povezujejo nujnost zavarovanja tako naravnoekolo{kihkot tudi socialnoekonomskih temeljev ~lovekovega ‘ivljenja. Dana{-nja razli~ica prisvajanja totalitete produktivnih sil, seveda ne v tak-{nem revolucionarnem pomenu, kot sta ga imela v mislih Marx inEngels, se izra‘a v zahtevah po demokrati~nem vplivu javnosti na

OKOLJSKA IN SOCIALNA RAZSE@NOST GLOBALIZACIJE


dru‘beno (ne)sprejemljivost uvajanja novih tehnologij in z njim po-vezanih tveganj.

Globalizacija, svetovna trgovina, okolje

Ve~ina okoljskih problemov je povezana s ~lovekovo produkcijsko inpotro{ni{ko dejavnostjo ter njegovo rabo prostora. Pri tem nastajajookoljske {kode, ki so nenamerno povzro~ene drugim akterjem proi-zvodnje in potro{nje. Te {kode so bile v ekonomskem jeziku ozna~enekot zunanje produkciji (eksternalitete). Priznanje eksternalitet je vodi-lo k sprejetju na~ela »pla~a naj onesnaèvalec« (polluter pay princi-ple). Eksternalitete pa imajo dve ravni: a) znotraj nacionalne ekonomi-je in b) meddràvno, ko gospodarska dejavnost ene dràve povzro~aokoljsko {kodo in z njimi povezane stro{ke drugim dràvam. Ti stro{-ki so lahko dejanski ali zgolj mo`ni zaradi nevarnosti dolo~enih tve-ganj, ki bi se lahko uresni~ile.

Pogledi na povezavo med okoljem in trgovino so si precej naspro-tujo~i. Nekateri sodijo, da »svetovna trgovina spodbuja uni~evanjeokolja in ga prena{a po vsem svetu« (French, 1993: 181). Tak{no stali{-~e zanika mo`nost kakr{nekoli spravljivosti med trgovino in okolje-varstvenim prizadevanjem, saj naj bi bili okoljevarstveni cilji vedno`rtvovani interesom trgovine. Nekatere okoljske posledice se pripisu-jejo globalizaciji trgovine, v bistvu pa izhajajo iz globalizacije pro-izvodnje. Svetovna trgovina omogo~a uresni~evanje globalnih smo-trov proizvodnje, da so njeni proizvodi namenjeni za mednarodnatrì{~a, za svetovni trg. Sodobni zagovorniki ~imve~je liberalizacijemednarodne trgovine, ki naj pospe{uje njeno globalizacijo, so prepri-~ani, da ta ni igra z ni~elno vsoto, kjer vedno nekdo dobi, a drugi iz-gubi, ampak da je igra s pozitivno vsoto, kjer vsi dobijo, ~e è ne so~a-sno, pa vsaj na dolgi rok. Mednarodna trgovina pospe{uje izraboprimerjalnih naravnih, tehni~nih, kadrovskih, finan~nih prednosti priproizvodnji blaga, kar vodi k njegovi pocenitvi, od tega pa imajo kori-sti vsi. Tako naj bi è razmi{ljal Ricardo, ko je utemeljeval vsesplo{nokorist zunanje trgovine in je to ponazoril s prednostjo proizvodnje inmenjave portugalskega vina za angle{ko sukno (Ricardo, 1962: 111–124). Pri tem Ricardo izrecno predpostavlja mednarodno nefleksibil-nost kapitala in delovne sile, ki pa ne velja znotraj nacionalne ekono-mije. Mnogi sedanji zagovorniki globalizacije pa predpostavljajoravno svobodni mednarodni pretok blaga, storitev, kapitala in delav-cev, toda slednjih samo znotraj tak{ne integracije, kot je Evropska zve-za. Ricardo se {e ni spra{eval, ali niso primerjalne ekonomske predno-sti v nasprotju z ekolo{kimi na~eli. Lo~itev ìvinoreje od poljedelstvain gojitev monokultur imata vsaj za dolo~eno obdobje primerjalne

215

prednosti po ekonomskih merilih, ne pa po ekolo{kih. Sedanja med-narodna trgovina se razlikuje od Ricardovega ~asa {e po tem, da sedajna nacionalnih trgih med seboj vse bolj konkurira blago, ki ga proi-zvajajo te ekonomije same, kar je bilo v 19. stoletju {e bolj izjema kotpravilo. Mnogi mislijo, da bo globalizacija ekonomije in trgovine ve~i-ni prinesla samo stro{ke, zmanj{ala njihovo socialno in okoljsko var-nost, kakovost ìvljenja, hkrati pa zahtevala ve~jo naprezanje in kon-kurenco na trgu dela. Ni ravno velikih mo`nosti, da bodo na dolgi rokvsi imeli koristi od globalizacije, vsaj ne od tak{ne, kot se kaè sedaj.Izredno pomemben je tudi ~as, v katerem bi imela ve~ina koristi odglobalizacije. Za milijone je gotovo slaba tola`ba, da bodo sicer izgu-bili delo ali se jim bodo zmanj{ali dohodki, da se jim bodo zoìle mo`-nosti za {olanja otrok, uporabe zdravstvenih storitev, zato pa bodo odtega neko~ imeli koristi, ~e è ne sami, pa vsaj njihovi otroci. Ta logikaopravi~evanja globalizacije ni kaj dosti druga~na od dru`benih utopij,ki so obetale svetlo prihodnost za ceno odrekanja sedanjosti. Ljudjeimajo samo eno ìvljenje, ne pa dveh, tako da bi eno lahko `rtvovali,drugo pa prihranili za bolj{e ~ase.

Zelo pomembna je povezava med trgovinsko in okoljsko politiko,~eprav se {e pogosto na oboje gleda kot na dve lo~eni zadevi. Ko jenastal GATT (Splo{ni sporazum o trgovini in carini) 1948, je okolje ko-maj postajalo dr‘avna, kaj {ele meddr‘avna zadeva. Danes pa okolje‘e pomeni eno glavnih tem mnogih mednarodnih trgovinskih poga-janj (NAFTA, Maastrichtski sporazum, STO idr.). Tako je bilo samo vobdobju 1939–1990 sklenjenih 127 multilateralnih okoljskih sporazu-mov, med njimi pa jih je 17 vklju~evalo tudi trgovinske klavzule (Fa-ber, 1996: 99). V letu 1971 je bila pri GATT kot predhodnici Svetovnetrgovinske organizacije (STO) ustanovljena delovna skupina za okolj-ske standarde in mednarodno trgovino, vendar pa se ta skupina ninikdar sestala. V letu 1991 je spet stopila v ospredje problematika oodnosu med okoljem in svetovno trgovino. V zaklju~ni fazi so bilepriprave na drugi svetovni vrh Zdru‘enih narodov o okolju v Rio deJanieru leta 1992. Zaostrila so se vpra{anja, kak{en je vpliv procesovglobalizacije in z njo povezane trgovine na okolje. O‘ivilo se je delonekdanje skupine v okviru GATT, ki pa se je z njeno naslednico STOpreimenovala v Committee on Trade and Environment. Dobila je na-logo, da raziskuje razli~ne vidike razmerij med okoljem in trgovino.[ele tedaj so nastale prve empiri~ne {tudije o tej problematiki. Razi-skave so pokazale, da ni mogo~e kategori~no obdol‘iti svetovne trgo-vine, da je ‘e sama po sebi vedno v vseh pogledih razdiralna do oko-lja. Ona je tudi medij za prenos do okolja prijaznej{ih tehnologij.

Z okoljskega vidika so najbolj resne pomanjkljivosti trga v tem, neglede na to, ali gre za nacionalni ali svetovni trg, da njegove cene neizra‘ajo celotne okoljske {kode in da pravo~asno ne signalizirajo na-stajajo~ih okoljskih problemov. Te okoljske hibe trga se v mednarodni



trgovini {e stopnjujejo. Zaradi prostorskega in ~asovnega razmikamed proizvodnjo blaga in njegovo potro{njo so potro{nikom {e boljprikrite okoljske posledice proizvodnje njihovih potro{nih dobrin.

Danes vse nacionalne proizvodnje in potro{nje zaradi mednarodnetrgovine proizvedenih dobrin in surovin v razli~nem obsegu obreme-njujejo okolje v drugih dr‘avah. Tako se ocenjuje, da Nem~ija s 35 %celotne potro{nje virov obremenjuje druge dr‘ave, Japonska s 50 %,Nizozemska s 70 % (Sachs, 1999:151). J. Forrester je ‘e v 70. letih mi-nulega stoletja ugotavljal, da se nekatere de‘ele obna{ajo tako, kot dabodo lahko svoje potrebe po energiji in drugih naravnih virih vednopokrivale z uvozom. Kak{na situacija nastane, ko s tem ra~una ve~inade‘el? Vsaka naj svoj razvoj prvenstveno gradi v skladu s svojimigeografskimi in naravnimi danostmi.

Geografija tipologije okoljske obremenitve se spreminja. Pove~ujese v novoindustrializiranih de‘elah v primarni, kovinski in kemi~niindustriji, zmanj{uje pa se v dr‘avah OECD. îstej{e proizvodnje os-tajajo v razvitem svetu, umazane se razvijajo v novo industrializiranihdr‘avah. V 80. letih se je proizvodnja aluminija premaknila s severa kBraziliji, Venezueli, Indoneziji, Bahreinu, raziskovanje in razvoj pa staostala v dr‘avah OECD. Porabo aluminija sever pokriva z uvozom.Mednarodna delitev dela z razli~nimi okoljskimi posledicami je opaz-na tudi v visoki tehnologiji. Od 22 ra~unalni{kih podjetij jih ima ve~kot polovica proizvodnjo mikro~ipov, ki je v glavnem toksi~na, v de-‘elah v razvoju (Sachs, 1999: 251).

Specifi~ne okoljske posledice so povezane s sedanjo dol‘ni{ko krizo»tretjega sveta« in bodo nazadnje prizadele globalno ekologijo. Te dr-‘ave izva‘ajo vse ve~ naravnih bogastev, da bi popla~ale svoje dolgo-ve. Okrog leta 1980 sta se prekri‘ali obe krivulji: porast dolgov tretje-ga sveta in upadanje cen surovin (Weiszaecker, Lovins, A.B., Lovins,L.H., 1997: 257). Rasto~a prodaja naravnih bogastev dr‘av v razvojuima katastrofalen u~inek na biotsko raznolikost. Po svoji naravi so tiproblemi lokalni, celotna dolgoro~na bilanca vseh njihovih posledicpa je globalna. Trajno kopi~enje in sinergija {tevilnih lokalnih okolj-skih problemov vodita h globalnim okoljskim posledicam. Ve~ina lju-di, razen strokovnjakov, ne ve in ne zaznava izginotja {tevilnih rast-linskih in ‘ivalskih vrst. Navsezadnje pa tudi znanost {e ni odkrilavseh daljnose‘nih posledic tega procesa.

Ameri{ki ekonomist Carey (Foster, 1999: 377) je ‘e sredi 19. stoletjapoudarjal, da je trgovina na velike razdalje, ki je povezana z lo~itvijomesta od de‘ele in poljedelske produkcije od potro{nikov, glavni de-javnik za ~isto izgubo hranil v prsti in rasto~o krizo rodovitnosti tal.Careyjeve ugotovitve, ki so jih spodbudile spoznanja »angle{kega Lie-biga« Jamesa J. W. Johnstona, pa so imele obratno vpliv na Liebiga, kise je konec 50. in v za~etku 60. let 19. stoletja vse bolj pribli‘eval eko-lo{ki kritiki kapitalisti~nega poljedelstva, ~e{ da ta vodi k roparskemu

217

sistemu, v katerem so uni~eni pogoji obnavljanja rodovitnosti prsti.Polje, ki se mu nekaj stalno jemlje, po Liebigu ne more pove~ati inohranjati svoje produktivne mo~i. Za ZDA je ugotavljal, da stotine, ti-so~e milj lo~uje sredi{~a za proizvodnjo ‘ita od njihovih trgov. S temse elementi tvorjenja prsti premikajo h krajem, ki so dale~ od njihove-ga izvora, s ~imer je ote‘eno obnavljanje rodovitnosti tal.

Ko svetovna trgovina raz{irja mo‘nosti prodaje, vpliva na obsegproizvodnje in raznolikost potro{nje. To pa vklju~uje tako pove~anoporabo naravnih virov kot tudi onesna‘evanje. Mednarodna trgovinapa ima {e svoje neposredne okoljske posledice, ki izhajajo iz fizi~negatransporta blaga, ki se pove~uje z globalizacijo trgovine, kljub hitrej{e-mu porastu nefizi~nih finan~noinvesticijskih transakcij. Poznane sopotro{nje energije, s tem pa tudi onesna‘enje, na enoto tovora (tone)in na enoto prevo‘ene razdalje (km) pri razli~nih transportnih sreds-tvih (avtomobil, ladja, letalo, vlak). Globalizacija trgovine prispeva kzmanj{anju lokalne biotske raznolikosti. Weiszaecker, Lovins, A.B., inLovins, L.H., (1997: 321) se spra{ujejo, koliko lokalnih pija~ je izginilozaradi coca-cole, koliko lokalnih vrst sadja in zelenjave zaradi stan-dardizacije sort na trgu. Navajajo podatke Mooney and Fowler, da jev letih 1903–1983 v celoti izginilo 97 % do tedaj poznanih vrst zelenja-ve, ki so verjetno za vselej izgubljene. Od 35 sort rabarbare, ki so jihponujali leta 1903, je preostala samo {e ena. Ni~ bolj{e ni s sortami ja-bolk. Od 7098 sort v 19. stoletju jih je 6121 »izgubljenih«. Ostalo jih jetorej manj kot 1000. Zmanj{anje raznolikosti se je zgodilo iz tr‘nihrazlogov, ne pa zaradi ‘elje potro{nikov, kot se pogosto trdi. Tr‘enje inprodaja identi~nih produktov zni‘ujeta stro{ke. Industrijska obdelavase ne spla~a za majhne koli~ino redkih sort, ki pridejo na trg.

Okoljski standardi pomenijo problem, okoli katerega obstajajo ve-like razlike v pogledih znotraj STO. Mnogi namre~ sodijo, da trgovi-na sploh ni primeren instrument za re{evanje okoljskih eksternalitet.Pri produktnih okoljskih standardih obstaja v okviru STO, kar pa jeveljalo ‘e za ~asa njene predhodnice GATT, nesporna mo‘nost prepo-vedi uvoza dolo~enih izdelkov, ~e bi ti ogro‘ali zdravje ali varnostdoma~ih potro{nikov. Seveda morajo pri tem obstajati neka jasna me-rila, ki veljajo enako za doma~e in za tuje blago. Kon~ni razsodnik najbila solidna znanstvena, strokovna spoznanja o mo‘ni (ne){kodljivo-sti produktov. NAFTA je zahtevala, da naj standardi, ki varujejozdravje ~loveka, rastlin in ‘ivali, temeljijo na znanstvenih na~elih. To-da v dolo~enih primerih obstajajo tudi razhajanja glede avtoriteteznanosti, ko je ta soo~ena s spoznavno negotovostjo o mo‘nih tvega-njih. Mnogi menijo, da uvoza okoljsko in zdravstveno nespornihkon~nih produktov ne bi bilo smotrno omejevati le na osnovi tega, danjihova proizvodnja povzro~a za nekatere nesprejemljive okoljskeposledice. Nasprotno pa zagovorniki uvedbe okoljskoprocesnih stan-dardov menijo, da se ka‘e kot neizbe‘en mednarodni dogovor o mi-



nimalnih okoljskih standardih v sami proizvodnji. Prevelike razlike vteh standardih bi namre~ prispevale h konkuren~ni prednosti podjetijiz dr‘av z najbolj ohlapno okoljsko regulacijo. Tudi te razlike bi lahkovodile k selitvi proizvodnje v dr‘ave z ni‘jimi okoljskimi standardi, s{ibkimi okoljskimi gibanji in z manj razvito okoljsko ozave{~enostjo.Prizadevanje za poenotenje dolo~enih okoljskoprocesnih standardovne pomeni njihovega popolnega izena~enja, pa~ pa gre za iskanje so-glasja o priznavanju nekih minimalnih standardov. Multilateralnapravila za zdaj ne dovoljujejo dr‘avi, da bi enostransko dolo~ila, kak-{nih produkcijskih sredstev in metod ne sme uporabljati, ker jih neuporablja tudi dr‘ava uvoznica tega blaga. Ali se bodo razlike vokoljskoprocesnih standardih {e naprej dopu{~ale ali pa bodo uskla-jene, bo gotovo ena klju~nih zadev v programu STO. ê bi se izobli-kovalo soglasje o okoljskoprocesnih standardih, bi to pomenilo, da bise lahko vzpostavile trgovinske ovire za uvoz produktov, za katere bise argumentirano sodilo, da so nastali v okoli{~inah, ki so degradira-le in obremenile okolje prek dopustnih mer. Okoljskoprocesni stan-dardi prodirajo v prakso. Zlasti pri hrani in pija~i je velikokrat te‘korazmejiti med standardi, ki zadevajo kon~ni produkt, in standardi, kise ti~ejo samega proizvodnega procesa, ker sam proizvodni procesvpliva na okus in sestavo zdravstveno neopore~nega produkta. Med-narodna uveljavitev okoljskoprocesnih standardov bi bila v bistvuvzporednica nekaterih ‘e dolgo priznanih delavskih standardov, dase na primer ne smejo prodajati proizvodi, ki so nastali s prisilnimdelom. Znan je poskus uveljavitve okoljskoprocesnega standardaZDA glede uvoza tunine iz Mehike, ker mehi{ki ribi~i lovijo tune nana~in, ki hkrati nenamerno pomori {e veliko delfinov (Hoekeman,Kostecki, 1995: 260). Prva porota STO, ki je re{evala ta spor, ni upo-{tevala globalne za{~ite dolo~ene ogro‘ene vrste in ni dala prav ukre-pom ZDA.

Globalizacija ekolo{ke/okoljske zavesti

Sodobno ekolo{ko zavest je mogo~e imeti za pomemben dejavnik glo-balnega mi{ljenja, vendar z druga~nimi cilji in prizadevanji, kot jihimajo glavni akterji ekonomske globalizacije. Obstajajo nasprotja medekonomsko in okoljsko globalizacijo. Mednarodni okoljski sporazumipredpostavljajo suverene dr‘ave, ki imajo {e vedno suverenost naduporabo svojih naravnih virov, so pa dol‘ne dr‘ati okoljske posledice,ki prizadenejo globalne ekosistemske funkcije planeta, v mejah, spre-jetih z mednarodnimi sporazumi in podpisanimi konvencijami, terspo{tovati postavljene omejitve izkori{~anja skupnih planetarnih do-brin, ki niso pod jurisdikcijo nobene dr‘ave. Mednarodni ekonomski

219

sporazumi pa predpostavljajo suverene transnacionalne aktivne kor-poracije, ki niso odgovorne nobeni dr‘avi.

Globalizacija ekolo{ke zavesti deli skrb za usodo planeta kot narav-nega temelja ~lovekovega ‘ivljenja. Zaveda se, da je ta skrb nelo~ljivopovezana z ohranjanjem biotske raznolikosti in raznolikosti ekosiste-mov. Raznolikost ekosistemov in naravnih virov pa je povezana tudiz raznolikostjo na~ina ‘ivljenja, raznolikostjo ~love{kih skupnosti inkultur. Povezani sta obe raznolikosti: biotska in dru‘benokulturna.

Mehanizmi GATT, NAFTA, STO vodijo k odstranjevanju raznoliko-sti in odstranjevanju dr‘avnega protekcionizma, ki pa so ga v bistvunadomestili z ob~im protekcionizmom v korist korporacij. Razlika vodnosu do prostora pri globalni ekolo{ki in ekonomski zavesti je veli-ka. Globalna ekonomska zavest dojema svet kot homogen prostor, kije svobodno dostopen, in si ga prila{~a po mili volji, kot da tukaj ninobenih razli~nih okolij, skupnosti, narodov (Sachs, 1999: 154).

Globalizacija okoljskih problemov, povezana s ~ezmejnim preliva-njem eksternalitet, antropogenim spreminjanjem nekaterih parame-trov globalnega okolja, kot je podnebje, ter uporabo in varovanjemskupnih planetarnih virov, kot je na primer ribolov na odprtih morjih,je vodila k nastanku mednarodnega okoljskega prava. Pravna za{~itaokolja leta 1948 {e ni bila uvr{~eno med 22 tem, ki naj bi bile po Lau-terpachtu primerne za kodifikacijo in nadaljnji razvoj pri Internatio-nal Law Commission (Boyle, 1999: 72). Danes pa se ocenjuje, da je po-jav mednarodnega okoljskega prava eden najbolj izrazitih sodobnihrazvojev v mednarodnem pravu (Boyle,1999: 62). Mednarodna prav-na kodifikacija in regulacija okoljskih razse‘nosti ka‘e na visoko stop-njo njihovega zaznavanja in hkrati visoko stopnjo soglasja, da seproblemi re{ujejo z mednarodno okoljsko zakonodajo, bilateralnimiin multilateralnimi sporazumi. Do dolo~ene mere se medsebojno po-gojujeta razvoj nacionalnega in mednarodnega okoljskega prava. Raz-voj nacionalnih okoljskih zakonodaj zahteva rasto~e usklajevanje(harmonization). Pomembna je tudi stopnja razvitosti nacionalne eko-lo{ke/okoljske zavesti, ki lahko kot javnomnenjski ali kot politi~ni de-javnik (stranke zelenih) pritiska na sprejetje okoljske zakonodaje.

Nacionalna ekolo{ka/okoljska zavest in okoljska gibanja dobivajovse bolj mednarodno obele‘je. Ljudem, okoljskim gibanjem in politi~-nim strankam zelenih ni vseeno, kak{ne ekolo{ke/okoljske posledicepovzro~a produkcijska, transportna in potro{ni{ka dejavnost v drugihdr‘avah. Globalna in mednarodna razse‘nost okoljske problematikene pomeni samo nove tematike v mednarodnih odnosih, ampak je tu-di izziv za dosedanje razumevanje nacionalne suverenosti. Suvere-nost je vse bolj sinonim za sodelovanje, ne pa za izklju~evanje.

Globalna ekolo{ka zavest oblikuje globalnega ekolo{kega dr‘avlja-na, svetovljana, ki naj bi se ravnal po na~elu: misli globalno, deluj lo-kalno. Razvija smisel za fizi~noekolo{ke omejitve na{ih potreb in ‘elja



ter ob~utljivost za lokalne in globalne ekolo{ke posledice lastnih ak-tivnosti in potreb. Ekolo{ka/okoljska spoznanja so razkrila iste glo-balne ekolo{ke posledice raznovrstnih ~lovekovih dejavnosti, potreb,navad, razvad, modnih domislic idr. Ta spoznanja bodo prej ali slejpostala sestavina obna{anja in zavesti potro{nikov. Danes se {e mnogine zavedajo, da sta vo‘nja z avtomobilom in goveji zrezek na kro‘ni-ku prav tako povezana s segrevanjem ozra~ja, kot je raznovrstna upo-raba elektri~ne energije iz termoelektrarne. Pri nekaterih vrstah od-padkov se ljudje zavedajo, da jih povzro~ajo sami. V Slovenskemjavnem mnenju (SJM, 93/2) je 87,5 % anketirancev priznalo, da s svo-jim na~inom ‘ivljenja povzro~ajo komunalne odpadke.

Na formalni, deklarativni ravni lahko obstaja tudi nazadovanje vpriznavanju ~lovekovih okoljskih pravic. Predvsem zaradi nasproto-vanja de‘el v razvoju v Deklaraciji iz Ria de Janeira 1992 ni bila po-novljena ~lovekova pravica do dostojnega okolja, ki je bila zapisana vStockholmski deklaraciji iz leta 1972. Namesto o tej pravici na~eli 6 in7 Deklaracije iz Ria de Janeira govorita o pravici do razvoja. Deklara-cijo o pravici do razvoja je sprejela Generalna skup{~ina Zdru‘enihnarodov ‘e leta 1986 s 146 glasovi za, 1 proti (ZDA) in 8 vzdr‘animi(Danska, Zvezna republika Nem~ija, Finska, Islandija, Izrael, Japon-ska, [vedska, Velika Britanija). Zdi se ~udno, da so najbolj razvite dr-‘ave zadr‘ane do pravice do razvoja. V tej zadr‘anosti se skriva boja-zen, da pravica do razvoja pomeni pravico do tipa industrijskegarazvoja, ki poteka na ra~un neracionalnega tro{enja naravnih virov inklasi~ne industrijske degradacije okolja. To pa je ravno tisti razvoj, kiso ga {e pred kak{nimi 20 leti prakticirale vse sedaj ekonomsko inznanstvenotehnolo{ko visoko razvite dr‘ave. Jasno je, da bo pri{lodo ekolo{ke katastrofe planeta, ~e bodo nerazvite dr‘ave in dr‘ave vrazvoju s petimi milijardami prebivalcev uveljavljale klasi~en indu-strijski razvoj za doseganje blaginje razvitih. Toda ekolo{ka katastro-fa izhaja tudi iz sedanjega tehnolo{kega temelja proizvodnje in obse-ga potro{nje razvitih. Oboji morajo spremeniti proizvodni odnos donarave. Nekateri vidijo izhod iz sedanje globalne ekolo{ke krize ~lo-ve{tva v uveljavljanju inovacij, ki utele{ajo revolucijo u~inkovitosti vrabi materialov in energije. S tem se zmanj{ujeta tudi onesna‘enje inobremenitev okolja sploh. Ta pot bi bila za nerazviti svet celo boljrealna in dostopna kot pa odlo~itev za drag, a manj u~inkovit sistemkontrole onesna‘enja na koncu proizvodnega procesa (end of pipe),po kateri so krenile razvite dr‘ave v za{~iti okolja v 70. in 80. letih(Weiszaecker, Lovins, A.B., Lovins, L.H., 1997; Lehner, Schmidt-B.,1999). Nesporno so {e velike realne neizkori{~ene mo‘nosti za izbolj-{avo okolja in ohranitve kakovosti ‘ivljenja, ki jih ponuja revolucijau~inkovitosti. Toda pri tem se ne sme pozabiti, da tehni~na vsebinarevolucije u~inkovitosti ne odpravlja dru‘benoeti~nega problema za-dostnosti in obsega ekonomije. Trajna »efficiency« (u~inkovitost) ni

221

mo‘na brez »sufficiency« (zadostnosti). Pravica do razvoja navsezad-nje tudi pomeni, da bodo nerazviti vse ve~ji dele‘ naravnih virovpotrebovali zase. Ne glede na to, da se proizvodnja in potro{nja vrazvitih de‘elah »dematerializirata«, da postajata manj snovno inenergetsko intenzivni zaradi revolucije u~inkovitosti, pa {e vedno naprimer 1000 Nemcev potro{i 10-krat ve~ virov ali pa 10-krat bolj obre-meni okolje kot ga 1000 Argentincev ali 1000 Filipincev ali 1000 Egip-~anov (Weiszaecker, Lovins, A.B, Lovins, L.H., 1997: 242). Za razvite{e zdale~ ni povsem nedol‘na ~isto akademska zadeva pravica dorazvoja nerazvitih. Zadr‘anost razvitih do tak{ne pravice razvoja jeiz okoljskoekonomskega ozira razumljiva, ni pa razumljivo, kako joje mogo~e odrekati zamudnikom razvoja, ~e so jo prakticirali pionir-ji. V interesu razvitih je, da pomagajo uveljavljati pravico do razvojanerazvitih na drug na~in, kot pa je potekala industrializacija evrop-skih dr‘av, ZDA, Kanade in Japonske. Pravica do razvoja ni absolut-na pravica, neodvisna od drugih dejavnikov. Pravica do razvojavklju~uje spo{tovanje na~el mednarodnega prava in mednarodnih re-gulacij za za{~ito okolja in uporabo skupnega dobrega. êprav je pra-vica do razvoja v Deklaraciji iz Ria de Janeira 1992 stopila na mestopravice do zdravega in dostojnega okolja, zapisane v Stockholmskideklaraciji iz leta 1972, pa slednja ni izginila iz interesnega krogaZdru‘enih narodov. V letu 1991 se je Podkomisija Zdru‘enih narodovza prepre~evanje diskriminacije in za{~ito manj{in lotila {tudije o ~lo-vekovih pravicah in okolju ter jo dokon~ala leta 1994 (Human Rightsand Environment). S tem naj bi bil narejen premik od okoljskega pra-va k pravici do dostojnega okolja. Ta pravica pa naj bi bila sestavinamednarodnega prava. To je nov vidik kodifikacije procesov okoljskeglobalizacije. Nekateri drugi so bili ‘e prej izra‘eni v mednarodnihokoljskih sporazumih, re‘imih in deklaracijah. Podkomisija je ugoto-vila, da okoljski problemi ‘e dolgo niso ve~ izklju~na skrb industria-liziranih dr‘av severne poloble, ampak da so globalni po svojem po-menu in vplivu. Vse razse‘nosti okoljske globalizacije seveda nenajdejo svojega izraza v kodifikaciji mednarodnega prava, ampak lenajbolj ‘go~i in kjer je najve~ja nuja, da dr‘ave sodelujejo v re{evanjuin prepre~evanju okoljskih posledic za vse ~love{tvo. Dr‘ave imajo {evedno pravico, da suvereno razpolagajo z lastnimi naravnimi viri inupravljajo aktivnosti na svojem ozemlju, celo tiste, ki po kak{nemsporazumu ali zakonu povzro~ajo {kodo sosedom, vendar samo podpogojem, da so jo pripravljene poravnati. Gre za pravi~no, ne pa zapopolno nadomestilo. Dr‘ave so odgovorne za vsako {kodo, ki izha-ja iz kr{itve mednarodnih obveznosti.

Nekatera na~ela, ki so vklju~ena v Deklaracijo o okolju in razvoju izRia de Janeira 1992, so postala sestavina mednarodnih okoljskih spo-razumov in konvencij. Dobila so, ~e ‘e ne globalnega, pa vsaj medna-rodni status. To velja za taka na~ela kot »pla~a naj onesna‘evalec«,



»na~elo previdnosti«, »na~elo nediskriminacije«, »na~elo skupne, todadiferencirane odgovornosti«, »na~elo medgeneracijske pravi~nosti«,»na~elo sodelovanja« pri re{evanju in prepre~evanju okoljskih proble-mov ter pri izkori{~anju skupnih obnovljivih in neobnovljivih narav-nih virov. Vsa ta na~ela imajo svojo vrednotnoeti~no razse‘nost.

Globalizacija ekolo{ke/okoljske zavestiv raziskavah javnega mnenja

Globalni in lokalni okoljski problemi in okoljska gibanja dolgoro~novodijo k temeljnim, skupnim univerzalnim ekolo{kim/okoljskim vred-notam. To {e ne pomeni, da jih sprejemajo vsi, ampak vsaj velika ve~i-na. Prevladujo~a ~love{kosredi{~na (antropocentri~na) etika se umikaraz{irjeni globalno ekocentri~ni. Pi{e se o »moralnih implikacijah global-nega soglasja« (Brown/Quibler, 1994), o »globalni moralnosti« (Moham-madi, 1997), o »svetovnem etosu« (Cifri}, 2000b). Okoljski problemi bo-do okrepili ekoeti~ne sestavine v eti~ni tradiciji razli~nih kultur inhkrati slabili ~love{kosredi{~no eti~no drò. Koliko je è prisotna uni-verzalnej{a vrednotna ekolo{ka zavest vsaj na deklarativni ravni, nampovedo razli~ne nacionalne in mednarodne raziskave javnega mne-nja. Obstaja razli~na stopnja sogla{anja glede trditev, ki implicitno alieksplicitno izraàjo dolo~en vrednotni odnos do narave in okolja. Ponekaterih vidikih je globalizacija okoljske zavesti mo~na, drugje pa{ibka. Izraèna je bila visoka stopnja sogla{anja, 81 % vseh anketiran-cev iz 18 dràv v ISSP/1993, s trditvijo, da je ~lovek glavni vzrok zaizumiranje rastlinskih in ìvalskih vrst. Na prvem mestu je bila Polj-ska s 94,1 %, na zadnjem pa ZDA s 65,9 %. Najmanj{a razlika, 5,5 %,na lestvici strinjanja je bila pri trditvi, da naj vlada sprejme zakone, s ka-terimi bi prisilila podjetja, da za{~itijo okolje, ~etudi je to v nasprotju spravicami podjetij, da sama odlo~ajo. Norve{ka je bila s 95,4 % na vrhulestvice strinjanja s trditvijo, Irska s 90 % pa na dnu. Precej ve~ji je bil raz-pon (20,2 %) pri strinjanju s trditvijo, da naj vlada sprejme zakone, kipredpisujejo ljudem, da za{~itijo okolje, ~eprav bi bilo to v nasprotju spravico ljudi, da sami odlo~ajo. Izrael je bil na prvem mestu z 92,8 % inVelika Britanija na zadnjem z 69,6 %. Ti odgovori kaèjo, da je pri re{e-vanju okoljskih problemov v vseh 18 dràvah navzo~a visoka stopnjazaupanja v mo~ dràvne zakonske regulacije pri re{evanju okoljskihproblemov, kar pa ne ustreza dejanski u~inkovitosti zakonske prisile,zato se mnogi ozirajo po drugih, predvsem ekonomskih instrumentih,ki naj bi dali bolj{e rezultate pri varovanju okolja. Dosedanje nacional-ne politike varovanja okolja v dràvah OECD so bile politike kontroleonesnaènja na koncu produkcijskega procesa (end of pipe). Ta strate-

223

gija je stro{kovno draga, v tehnolo{kookoljskem pogledu pa konser-vativna (Lehner, Schmidt-B., 1999: 277–284).

Odgovori ka‘ejo na veliko neskladje med ekolo{kimi stali{~i inprakti~nimi ravnanji. Globalizacija prakti~nega okoljskega obna{anjazaostaja za globalizacijo okoljske zavesti. Tu so razlike med prvim inzadnjim mestom na lestvici najve~je, kar pa je v nekaterih primerihlahko rezultat te okoli{~ine, da v dru‘bi niso organizirane dejavnosti,ki bi nudile dr‘avljanom mo‘nosti druga~nega okoljskega obna{anja.Komunalna slu‘ba ni povsod vzpostavila sistema lo~enega zbiranjaodpadkov, zato je razumljivo, da samo 5 % Bolgarov posebej odlagasteklo za recikliranje v primerjavi s 56,6 % zahodnih Nemcev. Zane-marljiv odstotek anketirancev v vseh dr‘avah vedno odklanja meso izekolo{kih razlogov. Isto velja za zmanj{anje hitrosti vo‘nje z avtomobi-lom iz okoljskih razlogov. V vseh dr‘avah je nizka stopnja okoljske ak-tivnosti, merjene z udele‘bo na kak{nem protestu v zadnjih petih letih.V Zahodni Nem~iji je bilo takih anketirancev 8,8 %, na Mad‘arskempa samo 1,5 %. V vseh dr‘avah so mo~nej{i premiki na deklarativnivrednotni ekolo{ki ravni kot pa v prakti~nem okoljskem ravnanju.

Bolj obse‘en empiri~ni uvid v raz{irjenost globalne okoljske zavestipa pomeni mednarodna raziskava, ki je bila izvedena v letih 1990–1993 in je v celoti vklju~ila 43 dr‘av (tudi Slovenijo), ki predstavljajo70 % svetovnega prebivalstva; zastopane so vse celine ter razli~ne kul-ture, religije in razli~ne ravni dru‘benoekonomske ter znanstvenoteh-nolo{ke razvitosti. [tudija je pokazala, da podpora javnosti za za{~itookolja ni odvisna samo od objektivnega stanja okolja, ampak tudi odkulturnovrednotnih dejavnikov, kot je prisotnost ali odsotnost »mate-rialisti~nih«10 vrednot, ki poudarjajo predvsem fizi~no in ekonomskovarnost. Zaradi ve~je raz{irjenosti »postmaterialisti~nih vrednot« vznanstvenotehnolo{kih razvitih dr‘avah je v njih ve~ja podpora jav-nosti za{~iti okolja, ~eprav sta tu manj{e onesna‘enje voda in ni‘jastopnja onesna‘enosti zraka v mestih. Anketiranci iz manj razvitih dr-‘av so najbolj podpirali okoljska gibanja, obratna pa je bila slika gledepripravljenosti, da se pla~ajo vi{ji davki, ~e bi bili prepri~ani, da bodenar uporabljen za prepre~evanje onesna‘enja (Inglehart, 1995: 57–72). Slovenija se je pri prvem vpra{anju zna{la na 26. mestu, pri dru-gem pa na 21. V povpre~ju pa je bilo 65 % respondentov, kar predstav-lja visoko raven globalizacije, pripravljenih pla~ati vi{je dav{~ine zaza{~ito okolja. Zaradi nizkih dohodkov je razumljivo, da so prebivalcimanj razvitih dr‘av najbolj sogla{ali s trditvijo, da je vlada dol‘nazmanj{ati onesna‘enje, kar pa njih samih ne sme finan~no obremeniti.Najmanj so se s tem strinjale Nizozemska, Islandija, Danska, [vedska.Globalno povpre~je je zna{alo 45 %. Izra~un splo{nega indeksa javne

10 Izraz »materialisti~ni« in »postmaterialisti~ni« tu nima nobene povezave s filo-zofskim pomenom materializma.



podpore za{~iti okolja je pokazal, da so Danska, [vedska, Norve{ka,Nizozemska najbolj pripravljene osebno finan~no podpreti za{~itookolja. Slovenija je na lestvici na 18. mestu. Javna podpora samo del-no izra‘a objektivno okoljsko situacijo. Ne velja v celoti naslednja po-vezava: ~im ve~je je onesna‘enje, tem ve~ja je javna podpora in obrat-no. To potrjujejo prva mesta, ki so jih zavzele nordijske dr‘ave inNizozemska. Visoka podpora za za{~ito okolja ni omejena samo na ti-ste dr‘ave, kjer je degradacija okolja velika (êhoslova{ka, Rusija, Ki-tajska), ampak vklju~uje tudi dr‘ave blaginje, ki se pona{ajo z lepimiuspehi v za{~iti okolja. Inglehart je na{el razlago v tem, da imajo kul-turnovrednotne spremembe, povezane z blaginjo in socialno varnost-jo, pomemben vpliv na podporo za{~iti okolja (Inglehart, 1995: 61). Vteh dru‘bah se je postopoma izvr{il premik od prioritete ekonomskerasti in potro{nje k nara{~ajo~emu pomenu kakovosti ‘ivljenja. Ve~jipomen so dobile postmaterialisti~ne vrednote kot: za{~ita svobodegovora, udele‘ba ljudi pri pomembnih vladnih odlo~itvah, manj neo-sebna in bolj ~love{ka dru‘ba, udele‘ba ljudi pri odlo~anju na delov-nem mestu in v skupnosti, daje se prednost dru‘bi, kjer ve~ veljajo idejekot pa denar. Spremembo okoljske zavesti z ve~jo prednostjo za{~iteokolja v znanstvenotehnolo{ko razvitih dru‘bah, ki so v bistvu ‘e izsto-pile iz paradigme industrijskega razvoja, ne pa iz paradigme ekonomskerasti, Inglehart (1995) povezuje s splo{nim strukturnim vrednotnim pre-mikom v teh dru‘bah. [ibka navzo~nost postmaterialisti~nih vrednotv »tretjem svetu« vpliva na izoblikovanost okoljske zavesti in na pri-pravljenost za osebne finan~ne dajatve, da bi se bolj za{~itilo okolje.

Ne smemo pozabiti, da se z globalizacijo oblikuje bolj zaostrenorazmerje med globalno ekonomijo in okoljem. To je tudi nov izziv zasocialnoekonomsko varnost, ki je bila temelj za pojav postmateriali-sti~nih vrednot. Ali globalizacija ne pomeni gro‘nje postmaterialisti~-nim vrednotam? Ali ne vodi v njihovo slabitev in celo opu{~anje, po-novno pa se vra~ajo materialisti~ne vrednote? Do tega je ‘e pri{lo vRusiji in dr‘avah, ki so bile v okviru nekdanje Sovjetske zveze. In-glehart misli, da je to nazadovanje samo za~asno.

V novej{i raziskavi Inglehart in Baker (Inglehart, Baker, 2000) daje-ta impresivno strukturiran kulturnovrednotni zemljevid sveta. Anali-zirata podatke World Values Survey, ki je doslej najve~ja empiri~na ra-ziskava te problematike. Vklju~ila je 65 dr‘av, ki predstavljajo ve~ kot75 % svetovnega prebivalstva, njihov bruto dru‘beni produkt sega od300 pa do ve~ kot 30.000 ameri{kih dolarjev na prebivalca. V njej nisoposebej obravnavane okoljske vrednote. [tudija prihaja do zaklju~ka,da ni nekih univerzalnih vrednot, ampak obstajajo dru‘be z dvemarazse‘nostma vrednot: tradicionalne vrednote nasproti racionalnim,sekulariziranim ter materialisti~ne vrednote pre‘ivetja nasproti vred-notam samoizra‘anja (postmoderne, postmaterialisti~ne vrednote).Obstaja vrednotna, kulturna pluralnost sveta. Z globalizacijo ne raste

225

vrednotna uniformnost v obliki univerzalizacije zahodne kulture.Vpliv religiozne in kulturne tradicije ali politi~ne ideologije (na pri-mer sovjetskega komunizma) ima lahko celo ve~ji vpliv na vrednotekot pa relativni obseg industrijskega sektorja in skoraj tak{en vplivkot velikost bruto doma~ega produkta na prebivalca (Inglehart,Baker, 2000: 34). Dobrih 250 let industrijskega razvoja sveta je sicer ze-lo vplivalo na spremembo vrednot, toda kljub temu vpliv razli~nih re-ligioznih in kulturnovrednotnih tradicij ni izginil. Preve~ bi bilo po-mirjujo~e in uspavajo~e, ~e bi trdili, da globalizacija ne pomeni ni~esarbistveno novega glede vpliva nove dru‘benoekonomske realnosti natradicijo in spremembo vrednot. Globalizacija je revolucionarno zgo-dovinsko dogajanje, ker ponekod zaostruje, drugje pa razkraja, od-pravlja rezultate in nasprotno usmerja procese, ki jih je proizvedla in-dustrializacija. Z industrializacijo je povezan nastanek nacionalnihdr‘av, globalizacija pa dolgoro~no spodkopuje in omejuje nacionalnosuverenost. Odnos transnacionalnih podjetij in dr‘ave je druga~en,kot pa je bil odnos nacionalnih podjetij. Mednarodne korporacije na-stopajo kot suvereni subjekti znotraj globalnega ekonomskega prosto-ra in so izvzete iz obveznosti do regij in do nacionalnih vlad (Sachs,1999: 154). Industrializacija je krepila raznolikost nacionalnih, kultur-nih identitet (uni~ila pa je tudi mnoge kulture staroselcev!), globaliza-cija jih slabi, krepi pa raznolikost osebnostnih identitet, ko omogo~aduhovne in prakti~ne povezave z vsem svetom, zlasti pripadnikomsrednjega razreda, znanstvenih, tehni{kih, upravljavskih, kulturnih,politi~nih in finan~nih elit. Industrijsko obdobje ~love{ke civilizacije,ki je v zatonu za »razviti« del sveta, vsebuje marsikaj, kar je za‘eleno,da se prese‘e in propade, vsebuje pa tudi marsikaj, kar je vredno, dase ohrani. Zgodovinsko dogajanje se ne ozira na tovrstni vrednotni iz-bor in ‘elje sodobnikov. Dru‘benozgodovinska realnost, ki nastaja, nisupermarket, kjer lahko poljubno izbiramo med tistim, kar nam jev{e~ in kar nam ni, in tudi nikdar ni bila. Vse do sodobnih nastavkovpostindustrijske dru‘be nesporno dr‘i, kar potrjuje tudi Inglehart/Bakerjeva {tudija, da se ohranjata vrednotna, kulturna pluralnost invpliv tradicije, toda veliko vpra{anje je, ali to {e velja za razvito globa-lizacijo bolj oddaljene prihodnosti. Tega dvoma za sedaj ni mogo~eempiri~no potrditi pa tudi ne zavrniti.

Janusova podoba globalizacije

Zaostrovalo se bo vpra{anje, kdo bo nosil okoljske in socialne »stro{-ke« globalizacije. Kot vedno bo breme stro{kov najbr` padlo na tiste,ki so najbolj nemo~ni, najmanj organizirani in ki so najmanj priprav-ljeni upreti se tem bremenom. Uveljavljanje globalizacije je v vseh in-



dustrijskih dràvah vodilo k programom zmanj{anja stro{kov v indu-striji in drugih gospodarskih podro~jih. Dràve, ki so nekdaj imelevzorni sistem socialnega zavarovanja, so ga morale bistveno okrniti.Empiri~ni podatki o razmerju prihodkov od dela in kapitala v ZDAglede na bruto doma~i produkt nam govorijo, kdo dobiva in kdo iz-gublja. Od leta 1980 upadajo dohodki od dela, strmo pa za~nejo nara{-~ati dohodki od kapitala (Weiszaecker, Lovins, A.B., Lovins, L.H.,1997: 311). To pa je trend, ki velja bolj ali manj za vse ~lanice OECD.Ekonomske, politi~ne in finan~ne elite pri~akujejo koristi od globali-zacije, sicer ne bi bile njene tako vnete zagovornice. Globalizacija v se-danjih razmerah pomeni novo intenzivno in ekstenzivno fazo global-nega kapitalizma, globalizacijo tr`nega individualizma in egoizma terneizprosne konkuren~nosti, selektivnosti in profitnosti. Pri tem seprotagonisti globalizacije ne obremenjujejo z vpra{anjem, za kak{no~love{ko in ekolo{ko ceno se uveljavlja tak{en »napredek«. ê bi upo-rabil terminologijo Karla Polanyja (1968/1944), bi dejal, da pomeniglobalizacija novo stopnjo tragi~nega dru`benega eksperimenta, da senamesto trga v dru`bi dru`ba spreminja v trg, in to na globalni ravni,na vseh podro~jih, v vseh dejavnostih do poslednjih netr`nih ni{ nana{em planetu. Kolikor mo~nej{i bo odpor do tak{nega poteka globa-lizacije, toliko manj jo bodo lahko ekonomske, finan~ne, politi~ne eli-te krojile po svojih lastnih zamislih in interesih. Pozivi k humanizacijiglobalizacije slutijo njene velike ekonomske, socialne in okoljske po-sledice. Dokaj meglena je {e vsebina in na~in izpeljave ukrepov, ki biglobalizaciji dali ~love{ki obraz. Konkretizacija in operacionalizacijazahteve po humanizaciji globalizacije pa bosta iz dneva v dan vse ve~-ja nuja. Osnovno je vpra{anje, ali globalizacija vodi k zmanj{anju alipa k pove~anju socialnoekonomskih razlik, k zmanj{anju ali k pove-~anju degradacije okolja? Dosedanji rezultati kaèjo, da vodi k pove-~anju na obeh podro~jih. Posledice tak{nega trenda globalizacije sosocialnopoliti~ni konflikti znotraj dru`b in med njimi. To bi lahko po-menilo gro`njo samemu obstoju ~love{ke civilizacije. Ne more se na-daljevati globalizacija, ki bi vodila k temu, kar je Beck (1997) imenoval»brazializacija« Evrope in razvitega sveta. ê globalizacija ne bo vodi-la k zmanj{anju socialnoekonomskih razlik, se ne more nadaljevati.Premosorazmerno z odporom do tak{ne asocialne usmeritve globali-zacije se bo spremenil tudi njen dosedanji potek. ê se bodo na stran-ski tir odrinila vpra{anja razmerij mo~i, novega globalnega pritiska nanaravne vire ter okoljskega u~inka potro{nje razli~nih dru`b, pomeni,da se zanemarja eno izmed bistvenih dru`benih in okoljskih razse`no-sti sodobne globalizacije. Da se tem klju~nim problemom globalizaci-je ne bo ve~ mo`no izogibati, kaè tudi to, da tematika socialnih inokoljskih standardov prodira, ~eprav s teàvo in odporom, v tistesvetovne organizacije, na primer STO, ki do sedaj niso imele dosti po-sluha za to tematiko in so menile, da se njih ne ti~e. Ali ni mogo~e ra-

227

zumeti prizadevanj za globalizacijo ~lovekovih pravic ter za usklaje-vanje mednarodnih socialnih in okoljskih standardov tudi kot odgo-vor na probleme, ki jih zaostrujejo procesi globalizacije? Ne obstajajosamo skupne, ampak tudi razli~ne socialne, ekonomske, okoljske, ku-turnoetni~ne posledice globalizacije. Druga~ne so za bogate in revne,druga~ne za mo~ne in {ibke, druga~ne za milijone reveèv in druga~-ne za finan~ne, politi~ne, podjetni{ke, znanstvene in kulturni{ke elite.V prvi vrsti se globalizira nastajanje tr`ne dru`be in vse, kar je za njozna~ilno. Razumljiv je intelektualni in psihi~ni razpon do razli~nihposledic in obetov globalizacije: od navdu{enja, dvoma do bojazni.Ugodnosti, ki jih globalizacija prina{a mo~nim in bogatim, ti pred-stavljajo kot univerzalne koristi za vse ~love{tvo. Tu se za~enja ideo-lo{ko opravi~evanje in videnje globalizacije. Tako kot trajnostni razvojtrajno ni mogo~ brez ekolo{kih/okoljskih omejitev in druga~ne razde-litve bogastva, tako trajno tudi ni moèn proces globalizacije s poglab-ljanjem socialnoekonomskih razlik, ve~anjem degradacije okolja, po-rastom globalnih okoljskih tveganj in ve~jim pritiskom na omejenenaravne vire. Ker se ta vidik ni izostril niti pri razumevanju trajnost-nega razvoja niti pri razumevanju globalizacije, je razumljivo, da staoba koncepta lahko pokrila nasprotujo~e si interese in poglede takona odnose med ljudmi kot na odnose med ljudmi in naravo.

Sedanji tempo globalizacije se bo obdr‘al in celo pove~al, dokler nebodo organizirano nastopili akterji, ki ji nasprotujejo, ali pa vsaj zah-tevajo njeno humanizacijo in njene druga~ne socialnoekonomske inokoljske posledice. Pri globalizaciji s ~love{kim obrazom gre za to, alibodo antiglobalizacijska gibanja uspela, da ne bodo nekateri obogate-li na ra~un kori{~enja narave in ljudi zaradi ni‘jih ekolo{kih/okoljskihin socialnih standardov v enem delu sveta. Gre za to, da globalizacijakapitala poteka v okviru socialnih in ekolo{kih omejitev, o katerih ob-staja veliko soglasje tudi pri tistih, ki bodo zaradi globalizacije najboljprizadeti. Ko se v globalnem obsegu nakazujejo ekofizi~ne omejitverasti, ima to posledice za procese globalizacije. Skozi vso industrijskoobdobje se je vpra{anje »pravi~ne razdelitve« ustvarjenega bogastvapotiskalo na obrobje, ~e{ da ekonomska rast re{uje tak{no moralizira-nje tako, da vsem absolutno izbolj{uje materialni polo‘aj. Ta moralni,za nekatere populisti~no moralizirajo~i problem spet stopi v ospredje,ko ga ni mogo~e ve~ re{evati, bla‘iti in odlagati z ekonomsko rastjozaradi ekofizi~nih omejitev rasti. »Pojav biofizi~nih meja za ekonom-sko rast je redifiniral pogoje za ustvarjanje bogastva v 21. stoletju.«(Sachs, 1999: 166) To je popolnoma nova socialna in politi~na situacija,ko problemov dru‘bene pravi~nosti ni ve~ mogo~e re{evati s stalnoekonomsko ekspanzijo. Procesi globalizacije pospe{eno potiskajo ce-lotno svetovno ekonomijo ne samo h globalnim ekofizi~nim omeji-tvam planeta, ampak tudi k mejam tolerantnosti socialnoekonomskihrazlik znotraj dru‘b in med dru‘bami.



229

EKOLO[KA ZAVEST SLOVENCEV OB KONCUDRUGEGA IN NA PRAGU TRETJEGA

TISO^LETJA

Nov dru‘beni kontekst ekolo{ke/okoljskeproblematike

Po slovenski samostojnosti se je spremenil ekonomski, politi~ni in za-konodajni kontekst re{evanja okoljskih problemov. Zakon o varstvuokolja, Nacionalni program varstva okolja ter Pristopna strategijaSlovenije pribli‘evanju Evropski zvezi pomenijo nove okvire na po-dro~ju varstva okolja. Temeljna usmeritev v ekonomsko in znanstve-notehnolo{ko razvitih dru‘bah je trajnostni razvoj. To pa ni zgoljznanstvenotehnolo{ka zadeva, ampak dru‘benocivilizacijsko gibanje,ki bo zajelo vse podro~je ~lovekovega delovanja in mi{ljenja. Prehodod industrijske k ekolo{ko trajnostni dru‘bi zahteva tudi radikalnospremembo dosedanje ekolo{ko ravnodu{ne ali celo antiekolo{ke za-vesti. To spremembo zavesti in vrednot pa najbolj sistemati~no razkri-vajo javnomnenjske raziskave z okoljsko relevantnimi vpra{anji. VSJM11, ki poteka od leta 1968, je bilo prvo tak{no vpra{anje postavlje-no ‘e davnega leta 1969 in se je nana{alo na odnos do planin: ali jihpustiti nedotaknjene ali graditi vsemogo~o infrasturkturo (ceste, ‘i~-nice), da bi se tako olaj{al dostop do njih. Bolj tematsko pa je okoljskopodro~je vklju~eno v SJM 1993/2, 1995/2, 1997/1, 1997/2 in 2000/2(To{, 1997, 1999).

V primerjavi z letom izvedbe SJM 1993 se globalne ekolo{ke inokoljske razmere v svetu v zadnjih sedmih let niso izbolj{ale, ampakkve~jemu poslab{ale. Nevarnosti globalnih podnebnih sprememb sopostale realnej{e predvsem zaradi posledic obsega in sedanjega na~i-na rabe energije. Okrepili so se tudi pritiski tako protagonistov kotnasprotnikov procesov ekonomske globalizacije in z njo povezanih

11 SJM = Slovensko javno mnenje. Kjer ni posebej navedeno, se podatki nana{ajo naSJM 2000/2. Odstotkovne vrednosti o vplivu spremenljivk izobrazbe, spola, sta-rosti, vernosti na odgovore razli~nih vpra{anj iz SJM 2000/2 so predstavljene vobjavljenem prispevku avtorja (Kirn, 2003).


socialnih in ekolo{kih posledic. Globalizacija vodi h globalizaciji so-cialnih in okoljskih standardov. Razhajanja zagovornikov in nasprot-nikov globalizacije so med drugim v tem, da slednji menijo, da se glo-balizirajo ni‘ji, ne pa vi{ji ‘e dose‘eni okoljski in socialni standardi.

Za Slovenijo po letu 1990 pomenita nov kontekst predvsem spremi-njanje in usklajevanje zakonodaje na razli~nih podro~jih z Evropskozvezo (EZ). Za ve~ino ljudi bo ta proces postal realnost, ko se bodoob~utile njegove posledice v praksi, v vsakdanjem ‘ivljenju. ê se neupo{teva la‘je prehajanje meja, kar je samo po sebi razumljivo, soljudje v SJM 97/1 izmed 12 podro~ij na prvo mesto postavili ravnookolje, za katero so menili, da se bo izbolj{alo z vklju~itvijo Slovenije vEvropsko zvezo. Izbolj{anje okolja bo zahtevalo velika finan~na sreds-tva, da se bodo lahko v ve~ji meri kot doslej upo{tevala norme traj-nostnega razvoja. Dve podro~ji sta kriti~ni: zmanj{anje izpusta toplo-grednih plinov in koli~ine komunalnih in industrijskih odpadkovoziroma bolj gospodarno ravnanje z njimi (Vovk, 2001).

^love{kosredi{~na in intrinzi~naekolo{ka/okoljska zavest

Ekolo{ka/okoljska zavest je sestavina ~lovekovega prakti~nega odno-sa do narave, vendar ni preprost odsev prakse, ampak je tudi vodiloin norma ~lovekovega delovanja. Gre za povratni, ne pa linearno de-terministi~ni tip povezave med prakso in zavestjo. Zametki ~love{ko-sredi{~ne (antropocentri~ne) vrednotne zavesti o naravi so nastali ‘e zza~etki poljedelstva in ‘ivinoreje (neolitska revolucija) ter se potemraz{irili, poglobili, spremenili in ohranili vse do dana{njega dne. Te-meljne zna~ilnosti antropocentri~ne ekolo{ke zavesti so: dualizem,gospodovalnost, hierarhi~nost, eti~na izklju~evalnost. Z neolitsko re-volucijo se za~enja vzpon dualisti~nega, binarnega mi{ljenja. Ko je~lovek samega sebe izoblikoval kot misle~e, govore~e, dru‘beno bitje,je s tem sebe dojel kot nekaj izjemnega v naravi. Ker ima ~lovek ra-zum in voljo in je s tem bolj popolno bitje od vseh drugih, naj bi ga toopravi~evalo, da vse drugo izrablja za svoje potrebe in nad vsem raz-{irja svoje gospostvo. ^lovek je krona stvarstva v teolo{ki kr{~anskidoktrini ali pa vrh evolucije v posvetni, znanstveno podprti koncepci-ji. Naravo je ~lovek izklju~il iz kroga moralnosti. ^lovekova moralnarazmerja se nana{ajo na druge ljudi, na samega sebe ali na boga. ^lo-ve{kosredi{~na in bogosredi{~na paradigma bivajo~ega je eti~no iz-klju~evalna, {ovinisti~na do vseh drugih bitij. Bog ne bo sodil ~lovekupo njegovih dejanjih do rastlin in ‘ivali, do narave, ampak po njego-vem ravnanju do drugih ljudi in njegovem ~a{~enju boga. Nastavki

231

ekolo{ke etike so raz{irili polje mo‘nih moralnih objektov na ‘ivali,sedanja ekolo{ka etika pa jih raz{irja na rastline in naravne bitnostisploh ter nekaterim podeljuje status naravnih vrednot. Razli~ne na-ravne bitnosti postanejo vrednotni objekti, ki jih je treba varovati inohranjati. Zametki novove{ke ekolo{ke/okoljske etike Zahoda, ~e-prav pomenijo zasuk v dosedanji eti~ni tradiciji, pa so izrazito ~love{-kosredi{~ni, pragmati~ni, instrumentalni: do naravnih bitnosti se jetreba korektno obna{ati zaradi ~lovekovih koristi ali mo‘nih {kod.Dosedanja okoljska in delno tudi naravovarstvena politika temelji napragmati~nih, instrumentalnih, antropocentri~nih vrednotah. Sevedapa je {e vedno bolje, de je varstvo okolja in narave antropocentri~no,kot pa da sploh ne obstaja. Nadaljnji radikalni korak je intrinzi~naekolo{ka etika, ki zahteva varovanje in spo{tovanje naravnih bitnostitudi zaradi njih samih in ne samo zaradi morebitnih ~lovekovih eko-nomskih, spoznavnih, estetskih, medicinskih in psiholo{kih koristi,{kod ali izgub.

Eden izmed najbolj elementarnih preizkusnih kamnov opredelitveza antropocentri~no ali intrinzi~no ekolo{ko vrednotno dr‘o je odnosdo pravic ‘ivali in upravi~enosti medicinskih poskusov na njih. Zamnoge antropocentriste je nemogo~a ‘e samo misel o pravicah ‘ivali,kaj pa {ele misel o istih pravicah. ê se istost razume dobesedno, ka-tegori~no, potem bi to dejansko vodilo do prakti~nega antihumaniz-ma, do strogega vegetarijanstva, do prepovedi vsakega poskusa na ‘i-valih tudi za medicinske namene, do prepovedi vsakr{nega lova intudi razli~ne uporabe ‘ivali ipd. Vendar mislim, da v strinjanju z ide-jo o istih moralnih pravicah ‘ivali in ljudi ljudje izra‘ajo bolj odpor doobstoje~ega ~lovekovega odnosa do ‘ivali, izra‘ajo bolj potrebo podruga~nem odnosu do ‘ivljenja sploh, kot pa da bi to enakost jemalistrogo dobesedno. ê bi se zavedali ali ~e bi se jim predstavile mo‘neposledice istih moralnih pravic, predpostavljam, da s to idejo ne bi so-gla{ali v takem obsegu. S trditvijo o istih moralnih pravicah ‘ivali inljudi se je v SJM 1993/2 strinjalo 40,9 % anketirancev, ni se jih strinjalo30,8 %, niti sogla{alo niti ne sogla{alo pa 16,7 %. Pri priznavanju »is-tih« moralnih pravic ‘ivalim vsi ne mislijo intrinzi~no, ampak instru-mentalno, kar je razvidno iz odgovorov na vpra{anje, »ali je upravi~e-no uporabljati ‘ivali za medicinske eksperimente, ~e bi mogli re{iti~love{ka ‘ivljenja«. S trditvijo je sogla{alo 74,6% anketirancev, v SJM2000/2 pa 66,8%. Verni (71 %) bolj sogla{ajo kot neverni (62,8 %).Mo‘na razlaga bi bila v tem, da so verujo~i bolj ujeti v antropocentri~-no paradigmo, ki poudarja izjemnost ~loveka v naravi, ki jo je sprejelod boga, in ga ta poobla{~a, da vso naravo lahko izrablja za svoje po-trebe. Vsebinsko in logi~no gledano ni mogo~e zagovarjati enakostimoralnih pravic in hkrati opravi~evati eksperimentov na ‘ivalih. Eks-perimenti na ljudeh se ne delajo brez njihove privolitve in njihove mo-rebitne koristi. Kje je v tem pogledu enakost pravic med ‘ivalmi in

EKOLO[KA ZAVEST SLOVENCEV OB KONCU DRUGEGA IN NA PRAGU TRETJEGA TISO^LETJA


ljudmi? Gre bolj za neko na~elno akademsko priznavanje enakostipravic, ki pa v soo~enju s prakti~nimi dilemami v veliki meri odstopimesto klasi~ni antropocentri~ni, instrumentalnopragmati~ni dr‘i. Go-tovo je protislovno so~asno zagovarjati iste pravice ljudi in ‘ivali terhkrati braniti medicinske poskuse na njih. S tak{no protislovnostjo sesre~amo ne samo pri Slovencih, ampak tudi pri drugih narodih, kotizhaja iz raziskave ISSP/1993-Environment. Da so medicinski »po-skusi na ‘ivalih upravi~eni, ~e to lahko re{uje ~love{ka ‘ivljenja«, sestrinja 66,8 % v SJM 2000/2.

V Eurobarometru 2001/55.2 se manj vpra{anih (45,4 %) kot pri Slo-vencih (66,8 %) strinja z eksperimenti na ‘ivalih, ~e to pomaga re{eva-ti ~lovekove zdravstvene probleme, skoraj enako {tevilo vpra{anih(41,3 %) pa se s tem ne strinja (Kufrin, 2001: 387). Pribli‘no enako stamo~ni pragmati~na, instrumentalna, ~love{kosredi{~na ter vrednotnointrinzi~na ekolo{ka dr‘a.

Odnos do narave

Vsa evropska civilizacija je miselno in prakti~no ujeta v voluntaristi~-no, aktivisti~no paradigmo odnosa do narave. V novej{em obdobju paso nastali zametki antivoluntaristi~ne in antiaktivisti~ne okoljske in{ir{e filozofske miselnosti, ki so v o~itnem nasprotju z znanstvenoteh-nolo{kim in ekonomskim voluntarizmom in aktivizmom. Velika ve~i-na Slovencev, 95 % (SJM 95/2), se je opredelila za paradigmo so‘itja znaravo, ne pa gospodovanja nad njo. Za to opcijo so se morali oprede-liti tudi tisti, ki so na primer pri drugih vpra{anjih dajali prednostekonomski rasti pred varovanjem okolja, ali temu, da je potrebna gos-podarska rast, da bi varovali okolje, tisti, ki so v tehni~nem napredkuvideli klju~ za re{evanje okoljskih problemov in ki so dajali prednostvisoki tehnologiji pred tradicijo. Za te respondente je ‘iveti v so‘itju znaravo gotovo zelo raztegljiv pojem in ga ne dojamejo kot nasprotjedrugim ciljem in vrednotam, za katere so se odlo~ali in ki ote‘ujejo, ~e‘e ne izklju~ujejo, so‘itje z naravo.

V mednarodni anketi ISSP/1993 je bil ~lovek dojet kot dejavnik, kiru{i mir in harmonijo v naravi. Z izjemo Rusije in Nizozemske se jenad 60 % anketirancev strinjalo s trditvijo, »da bi narava ostala v mi-ru in harmoniji, ~e bi le ~lovek ne posegal vanjo«. Slovenija je z 78 %zavzela drugo mesto12, med Italijo (79,8 %) in Zahodno Nem~ijo(77,1 %). Na zadnjem mestu strinjanja je bila Nizozemska z 31,7 %.Manj razviti se bolj strinjajo s trditvijo kot razviti. Sta dve izraziti iz-

12 Ta primerjava iz ISSP/1993 vklju~ujejo 14 evropskih dr‘av.

233

jemi. Zahodna Nem~ija se je s svojimi odgovori zna{la v skupiniznanstvenotehnolo{ko manj razvitih dràv, Rusija pa v skupiniznanstvenotehnolo{ko bolj razvitih. Zanimivo je te odgovore primer-jati s strinjanjem glede trditve, da »narava pomeni hud boj za obsta-nek in preìvetje le najmo~nej{ih«. V povpre~ju se jih je ve~ strinjalo sto trditvijo kot s prej{njo. Slovenija je glede strinjanja s 74,5 % zavze-la peto mesto med Italijo in Poljsko. Prvo mesto sta si delili Bolgarijain Rusija s 83,3 %, na zadnjem mestu pa je bila Nizozemska s 60 %.Pri nekaterih dràvah, kot na primer v Rusiji, je tudi teoreti~no nemo-go~e, da se dolo~en odstotek anketirancev ni hkrati strinjal z obematrditvama, kar pa je videti izklju~ujo~e. Tak{na dozdevna izklju~eval-nost je konstruirana samo v vpra{anjih, kjer je narava enkrat izena~e-na z »mirom in harmonijo«, drugi~ pa s »hudim bojem za preìvetjenajmo~nej{ih«. Mislim, da ljudje naravo dojamejo ~asovno in prostor-sko nepovezano prek posami~nih situacij, dogodkov, kjer se enkratnarava kaè v miru in harmoniji, drugi~ pa kot hud boj za obstanek.V naravi je torej vse troje: mir, harmonija in boj. Za tiste, ki so se stri-njali z obema trditvama, ne moremo re~i, da imajo vsebinsko izklju-~ujo~o, protislovno razumevanje narave. Skoraj ni mogo~e verjeti, dabi anketiranci mislili, da se je {ele s ~lovekom pojavil hud boj za ob-stanek v naravi. Mo`no je, da so anketiranci razumeli boj kot sestavi-no harmonije (ravnote`ja), ki pa jo moti ~lovekovo poseganje v nara-vo. Ostaja odprto, ali so anketiranci boj za preìvetje v mir inharmonijo narave vklju~evali ali izklju~evali. ê so ga vklju~evali,pomeni, da bi bila narava brez ~loveka v uravnoteènem, harmoni~-nem boju, ne pa to, da v njej ni bilo nikakr{nega boja oziroma da tegav naravo vna{a {ele ~lovek.

Odgovore na zastavljeno vpra{anje (SJM2000/2), katera trditev jerespondentu najbli‘ja glede njegovega odnosa do narave, sem razvr-stil v tri skupine: a) za sakralno/kreacionisti~no stali{~e imam tisteodgovore, ki jim je najbli‘ja trditev, da je narava sveta zato, ker jebo‘ja stvaritev; b) za intrinzi~no animisti~no/sakralno tiste, ki jim jenajbli‘ja trditev, da je narava duhovna ali sveta sama po sebi; c) zanaturalisti~no stali{~e tisto, ki so odgovorili, da je narava sicer po-membna, vendar pa ni niti duhovna niti sveta. Prevladuje naturali-sti~na dr‘a (42,8 %). Majhen odstotek respondentov ima naravo zasveto zato, ker je bo‘ja stvaritev (14,5 %), intrinzi~no animisti~no/sa-kralno dr‘o pa izkazuje 31,4 % vpra{ancev. Tudi kr{~anska teolo{katradicija ni naravi pripisovala svetosti, ~eprav jo je imela za bo‘jostvaritev. Naturalisti~no stali{~e (64,1 %) prevladuje med neverujo~i-mi, najmanj pa je navzo~e pri verujo~ih, kar ni presenetljivo. Prese-netljivo in nerazumljivo pa je, da majhen odstotek neverujo~ih (1,5 %)sprejema tudi sakralno/kreacionisti~no stali{~e. To je lep primer vse-binske neskladnosti, nedoslednosti in logi~ne protislovnosti v jav-nomnenjski zavesti.



Vednost-nevednost

V javnomnenjskih raziskavah se obi~ajno ne postavljajo vpra{anja, skaterimi bi ugotavljali obseg (stopnjo) vednosti oziroma nevednosti,pri okoljski problematiki pa je to smiselno, ker igra vednost vlogo pridoseganju soglasja za okoljske re{itve v trikotniku javnost-stroka-po-litika. Dobra polovica (56,1 %) sodi, da je resni~na trditev, da antibio-tiki uni~ujejo bakterije, ne pa virusov. Presene~a velika stopnja neod-lo~enih, dobra tretjina, ki pa v tem primeru v bistvu izra‘a nevednost,saj nesporna ugotovitev medicinske stroke ne dopu{~a neke tretjemo‘nosti. ê k modaliteti neodlo~enih pri{tejemo {e te, ki mislijo, datrditev ni resni~na, pa zna{a {tevilo nevedne‘ev skoraj 44 %. Obstoje-~a razmerja v modalitetah se niso kaj dosti spremenila v primerjavi zodgovori iz SJM 1993/2. Vse spremenljivke, razen spola, so statisti~nopomembne. Mo{ki in ‘enske v enakem obsegu (56 %) mislijo, da jetrditev resni~na. S starostjo upada {tevilo teh, ki mislijo, da je trditev re-sni~na (62,1 % : 45 %). Nara{~a pa dele‘ neodlo~ne‘ev oziroma nevedne-‘ev (26,2 % : 49 %). ê se s starostjo ve~a nevednost, pa se nasprotno, karje samo po sebi razumljivo in bi bilo zelo ~udno, ~e to ne bi bilo tako,zmanj{uje s stopnjo izobrazbe. Respondenti z vi{jo in visoko izobrazboveliko bolj mislijo, da je trditev resni~na, kot ti z osnovno{olsko izobraz-bo (71 % : 44,9 %). Verni manj sogla{ajo s trditvijo kot neverni (51,8 % :59,8 %). Te‘ko je najti smiselno razlago za tak{no razliko. Ni mogo~epreprosto re~i, da je vernost sama po sebi razlog za ve~jo nevednost. Za-nimivo je, da je pri tem vpra{anju veliko ve~ji odstotek neodlo~enih kotpa pri vpra{anju, ki zadeva izvor ~loveka oziroma Darwinovo evolu-cijsko tezo, ~eprav slednje ni mogo~e tako vsakodnevno empiri~nopreverjati kot u~inkovanje antibiotikov. Ka‘e, da prepri~anje o resni~-nosti neke znanstvene trditve v javnomnenjski zavesti ni odvisno vprvi vrsti od njene o~ividne eksperimentalne, empiri~ne preverljivo-sti, ampak od njene morebitne svetovnonazorske, vrednotne obreme-njenosti. Pri u~inkovanju antibiotikov ni tak{nega vrednotnega na-boja. Obseg javnomnenjske nevednosti lahko veliko prispeva k razno-vrstnim nasprotovanjem, kot je na primer gradnja odlagali{~ komu-nalnih odpadkov, nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, se‘iganjuklavni~nih odpadkov in podobno. Treba pa je poudariti, da ne obsta-jajo samo spoznavni izvori razhajanja med javnostjo in stroko v odno-su do mo‘nih tveganj. Empiri~na nevednost, ki je prisotna v javnosti,pa tudi ne more biti razlog za njeno izklju~evanje iz re{evanja mnogihokoljskih problemov. Motijo se lahko oboji, tako stroka kot javnost.Stroka mora pri re{evanju dolo~enih problemov upo{tevati lokalnovedenje ljudi (local knowledge). Va{~ani v Logu pod Mangartom so seprito‘evali, da jih strokovnjaki sprva sploh niso hoteli poslu{ati, kakosanirati strugo Koritnice, ~eprav doma~ini najbolj vedo, kje je tekla re-ka pred velikim zemeljskim plazom leta 2000.

235

Znanost, ~ustva, verovanja

^love{ka civilizacija ‘e od industrijske revolucije postopoma postajavse bolj znanstvena in znanstvenotehni~na. Z znanstvenimi spoznanjise na pedago{ko-didakti~ni primeren na~in za~ne seznanjati ‘e v dru-‘ini, osnovni {oli in se nadaljuje na vi{jih ravneh izobra‘evalnega si-stema. Dojemanje realnosti je vse bolj znanstveno in tehni~no posre-dovano, ne pa mitolo{ko, religiozno in zdravorazumsko. Religiozni inzdravorazumski pogled na realnost ni izginil in pogosto se niti ne za-vedamo njegove posredovanosti prek znanstvene paradigme realno-sti. Moderna znanost od novega veka dalje, z vklju~itvijo v izobra-‘evalni sistem, s popularizacijo prek medijev ter z znanstvenopodprtimi tehni~nimi, medicinskimi in dru‘benimi odlo~itvami, pro-dira vse bolj v same temelje ~lovekovega ‘ivljenja. Postala je vodilnaoblika racionalnosti. Racionalnost anti~ne gr{ke znanosti (filozofije)se je postavila nasproti mitolo{kemu mi{ljenju. Z novim vekom so na-stali novi tehni~ni kriteriji znanstvene racionalnosti in resni~nosti. Koje sholasti~ni u~enjak odklonil, da bi pogledal skozi Galilejev tele-skop, je s tem zavrnil, da bi lahko bila tehni~na sredstva poleg ~util inrazuma razsodnik, kaj resni~no obstaja in kaj ne. Glede priznavanjakriterijev resni~nosti sta sholasti~ni modrec in Galilej stala na razli~-nih bregovih. Novove{ka revolucija v astronomiji (Kopernik) je v bis-tvu na specifi~nem podro~ju razru{ila lai~no zaupanje v verodostoj-nost ~util, kar pa je filozofija ‘e od nekdaj po~enjala. Za anti~no gr{koznanost (filozofijo) je bilo mi{ljenje, logos, odlo~ilni razsodnik, kaj jeresni~no. Resni~na realnost pri Platonu je stati~na, ideelna, mirujo~a.ûtila nas zavajajo. ûtila nam govorijo, da je realnost raznolika,mno{tvena in spreminjajo~a, mi{ljenje pa nasprotno, da v bistvu ob-staja nespremenljivo eno. Mi{ljenje razglasi spreminjanje, raznolikostin mno{tvo za iluzijo ~util. ûtila nam posredujejo samo mnenje (do-xa), ne pa resni~nega vedenja (épistéme). Filozofsko (znanstveno)mi{ljenje, kot ga predstavljata Aristotel in Platon, je povezano z raz-kolom med pojavom in bistvom, razumom in ~utnostjo. ê bi obe rav-ni popolnoma sovpadali, potem bi bila dejansko odve~ vsaka znanost.Novove{ka moderna znanost je od filozofije prevzela nekatere onto-lo{ke in spoznavne, metodolo{ke predpostavke, ki jih {e do danes niopustila. V tem smislu je moderna znanost sprejela rojstni list od filo-zofije. Z vidika 2500 let razvoja evropske filozofije kot metafizike, kitemelji na predpostavki razdvajanja in protistavljanja fizi~nega intransfizi~nega sveta, materije in duha, duha in telesa, pojava in bistva,razuma in ~utnosti itd., se nam lahko zdi pretirana Galilejeva izjava,»da ni meja mojemu ~udenju, kako je mogel razum Aristarha in Ko-pernika proizvesti tak{no nasilje nad ~utili, da je zmagal nad njimi inpostal gospodar njunega prepri~anja« (Galilei, 1964: 423). V filozofijije razum ‘e davno zmagal nad ~utili. V okviru te zmage je bilo mo‘no



nasilje razuma Aristarha in Kopernika nad ~utili. Ta »zmaga« se je ka-zala tudi v svojevrstnem razumevanju narave in ~loveka. Moderna,novove{ka naravoslovna znanost od 16. stoletja dalje, ki je postalaempiri~na in eksperimentalna, pa ni razvrednotila spoznavne vloge~util na tak{en na~in, kot je to storila filozofija. Moderna znanost jekljub ohranitvi razlikovanja med pojavom in bistvom, med neposred-no ~utno in miselno konstruirano realnostjo, rehabilitirala spoznavnovlogo ~util in pojasnila to razhajanje samo. Spoznavna vloga ~util se-veda ni isto kot spoznavna vloga ~ustev. V empiri~ni spoznavni teori-ji so bila sicer ~utila povzdignjena v izvor in temelj spoznanja, todazanikal se je pozitivni spoznavni pomen ~ustev. Obe koncepciji spoz-nanja, empirizem in racionalizem, sta pripisovali ~ustvom negativnospoznavno vlogo. V nasprotju s »prirodno svetlostjo razuma« so ~us-tva nekaj temnega, zaslepljujo~ega in razum odvra~ajo od resni~negaspoznanja. Psiholo{ka raziskovanja znanstvene ustvarjalnosti so od-krila velik pomen ~ustev, ker so pokazala, da praviloma nobeno po-membno odkritje ni bilo dose‘eno brez velike ~ustvene zavzetosti,predanosti, hotenja, prepri~anja o pravilnosti svojih podmen. Na ~us-tva se je gledalo zgolj kot na nujen pozitiven kontekst za doseganje re-zultata, ki pa nikakor ne vpliva na njegovo spoznavno vrednost, ob-jektivnost. Pred psihologi pa je spoznavno vlogo ~ustev (instinktov,strasti) rehabilitiral filozof Nietzsche v drugi polovici 19. stoletja(\uri}, 1984). Obrnil se je proti asketizmu spoznanja, ki je zahteval iz-klju~evanje ~ustev, vsake subjektivnosti iz spoznavnega procesa.Nietzsche je v strasteh, »instinktih«, v nasprotju z afekti, kot so krat-kotrajni izbruhi jeze, veselja, solzave mehkobnosti, videl razkrivajo~omo~ spoznanja. Strasti razkrivajo razli~ne vidike predmeta raziskova-nja. V strasteh je stvar na sebi postala na{a zadeva. Objekti strasti sorazli~ni. Strast ljubezni se lahko nana{a na bivajo~e v celoti in ni ome-jena le na odnose med ljudmi, zlasti med spoloma. Strast kot ‘ivljenj-ski odnos izvorno izvabi in izzove bistvene lastnosti svojega pred-meta. Ni zaslepljujo~a, zatemnjujo~a mo~, ampak osvetljujo~a, razkri-vajo~a. ê je v ~loveku ve~ mo~nih nasprotujo~ih si instinktov, strasti,ve~ bistvenih lastnosti zvabi na dan. ê je evropska tradicija predNietzschejem videla izklju~evanje med objektivnostjo spoznanja in~ustvi, pa je Nietzsche videl le pozitivno spoznavnoontolo{ko vlogo~ustev (strasti, instinktov). Mislim, da je spoznavna vloga ~ustev lah-ko dvojna: tako razkrivajo~a kot tudi zatemnjujo~a in zakrivajo~a, ko~ustva utrjujejo predsodke, dogme, napa~ne podmene, teorije, straho-ve, bojazni in podobno. Ne obstaja samo spoznavno ustvarjalna, pro-duktivna vloga ~ustev, ampak tudi kontraproduktivna in zaviralna.Sodobne analize in ocene tveganja razli~ne tehni~ne uporabe znans-tvenega spoznanja vidijo predvsem v ~ustvu strahu nerazumen odporjavnosti do razli~nih tehnologij, kot so na primer genska manipulacijaz rastlinami in ‘ivalmi, gensko spremenjena hrana, oploditev z bio-

237

medicinsko pomo~jo, jedrske elektrarne, uporaba kemi~nih sredstev vkmetijstvu idr.

ê je bilo protistavljanje med ~utnostjo in razumom nujna razse‘-nost teoreti~nega mi{ljenja, kot se je pojavila z gr{ko filozofijo (zna-nostjo), pa je bila hkrati tudi kal kasnej{e krize odnosa med znanstve-nim in neznanstvenim oziroma predznanstvenim odnosom dodejanskosti, kot izhaja iz »sveta ‘ivljenja«. Na usodnost tega nesklad-ja je pokazala zlasti Husserlova in Heideggerjeva fenomenolo{ka os-mislitev znanosti. Pri obeh mislecih pa ni {lo za kak{no premostitevali dopolnitev te razpoke s ~ustvi in verovanjem, kot bi lahko razume-li pritrdilne odgovore na vpra{anje iz slovenskega javnega mnenja, alise preve~ verjame v znanost, premalo pa ~ustvom in verovanjem. Kri-za odnosa med znanstvenim in neznanstvenim odnosom do dejan-skosti se danes ka‘e na primer v razhajanjih med strokovno oceno inlai~nim dojemanjem najrazli~nej{ih mo‘nih tveganj, povezanih s teh-nolo{ko uporabo znanosti. Navedeno razhajanje se s strani znanstve-ne skupnosti pogosto na kratko odpravi, ~e{ da gre preprosto za ne-vednost in cel niz predsodkov in neutemeljenega strahu, bojazni,povezane z iracionalnim in ~ustvenim odnosom dela javnosti do zna-nosti in tehnologije. To je samo delno res, saj gre za globlje izvore tehnapetosti, ki jih ne bo mo~ preprosto odpraviti z ve~jo popularizacijoznanosti in znanstvenotehni~nih mo‘nosti prek najrazli~nej{ih medi-jev. Osnovni problem je v tem, da se javnost zaveda, da znanstveno-tehnolo{ki napredek kljub vsej dobrobiti ni uspel prepre~iti in obvla-dati svojih lastnih {tevilnih »stranskih« negativnih, nenamernihposledic. Del javnosti intuitivno sluti, da ne more biti nobenih zagoto-vil, da bomo imeli v prihodnje opravka samo s pozitivnimi, ‘elenimirezultati uporabe znanja. Strokovnjaki pogosto izhajajo ravno iz teneizre~ene optimisti~ne predpostavke pri svojih dokazovanjih o ne{-kodljivosti za ~loveka in naravo uresni~enih in raz{irjenih znanstve-notehnolo{kih re{itev. Obstajata dva razloga za konfliktno neskladjemed znanstveno in lai~no racionalnostjo: vrednotni in spoznavni.Vrednotnopsiholo{ka izhodi{~a bolj kot spoznavna vplivajo na to,kak{en je odnos ljudi do razli~nih tveganj. Izvedenci se po Becku(1992: 58) motijo o empiri~ni pravilnosti svojih implicitnih vrednotnihpredpostavk, kaj je za ljudi sprejemljivo in kaj ne. Soo~ata se lai~nadru‘bena in znanstvena racionalnost. Kot se je nekdaj sku{alo pomiri-ti nasprotje med racionalizmom in empirizmom, podobno Beck trdiza znanstveno racionalnost, da je ta prazna brez dru‘bene, dru‘benapa slepa brez znanstvene racionalnosti. S trditvijo, »da preve~ verja-memo v znanost, premalo pa v ~ustva in verovanja«, se je v SJM 93/2strinjalo 39,9 %, v SJM 2000/2 pa 42,7 %. Nekoliko je porasla »iracio-nalnost«. Mo{ki sogla{ajo nekoliko manj kot ‘enske, vendar spremen-ljivka spol ni statisti~no pomembna. So pa statisti~no pomembnespremenljivke starost, izobrazba in vernost.



Znanost in vera: odnos do izvora ~loveka

Darwinova evolucijska teorija je poleg Kopernikove heliocentri~neprimer revolucije v znanosti, ki je zamenjala obstoje~e nazore in vred-note, podprte s tako mo~no dru‘beno institucijo, kot je bila tedaj kato-li{ka cerkev. Darwinova evolucijska teorija je nujno izzvala svetov-nonazorski konflikt, kot ga je svoj ~as Kopernikova revolucija vastronomiji, ker je bila v nasprotju z obstoje~imi prevladujo~imi reli-gioznovrednotnimi pogledi na nastanek in mesto ~loveka v celotnem‘ivljenju. Spoznavne in dru‘bene okoli{~ine konflikta Darwinoveznanstvene revolucije z religioznimi pogledi kr{~anstva pa so bile bis-tveno druga~ne kot v Kopernikovem ~asu in zato tudi sankcije cerk-venih institucij niso mogle biti ve~ tako drasti~ne in dramati~ne. Odizida Kopernikove knjige Gibanje nebesnih teles, 1543, do Darwinoveknjige Izvor vrst ter Nastanek ~loveka je minilo ve~ kot 300 let. Procesmodernizacije, ki je bil ‘e v polnem razmahu v nastajajo~ih evropskihindustrijskih kapitalisti~nih dr‘avah, je predstavljal bistveno druga-~en dru‘ben kontekst konflikta. Za proces modernizacije je zna~ilnadiferenciacija razli~nih dru‘benih podsistemov, kot so znanost, religi-ja, politika, ekonomija, pravo, {olstvo, ki sicer u~inkujejo vzajemno, sepa ne me{ajo in izena~ujejo. Prizna se jim relativna samostojnost, karje onemogo~alo, da bi si tak{en podsistem, kot sta na primer religija innjena institucija, s svojimi merili podredil drug podsistem, kot je zna-nost.

Razmerje med znanostjo in vero je odvisno od naslednjih predpo-stavk:1. kak{na je spoznavnometodolo{ka narava, zna~aj znanosti in njen

dru‘benokulturni pomen,2. kak{no je filozofsko razumevanje znanosti,3. kak{en je zna~aj vere in teologije ter njena dru‘bena vloga in dru‘-

beni status cerkve kot religiozne, dru‘bene institucije,4. kak{en je dru‘ben, politi~ni, ideolo{ki kontekst razmerja med zna-

nostjo in vero.Z vidika omenjenih {tirih predpostavk so obstajala razli~na razmer-

ja med znanostjo in vero tako v ~asu kot v prostoru. Novove{ki procesosvobajanja etike in filozofije od religije se je izrazil v razsvetljenskikritiki religije, v njeni tezi o zaporedju, da je najprej treba biti dober~lovek, nato dober dr‘avljan in potem {e dober kristjan. Osvobajajo~iproces znanosti od religije se je kazal v temeljnem prepri~anju, daznanost lahko obstaja brez boga kot kon~ne pojasnjujo~e reference.Razsvetljenska racionalisti~na kritika religije 18. stoletja je izvor religi-je iskala ali v ~lovekovem strahu pred naravnimi silami ali pa v njego-vem nezadostnem znanju, da bi si pojasnil naravne pojave. Zna~aj inobseg nevednosti sta bila sicer lahko v igri pri zgodovinskem izvoruin vzdr‘evanju religije, toda razmerje med vednostjo in nevednostjo

239

ontolo{ko samo na sebi ni bilo izvor religioznosti niti v preteklosti ni-ti v sedanjosti. Preprostega dejstva, da imamo religiozne in nereligioz-ne znanstvenike, ni mogo~e pojasniti z obsegom in kakovostjo vedno-sti oziroma nevednosti enih in drugih. Do druge polovice 19. stoletjaje bila ve~ina znanstvenikov vernih, saj so bili kot otroci vzgojeni vverski kulturi in miselnosti. Ko je bila nereligioznost v dru‘bi sprejetakot nekaj obi~ajnega, ne pa kot nekaj nemoralnega in pokvarjenega,tudi pripadnost k nereligioznosti ni bila ve~ povezana z dru‘benimmoralnim prezirom, preganjanjem in izob~enjem. Generacija znans-tvenikov v 20. stoletju je imela pred seboj ‘e druga~no dru‘beno si-tuacijo in druga~ne svetovnonazorske mo‘nosti kot pa generacijeznanstvenikov pred njimi. Toda tudi pri teh odlo~itvah niso bili v igripredvsem in edino spoznavni razlogi, ampak dru‘inski, vzgojnopsi-holo{ki ter {ir{i, antropolo{ki in dru‘benopoliti~ni. Danes obstajata vglavnem dva tipa vernih znanstvenikov. Eni vzamejo religijo kot ne-kaj popolnoma nepovezanega s svojim znanstvenim po~etjem in jihne vznemirjajo vpra{anja, ali je verovanje skladno ali v nasprotju zznanstvenimi spoznanji. Verovanje imajo za nekaj specifi~nega, zatoga nima smisla presojati z znanstveno racionalnostjo. Sprejemajo bib-lijsko izro~ilo in njegove cerkvene razlage. V svojih znanstvenih delihne omenjajo pa tudi ne zanikajo boga. To dr‘o bi lahko ozna~ili za me-todi~no ravnodu{nost do religije. Znotraj znanstvenega dela so verniznanstveniki onstran dileme teizem-ateizem. Drugi tip znanstvenikovsicer ‘eli znanstvenost bolj aktivno vklju~iti v svojo (ne)religioznosvetovnonazorsko prepri~anje, toda ne v svoja dela, kot tega ne po~e-nja tudi prvi tip znanstvenikov. Po tej poti zlasti naravoslovni znans-tveniki pogosto pristanejo pri panteisti~ni religioznosti, ko vidijo vnaravnih zakonih manifestacijo bo‘anske umnosti in urejenosti. Todr‘o je Einstein v diskusiji z Nilsom Bohrom o razlagi kvantnome-hanskih pojavov izrazil s prispodobo »Bog se ne kocka«. Teoretski fi-zik Stephen Hawking pa je takole komentiral Einsteinov vzklik: »To-da vse ka‘e, da je Bog nepobolj{ljiv igralec iger na sre~o, kocko pame~e vedno, kadar ima le priliko« (Hawking, 1994: 59). Statisti~no,verjetnostno deterministi~no razse‘nost realnosti danes znanost od-kriva na vseh ravneh in podro~jih: mikroskopskih in makroskopskih,v naravi, dru‘bi in celo ~lovekovih nevrofiziolo{kih miselnih proce-sih. Znanost govori o deterministi~nem kaosu.

S prodorom in uveljavitvijo statisti~no deterministi~nih opisov bi vnasprotju z Einsteinom lahko celo rekli, da {e Bog ne bi mogel ustva-riti sveta brez naklju~nosti. To je sicer lahko videti poni‘ujo~e za ne-skon~ni bo‘anski razum, toda znanstvena spoznanja bodo prispevalak temu, da bo postal doma~ druga~en koncept bo‘anske umnosti, kotpa so ga poznala pretekla obdobja. Celo gibanje planetov okoli Sonca,kar je sinonim za stroge deterministi~ne zakonitosti, v velikem ~asov-nem obdobju vklju~uje element kaoti~nosti, zato so tudi izra~uni o gi-



banju planetov za oddaljeno prihodnost nenatan~ni in vklju~ujejo vseve~ napak. V naravi in dru‘bi je oboje: red in nered, kaoti~nost in za-konitost, zakonitost in naklju~nost. Znanost odkriva nered v redu inred v neredu.

Cerkev kot institucija se avtoritarno ne vme{ava ve~ v znanost, ra-zen v izjemnih primerih, ko gre za eti~ne dileme uporabe medicinsko-tehni~nih postopkov, oploditve z biomedicinsko pomo~jo, eksperi-mentiranja s ~love{kimi zarodki, manipuliranja z gensko zasnovo~loveka in podobno. Teolo{ki misleci se vklju~ujejo v razlage naravo-slovno znanstvenih rezultatov z mo‘nimi svetovnonazorskimi sklepi.Cerkev ne posega doktrinarno v znanstvene razprave, kak{no sme inkak{no ne sme biti razumevanje znanstvenih resnic in znanstvenihspoznavnih mo‘nosti, ~eprav je razumljivo, da so ji nekatere razlagebolj v{e~ne kot druge. Znanost se ne ~uti ve~ omejena in ogro‘ena odCerkve, pa~ pa se obratno nosilci in razlagalci verskih dogem lahko~utijo ogro‘ene od znanosti, ~e svetovnonazorsko ustrezno ne razlo‘i-jo njenih odkritij.

Za novove{ko razmerje med znanostjo in vero je zna~ilnih ve~ sta-li{~.

1. Stali{~e avtoritarnosti, kjer gre za nadrejenost verskih dogem inrazlag znanosti. To stali{~e je bilo v stalnem nasprotju s svobodo inkriti~nostjo filozofskega in znanstvenega duha. Porajalo je konflikt-nost med obema podro~jema in vodilo celo v smrtne obsodbe nosilcevnovih znanstvenih spoznanj.

2. Stali{~e popolne istovetnosti med znanstvenimi in verskimi re-snicami. ê je bog stvarnik nebes in zemlje, narave in ~loveka, potemnaj bi spoznanja stvarstva vodila k spoznanju njegovega stvarnika.Znanost, religija in filozofija naj bi bili samo trije razli~ni na~ini doje-manja in spoznanja absolutnega. To je bil v bistvu tudi osnovni ak-siom Heglove filozofije. V njegovem sistemu je umetnost izra‘anje ab-solutnega na na~in zaznave, torej {e v ~utni obliki, v religiji na na~inpredstave, v filozofiji (in znanosti) pa v pojmovni obliki.

3. Stali{~e dualizma, na~elne razli~nosti, kjer sta znanost in verarazli~ni obliki vedenja: prva o kon~nem, tostranem, pogojenem, empi-ri~nem, druga o onostranem, duhovnem, absolutnem, nepovzro~e-nim, nepogojenim. Vera daje resnico o transcendentnem, metafizi~-nem, znanost pa o tostranem, fizi~nem. To dualisti~no stali{~e imalahko tudi hierarhi~no obliko, ~e{ verske resnice so primarne nasprotivsem ostalim. Ne poudarja se samo razli~nost, ampak vrednotno hie-rarhi~ni zna~aj razli~nosti. Dualisti~no stali{~e je celo v primeru svojehierarhi~ne razli~ice dalo ve~ svobodnega duhovnega prostora zaznanstveno raziskovanje. Zmanj{ala se je mo‘nost konflikta med zna-nostjo in vero in {e zlasti med znanostjo in Cerkvijo kot versko indru‘beno ustanovo, ki je varuhinja in razlagalka verskih resnic ter po-srednica med bogom in ~lovekom. Verske resnice niso prizadete in

241

ogro‘ene z znanstvenimi razlagami in obratno, znanstvene razlageniso omejene z verskimi. Ta doktrina je bila neko~, ko je Cerkev {eimela duhovni monopol, pomembna za vzpostavljanje svobodeznanstvenega mi{ljenja. Danes je morda bolj pomembna za Cerkev,ker ima znanost vse ve~jo duhovno, spoznavno, kulturno avtoriteto.V 20. stoletju je bila znanost od Cerkve vse manj ogro‘ena in omejeva-na. Bolj so jo za~ele ogro‘ati avtoritarne politike in njene ideologije. Zvzponom znanstvenotehni~ne civilizacije se religija ~uti bolj ogro‘enapo znanosti kot pa obratno.

4. Stali{~e o na~elni spoznavno-ontolo{ki omejenosti in nezadostno-sti znanosti zastopajo predvsem teologi in filozofi. Znanost da se nespra{uje po kon~nih vzrokih, po skrajno robnih pogojih in predpo-stavkah, zato je znanstvena razlaga narave, ~loveka, njegovega na-stanka, mi{ljenja idr. vedno nezadostna in jo lahko dopolnita le verain teologija. Nezadostnost znanosti po tej razlagi ni samo ontolo{ka,spoznavna, ampak je tudi eksisten~na, antropolo{ka. Znanost ne dajeodgovora na vpra{anje o smislu ~lovekove eksistence. V tem, da seznanost ne spra{uje po kon~nih, poslednjih vzrokih in smotrih, viditeologija na~elno pomanjkljivost znanosti. Kon~ni vzroki so za teolo-gijo transcendentni, nenaravni, duhovni, bo‘anski. Znanost je sicerglede na svoja vpra{anja in probleme spoznavno vedno nepopolna,toda ta nepopolnost je njej notranja, je bistvena razse‘nost naraveznanosti. Ni njena pomanjkljivost, ampak odlika. Nezadostnost zna-nosti ni v tem, da ni transcendentna, zunajsvetovna, metafizi~na,nadnaravna in da ni nikdar spoznavno dovr{ena. Razli~na je neza-dostnost znanosti z vidika teologije, filozofije in znanosti same.Heideggerjeva osmislitev moderne, novove{ke znanosti vidi njenobistveno zamejenost v tem, da se pa~ na znanstven na~in, to je v jezi-ku in metodi katerekoli znanstvene discipline, ni mogo~e spra{evati obistvu znanosti same. Vse znanosti so sicer vezane na »nezaobidljivo«v krogu svojega predmeta, a vendar jim to ostaja nedosegljivo in stal-no zakrito (Heidegger, 1989). Na svoj na~in se stiska neskladja medkompleksno realnostjo in specializirano, disciplinarno naravo moder-ne znanosti izra‘a v potrebi po njeni celostni nasproti dosedanji pre-vladujo~i redukcionisti~ni umerjenosti. Za Heideggerja pa te‘nja, ki seka‘e v meddisciplinarnosti in ve~disciplinarnosti, {e vedno ostajaznotraj bistva moderne znanosti kot teorije dejanskosti. Mislim, daHeidegger ne upo{teva mo‘nosti, da se s tovrstnimi procesi v zna-nosti sami za~ne spreminjati tudi dosedanji na~in mi{ljenja moderneznanosti in njenega odnosa do dejanskosti. Za Heideggerja bistvo mo-derne znanosti in znanstvenega mi{ljenja tudi na najbolj teoretski rav-ni kljub vsem njenim spoznavnim revolucijam in razvoju ostaja nes-premenljivo. To pa je ravno vpra{ljivo in sporno. Heideggerjevospra{evanje o bistvu moderne znanosti se ne kon~uje v kak{ni zahte-vi, da se njena na~elna »nezadostnost« in »omejenost« dopolnita s



transcendenco, ampak da se ohranja in prizna druga~en odnos do bi-vajo~ega in biti, ki za znanost ni mogo~ zaradi njenega bistva. Njego-va »dopolnitev« je v poskusu osmi{ljanja znanosti, v rehabilitaciji bis-tva mi{ljenja, ker znanost po njegovem ne misli in ne more misliti.Heidegger s tem ne poni‘uje znanosti. Ima le svojsko predstavo o bis-tvu mi{ljenja, ki se razlikuje od mi{ljenja moderne znanosti.

Znanost ne vidi svoje pomanjkljivosti v tem, da se ne spra{uje ponadnaravnih, kon~nih vzrokih. To je ravno njena odlika, ki je bila po-goj za nastanek moderne znanosti. Videti pomanjkljivost znanosti vtem, da se ne spra{uje po nadnaravnih kon~nih vzrokih in smotrih bi-vajo~ega, bi bilo isto kot videti pomanjkljivost {aha v tem, da z njim nimogo~e igrati taroka. Razli~ne igre ni mogo~e igrati z istimi pravili,saj potem ne bi {lo ve~ za razli~ne igre. S pravili znanosti, znanstveno-raziskovalnega dela, ni mogo~e zadostiti religiji in obratno, toda zara-di tega ni nobeno od teh podro~ij pomanjkljivo in nezadostno v svo-jem lastnem okviru. To je videti tako samo tedaj, ~e obe podro~jipresojamo z merili, ki so jim tuja. Moderna znanost se je za~ela, ko seje nehala spra{evati po kon~nih vzrokih in smotrih, kar pa ne pomeni,da se je znanost odrekla iskanju vse bolj splo{nih in temeljnih zakoni-tostih o naravi in dru‘bi, ki pa ostaja vedno imanentno, ne pa trans-cendentno. Nekateri naravoslovci sicer mislijo, da je treba spra{evanjepo najbolj temeljnih predpostavkah prepustiti filozofiji in religiji. Teo-reti~ni fizik Stephen Hawking se s tem ne strinja in sodi, »da so za~et-ni pogoji vesolja povsem enako primeren predmet znanstvenih {tudijkakor lokalni fizikalni zakoni« (Hawking,1994: 46).

5. Stali{~e o spoznavni ravnodu{nosti med znanostjo in religijo so-di, da je vera za znanost nepomembna in obratno. Vera je utemeljenain posredovana z razodetjem iz Svetega pisma, ne pa z raziskovanjemnarave in dru‘be. Noben napredek znanosti vere ne more niti ogrozi-ti niti se ga ne more uporabiti za njeno potrjevanje in dokazovanje.^lovek je v vrednotnem, duhovnopsihi~nem odnosu do svetega, du-hovnega, bo‘anskega, absolutnega, ne pa v spoznavnem. Bo‘ansko,absolutno, ne more biti predmet empiri~nega, eksperimentalnegaznanstvenega dokazovanja ali zanikanja. Vera ni odvisna od razmerjamed znanjem in neznanjem. To stali{~e je danes zelo raz{irjeno in po-meni nekak{no spravo in pomiritev med znanostjo in vero v prevla-dujo~i znanstvenotehni~ni kulturi.

Glede na to, kako polovica vernih Slovencev sprejema Darwinovoevolucijsko teorijo, bi se moglo re~i, da imajo dualisti~no, pomirjajo~e,ne pa konfliktno, izkju~ujo~e stali{~e do odnosa znanosti in vere. Kar46,7 % verujo~ih je izjavilo, da se jim zdi resni~na trditev, da so seljudje razvili iz zgodnej{ih ‘ivalskih vrst. Samo nekoliko ve~jemu {te-vilu vernikov (49,7) pa se zdi trditev neresni~na. Presenetljivo pa je,da je med verujo~imi ve~ji odstotek darvinistov kot med neverujo~i-mi, saj kar 63,7 % neverujo~ih misli, da trditev ni resni~na. Lahko sa-

243

mo ugibamo, kak{ne predstave o izvoru ~loveka imajo ti ateisti, ki nesprejemajo Darwina. Pred leti je bila v modi razlaga, da je za~etni raz-voj ~loveka na Zemlji delo zunajzemeljske civilizacije. Mogo~e so tiateisti privr‘enci tak{ne hipoteze o nastanku ~loveka, kar pa je v nas-protju z vsemi do sedaj splo{no veljavnimi zgodovinskoarheolo{kimi,antropolo{kimi in biolo{kimi spoznanji.

V celoti 63,3 % anketirancev misli, da je resni~na trditev, da so seljudje razvili iz zgodnej{ih ‘ivalskih vrst, 20,1 % jih misli, da ni resni~-na, 16,6 % pa jih je neodlo~enih. V bistvu se niso dosti spremenili su-marni odgovori, ~e jih primerjamo s SJM 1993/2.

[kodljivost moderne znanosti

Znanje je pozitivna vrednota. Znanstvena vednost je bolj{a od neved-nosti. Ta aksiom je fizik E. Fermi izrazil takole: »Karkoli ima naravana zalogi za ~love{tvo, kakorkoli neprijetno utegne biti, moramo toljudje sprejeti, kajti neznanje ni nikoli bolj{e od znanja« (navedeno poStrnad, 2001). Znanje je eden klju~nih temeljev materialne blaginje~loveka in ~love~nosti sploh. Kakr{enkoli dvom o tej svetinji in odliki~loveka zahteva veliko mero natan~nosti in previdnosti. Znanja in nje-gove tehnolo{ke uporabe ne moremo vsevprek obtoèvati za sen~nestrani napredka. Treba je trezno in preudarno razkriti ontolo{ko zlouporabe znanja in znanosti. Nekriti~ni znanstvenotehni~ni optimistipa nehote ravno zakrivajo in/ali omalovaùjejo to razse`nost uporabeznanja. Razkrivanje tega zla, to je nenamernih in neèlenih posledic,nima namena, da bi razvrednotilo znanje in da bi se odrekli njegoviuporabi. ê znanje, in {e zlasti mo`nosti njegove uporabe, zadevajo~loveka, njegovo zdravje, psiho, imetje, varnost, Fermijeva trditev nevelja absolutno, ampak relativno, to je odvisno od okoli{~in in u~in-kov znanja na ~loveka. Ne velja tudi za primere, ko je znanje pridob-ljeno na neeti~en na~in ali z velikim tveganjem za ~loveka in okolje.Za ve~ino ljudi bi bila najbr` neznosna psihi~na obremenitev, ~e bi jimznanost lahko povedala, kdaj bodo umrli. Bi tak{no znanje imeli zabolj{e od neznanja? K sre~i tak{nega znanja ljudje ne bodo nikdarimeli in zato naj se obrnem k drugim bolj realisti~nim primerom. Reci-mo, da astronomi odkrijejo, da bo na Zemljo padel ogromen komet,nimamo pa {e sredstev, da bi katastrofo prepre~ili. Dvomim, da bi bi-la za ve~ino ljudi tak{na vednost bolj{a od nevednosti. Nasprotno, tobi bila tragi~na, ne pa bolj{a vednost o bli`njem koncu. Mislim, da bive~ina ljudi raje neobremenjeno do~akala tak{en konec z nevednostjokot pa z vednostjo. Vsaka znanstvena vednost za ljudi ni bolj{a od ne-vednosti. Nekateri neozdravljivo bolni ho~ejo vedeti, drugi pa ne, ko-liko ~asa bodo {e ìveli. Zdravniki zato dajejo toliko tovrstnih infor-



macij, kolikor jih razli~ni bolniki sami èlijo. Za znanstveno vedenje,ki se nana{a na prihodnost, bi Fermijeva trditev veljala brezpogojnosamo, ~e bi hkrati imeli tudi mo`nosti, da spremenimo spoznani neè-leni potek dogodkov. Vednost, ki je nemo~na, da bi spremenila nelju-bi potek dogodkov, gotovo ni dobra. V takih primerih je za mnoge lju-di nevednost bolj{a od vednosti. Ali pa Fermijev aksiom velja vsaj zaznanje, ki se nana{a na sedanjost in preteklost? Ne vselej! Tudi vsakavednost, ki se nana{a na preteklost in sedanjost, ni bolj{a od nevedno-sti. ê posvojenec izve, da njegovi kru{ni star{i niso tudi biolo{ki, selahko znajde v silni psihi~ni razdvojenosti. Fermijeva kategori~na tr-ditev bi veljala tedaj, ko je znanje popolnoma nepomembno za ~love{-ke zadeve, toda v tem primeru je znanje onstran dobrega in zlega, za-to vrednotna oznaka »bolj{e« ni primerna. Fermijev aksiom velja zaznanje o mo`nih dru`benih in ekolo{kih/okoljskih posledicah upora-be znanja. Vsako znanje o mo`nih neèlenih posledicah uporabe zna-nja je nesporno bolj{e od neznanja, ker tak{no znanje postaja dejavnikodlo~itve, ali bomo znanje uporabili ali ne. ê smo si pridobili znanjeo mo`nih kvarnih u~inkih uporabe znanja za ~loveka, za okolje, za os-talo ìvljenje, potem se lahko druga~e obna{amo, kot pa ~e tega ne bivedeli. Ravno to strategijo izraà »na~elo previdnosti«. Vednost omo`nih {kodljivih u~inkih je vedno bolj{a od nevednosti. Nezadostnanaravnanost k pridobivanju tak{nega znanja je tudi prispevala h kopi-~enju nenamernih in nezaèlenih posledic dru`benega razvoja, podpr-tega z znanostjo in tehnologijo.

Danes smo na pragu obdobja, ko se za~ne dvomiti o neizpodbitniresnici, da »neznanje ni nikoli bolj{e od znanja«. [e vedno prevladujerazsvetljenski, nekriti~ni, optimisti~ni koncept znanosti, ki ne priznanjene tragi~ne narave. Filozof Nietzsche je bil v drugi polovici 19. sto-letja med prvimi, ki je odkrival »tragi~nost spoznanja«. Ta se pokaè,ko ~lovek izkusi »meje znanosti«, ko spregleda »njen v bistvu logikeskriti optimizem« (navedeno po \uri}, 1985: 15). Tragi~na narava nesamo uporabe znanja, ampak na nekaterih znanstvenih podro~jih tudipridobivanja znanja samega se je na razli~ne na~ine razkrivala è do-slej, {e bolj pa se bo v prihodnje. Sprejemajo se zakoni o biotehnologi-ji, ki opredeljujejo pogoje raziskovanja, ki naj bi izklju~ili mo`na tve-ganja za ~loveka in okolje. Pri uporabi znanja se njegova tragi~nanarava prizna v zahtevi po spo{tovanju na~ela previdnosti, v nujnostiodlo~anja v razmerah spoznavne negotovosti, v nenamernih in neza-èlenih ekolo{kih, okoljskih in dru`benih posledicah. Nietzsche je tr-dil, da na dolgi rok ni mo`no oceniti {kodljivosti ali koristnosti posle-dic na{ega delovanja. Danes je v vseh dru`bah veliko politikov instrokovnjakov, ki so trdno prepri~ani, da so tak{ne stvari kot globali-zacija, ~im bolj svobodno funkcioniranje trga, vse hitrej{a in vse boljraznovrstna uporaba moderne biotehnologije, vse univerzalnej{a teh-nizacija ~lovekovega ìvljenja in narave dolgoro~no koristni za ~love{-

245

tvo. Kristusove besede »O~e, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo«, jeNietzsche imel za povr{ne, ker predpostavljajo, da je znanje vzrok do-brih postopkov, neznanje pa slabih. Vsaka uporaba znanja ima svojsplet dobrega in zlega. To je Nietzsche izrazil s prispodobo, da je hu-di~ najstarej{i prijatelj spoznanja (Nietzsche, 1988: 78). Ne ovekove-~am nevednosti. Treba je pridobiti novo znanje in modrost o znanjusamem, o razmerju med koristnostjo znanja in neznanja ter o tragi~-nosti njegove uporabe. ^love{tvo ima za seboj izku{nje ne samo na-merne zlorabe znanosti, ampak uporabe znanosti z najbolj{imi name-ni, toda z dolgoro~no nenamernimi, {kodljivimi posledicami. Na totragi~no razse`nost znanosti moramo biti enako ali pa {e bolj znans-tveno pozorni, kot smo na vse mogo~e bli`nje in daljne koristi znans-tvenih spoznanj. S tragi~no naravo znanosti in tehnologije bomo mo-rali ìveti, ker iz znanstvenotehni~nega sveta ne moremo izstopiti, nemoremo pa ga tudi ve~ tako graditi, kot smo ga zadnjih 300 let. Tra-gi~nosti moderne znanosti ne bomo odpravili s prepovedjo in omeje-vanjem raziskovanja, ampak moramo bolje znanstveno raziskati in ra-zumeti vse mo`ne razse`nosti in globino te tragi~nosti in ravnati vskladu s tem pridobljenim spoznanjem.

Kako ljudje dojemajo tragi~nost znanosti, kot to izhaja iz Sloven-skega javnega mnenja 2000/2? Da je v »celoti gledano moderna zna-nost bolj v {kodo kot v korist«, jih sogla{a 27,7 %, ne sogla{a pa44,1 %. Velik odstotek (20,7) jih ima ambivalenten odnos do trditve,saj z njo niti sogla{ajo niti ne sogla{ajo. Spol, starost, izobrazba, ver-nost so statisti~no pomembne spremenljivke. Znanstveno vedenje, kiga posreduje izobrazba, je pomembna razse`nost osebnostne identite-te ter poklicne dejavnosti, zato je razumljivo, da vi{je izobrazbeneskupine v manj{em obsegu razvrednotijo dobrobit moderne znanosti,saj bi v tem primeru to vklju~evalo priznanje {kodljivosti lastne po-klicne dejavnosti, ~e temelji na pridobljenih znanstvenih spoznanjih.

Okoljska vsemogo~nost znanosti in okoljska {kodljivostmodernega na~ina ‘ivljenja

Stopnja tega prepri~anja se izra‘a v strinjanju s trditvijo, da bo moder-na znanost »re{ila vse na{e probleme v zvezi z okoljem, ne da bi se za-to na{ na~in ‘ivljenja kaj dosti spremenil«. Mnoga razhajanja o na~inure{evanja sodobne okoljske krize se vrtijo ravno okoli dileme, ki jevsebovana v navedeni trditvi. @e pred leti so nekateri nasprotnikiokoljevarstvenih omejitvenih ukrepov zastopali stali{~e, da je trebanajti tehni~ne re{itve na primer za nastalo pomanjkanje vode, ne paza~eti z omejitvami in prepovedmi uporabe vode za pranje avtomobi-



lov, zalivanje vrtov in podobno. Ob~e sporo~ilo je bilo naslednje:spodbuditi se mora iskanje tehni~nih re{itev za pojavljajo~e se fizi~neokoljske omejitve in zmogljivosti okolja, ne pa spreminjati na{e potre-be, navade, razvade in na~ina ‘ivljenja sploh. Prepri~anje o okoljskivsemogo~nosti znanosti in tehnologije imamo lahko za primer reduk-cionisti~nega stali{~a glede mo‘nega izhoda iz okoljske krize. Ta jedanes najbolj pogost. Toda znanstvenotehnolo{ki redukcionizem niedini. V primerjavi s SJM 1993/2 se je v letu 2000 pove~alo {tevilo teh,ki ne sogla{ajo z zgoraj navedeno trditvijo, z 41,6 % na 48,7 %. Rahlose je oslabila scientisti~na paradigma. Vse spremenljivke: spol, starost,izobrazba, vernost, so statisti~no pomembne. Z nara{~anjem izobraz-be upada prepri~anje o okoljski vsemogo~nosti moderne znanosti.Skupina z vi{jo in visoko izobrazbo je najmanj scientisti~no usmerje-na, ~eprav bi lahko pri~akovali nasprotno. Kar 60 % anketirancev zvi{jo in visoko izobrazbo ne sogla{a s trditvijo, z osnovno{olsko izo-brazbo pa jih ne sogla{a samo 38,7 %. Tisti z vi{jo in visoko izobrazboimajo bolj realisti~no predstavo o mo‘nostih znanosti, da re{i vseokoljske probleme. Opravka imamo z zanimivo situacijo: manj izobra-‘eni bolj zaupajo v okoljsko vsemogo~nost znanosti kot bolj izobra‘e-ni, hkrati pa manj izobra‘eni bolj sogla{ajo s trditvijo, da je modernaznanost bolj v {kodo kot v korist in da preve~ zaupamo v znanost,premalo pa ~ustvom in verovanjem. Bolj izobra‘eni sicer dajejo pred-nost znanstveni racionalnosti pred ~ustvi in verovanjem, vendar neovekove~ajo okoljske vsemogo~nosti znanosti. Odgovori vernih v pri-merjavi z nevernimi so bili v skladu s pri~akovanji pri trditvi, da pre-ve~ zaupamo znanosti, premalo pa ~ustvom in verovanjem ter pri tr-ditvi o {kodljivosti moderne znanosti. Pri okoljski vsemogo~nostiznanosti pa nas presenetijo odgovori vernih, ki v ve~ji meri (24,3 %)kot neverni (20,4 %) sogla{ajo s trditvijo, da bo moderna znanost re{i-la vse okoljske probleme, ne da bi se zato na{ na~in ‘ivljenja kaj dostispremenil.

S trditvijo da skoraj vse, »kar sodi k modernemu na~inu ìvljenja,{kodi okolju«, se strinja 44,7 %. To je v bistvu istovetno z odgovoriiz SJM 1993/2. Statisti~no pomembne so vse spremenljivke. Verni(48,7 %) bolj sogla{ajo s trditvijo kot neverni (39,5 %). Verni so boljskepti~ni do okoljske dobrobiti modernega na~ina ìvljenja kot so os-tale modalitete (ne)vernosti. Verni bolj kot neverni, kar je presenetlji-vo, ~e se predpostavi standardno stereotipno razmerje med znanostjoin vero, zaupajo v okoljsko vsemogo~nost znanosti, a hkrati so boljkot neverni prepri~ani o {kodljivosti moderne znanosti in modernegana~ina ìvljenja za okolje. Oboje ne gre skupaj. Ni logi~no verjeti vokoljsko vsemogo~nost moderne znanosti in biti obenem prepri~an onjeni okoljski {kodljivosti. Javnomnenjska zavest se tudi v tem prime-ru ne ozira na logi~nost. Zdru`ljivo pa bi bilo prepri~anje o okoljskivsemogo~nosti moderne znanosti in okoljske {kodljivosti modernega

247

na~ina ìvljenja, ker za vse okoljske nev{e~nosti gotovo ni kriva mo-derna znanost, ampak moderen na~in ìvljenja. êprav je modernaznanost povezana z modernim na~inom ìvljenja, pa ju ne smemopoistovetiti, saj k modernemu na~inu ìvljenja sodi marsikaj, kar niznanost. Vsebina pojma modernega na~ina ìvljenja je mnogo {ir{a inraznovrstnej{a od moderne znanosti.

Prioriteta vrednot

Varovanje okolja je samo ena izmed {tevilnih mo‘nih vrednot in jelahko v koliziji z mnogimi drugimi. Prevladujejo privr‘enci prioritetdrugih, neokoljskih vrednot (43,2 %). S trditvijo, da »v ‘ivljenju obsta-jajo pomembnej{e stvari, kot je varovanje okolja«, pa ne sogla{a30,2 %. Je pa kar 20,2 % neopredeljenih, ki imajo bolj pretanjeno razu-mevanje razmerja neokoljskih in okoljskih vrednot. Mogo~e imajo si-tuacijski pogled na hierarhijo vrednot, ki je odvisna od okoli{~in. Vnekih okoli{~inah imajo neokoljske vrednote prednost pred okoljski-mi, v drugih pa ne. Ne gre torej za absolutno, od ~asa in okoli{~inneodvisno lestvico vrednot. Ne gre pa tudi za subjektivno, poljubno,ampak za relacijsko naravo vrednot. Vse spremenljivke so statisti~nopomembne.

Glede prednosti ekonomskega razvoja ali varovanja okolja je slo-venska javnost skoraj simetri~no razdeljena. Polovica (45 %) bi dalaprednost varovanju okolja, ~etudi bi to pomenilo po~asnej{o gospo-darsko rast, druga polovica pa bi dala prednost (45 %) gospodarskirasti, ~etudi bi okolje zaradi tega nekoliko trpelo (SJM 95/2). Skorajpolovica vpra{anih sogla{a s trditvijo, da nas preve~ skrbi prihodnostna{ega okolja, premalo pa vse, kar se danes dogaja v zvezi s cenami inzaposlitvijo. Odgovori v letu 2000 (48,2 %) so skoraj isti kot v SJM 97/3 (48,6 %). Ve~je je odstopanje v primerjavi z letom 1993 (51,4 %). V le-tu 2000 je na dobro tretjino poraslo {tevilo teh, ki ne sogla{ajo s trdi-tvijo, vendar pa s slabo polovico {e vedno prevladujejo tisti, ki sodijo,da pretiravamo s skrbjo za okolje v primerjavi s socioekonomskimiproblemi (zaposlenost in cene). Poraslo je sicer {tevilo privr‘encev, kise zavedajo pomembnosti okoljskih vrednot, vendar so {e vedno vpremo~i ti, ki dajejo prednost socioekonomskim vrednotam, kar po-meni, da se zaradi socioekonomskega stanja ~uti prizadetega ve~ ljudikot zaradi okoljskih razmer. Nekateri okoljski parametri so se v ob-dobju 1993–2000 izbolj{ali, na primer kakovost povr{inskih voda, {evedno pa ostaja velik problem ravnanje s komunalnimi in industrij-skimi odpadki ter izpust toplogrednih plinov.



Gospodarska rast, ~love{ki napredekin varovanje okolja

Ideja napredka, najprej znanstvenega, nato tehni~nega in potem splo-{no dru‘benega, je dedi{~ina razsvetljenskega, prometejskega projek-ta, da si bo ~love{tvo ustvarilo sre~o na Zemlji, ~e mu bo uspelo vsesvoje sile zdru‘iti v pokoritvi in nadzoru narave. Pojmovanje napred-ka je sicer povezano z linearno predstavo ~asa, toda linearnost ~asa jepredhodnica ideje napredka. Z monoteisti~no judovsko in kasnejekr{~ansko religijo linearni ~as nadomesti cikli~nega. Vse stare civiliza-cije so ~as simbolizirale s krogom, umetniki pa so ga celo ponazorili ska~o, ki grize svoj rep. Ta krog se je z judovskim in kasneje s kr{~an-skim mi{ljenjem razklenil v premico: stvarjenje sveta, prihod Kristusa,poslednja sodba. Pu{~ica ~asa s ~lovekovo smrtjo v kr{~anski religijiza ~loveka utone v ve~nost, kjer ni ve~ treh ~asovnih razse‘nosti: pre-teklosti, sedanjosti in prihodnosti.

Novove{ki ~lovek je zavezan ideji napredka in razvoja in s tem tu-di linearnemu pojmovanju ~asa. Ekolo{ka spoznanja pa so pomirilaidejo razvoja in kro‘nosti. Biosfera je stara ‘e pribli‘no 3,5 miljardelet. Izpostavljena je evoluciji, vendar zato ni ukinjena njena kro‘na na-rava. V njej potekajo razli~na kro‘enja snovi. Vse ‘ivljenje v biosferiodlikuje kro‘na soodvisnost, ki pa ne izklju~uje evolucije ‘ivljenja.Kro‘na soodvisnost je temelj obnovljivosti virov, ki so sicer omejeni inkon~ni, toda obnovljivost jih dela »ve~ne«. Brez vzajemne soodvisno-sti ‘ivljenja ne bi bila mo‘na njegova evolucija. Moderni ekonomskisistem, ki ga odlikuje gospodarska rast, ima s fizi~nega vidika linear-no naravo in je v temeljnem neskladju s kon~nostjo virov in krogotokiv biosferi. Ta razcep med linearnostjo in kro‘nostjo se ne more v ne-dogled ve~ati in poglabljati. Tudi ~love{ka ekonomija, ki je znotrajbiosfere in od nje odvisna, bo morala re{iti temeljno nasprotje medevolucijo in kro‘nostjo. Gospodarska rast tega nasprotja ne re{uje,ampak ga na dolgi rok zaostruje. Trajnostni razvoj, ~e se ne razume inudejanja kot trajnostna rast, bi lahko teoretsko in prakti~no pomenilpomiritev tega nasprotja. S tem bi bil najden izhod iz velikega konf-likta med naravo in dru‘bo, naravo in kulturo, naravo in dru‘beno-tehnolo{kim napredkom, ki se je razkril v vsej svoji razse‘nosti in glo-bini {ele v zadnjih desetletjih 20. stoletja. ê bi uporabil Marxovomisel iz leta 1844, bi lahko rekel, da gre za »resni~en razplet sporamed ~lovekom in naravo ter ~lovekom« (Marx, 1977: 332, zv. 1).

Skoraj 66 % anketiranih sogla{a s trditvijo, da je treba v Sloveniji za-gotoviti gospodarsko rast, da bi omogo~ili varovanje okolja. Dobrih14 % je neodlo~enih. Ti v celoti s trditvijo niti sogla{ajo niti ne sogla{a-jo. Spol, starost, izobrazba, vernost so statisti~no pomembne spremen-ljivke. Te‘ko ali sploh ni mogo~e razlo‘iti, zakaj verujo~i bolj kot ne-

249

verujo~i postavljajo gospodarsko rast kot pogoj za varovanje okolja, ahkrati verujo~i bolj sogla{ajo s trditvijo, da vse, kar sodi k modernemuna~inu ‘ivljenja, {kodi okolju. Gospodarska rast pa nedvomno sodi kmodernemu na~inu ‘ivljenja.

Zavest Slovencev o povezavi gospodarske rasti in {kode okolja jesimetri~no polarizirana. Dobra tretjina (35,9 %) jih sogla{a s trditvijo,da gospodarska rast vedno povzro~a {kodo okolju, skoraj prav tolikopa jih s trditvijo ne sogla{a (35 %). Kar 21 % je neodlo~enih. Ti najbr‘nimajo ~rno-bele predstave o (ne){kodljivosti gospodarske rasti zaokolje. V anketi SJM 1993/2 jih je sogla{alo 43,7 %, neopredeljenih jeostalo enako, ni pa jih sogla{alo 26,4 %. Samo pod dolo~enimi pogojiali pa za zelo dolgo obdobje dr‘i, da gospodarska rast vedno povzro-~a {kodo okolju. To je veljajo za dosedanje obdobje industrijskega raz-voja. V 80. letih 20. stoletja pa imamo opravka s pojavom razveze, od-klopa (delinking, decoupling) med gospodarsko rastjo ter rastjodegradacije in obremenitve okolja. Z vidika mo‘nosti re{itve ekolo{kekrize sedanje znanstvenotehni~ne civilizacije in njenega prevladujo~e-ga liberalnotr‘nega ekonomskega sistema je odlo~ilno vpra{anje, ali jeta razveza trajna ali pa samo za~asna. ê je trajna, potem to pomeni,da ne obstajajo na~elne, ampak samo prehodne ekofizi~ne omejitveekonomske rasti.

Da bo gospodarski napredek v Sloveniji po~asnej{i, ~e ne bomo skr-beli za okolje, sogla{a dobra polovica anketirancev (51,6 %), 22,3 % jihne sogla{a, neodlo~enih pa je 16,4 %. Razen vernosti so vse spremen-ljivke statisti~no pomembne. Gospodarski napredek je o‘ji pojem od~love{kega napredka, oba pa sta povezana s ~lovekovim izkori{~a-njem in spreminjanjem narave. [tevilo teh, ki ne sogla{ajo s trditvijo,da so ljudje preve~ zaskrbljeni zaradi {kode, ki jo okolju prizadeva~love{ki napredek, se je v letu 2000 v primerjavi z letom 1993 pove~a-lo s 36,1 % na 39,7 %, toda {e vedno prevladujejo tisti, ~eprav ne izra-zito, ki se strinjajo s trditvijo (42,1 %).

Cene, davki, ‘ivljenjski standard, avtonomija,zakonska regulacija in varovanje okolja

Cene in davki so bistveni instrumenti ekolo{ke dav~ne reforme inokoljske politike sploh. So gotovo bolj u~inkoviti kot podrobna okolj-ska regulacija s strogo kaznovalno politiko. Spodbudno vplivajo naokoljske tehni~ne inovacije. Tudi v tr‘ni ekonomiji iz razli~nih razlo-gov (monopolov, dr‘avnih subvencij, nepopolne okoljske informira-nosti) cene ne vklju~ujejo vseh okoljskih stro{kov. Globalizacija trgazaradi odsotnosti ustrezne zakonodaje {e poslab{uje stanje. Ker cene



ne izra‘ajo celotnih okoljskih stro{kov, se ta del prena{a na dru‘bo inprihodnje generacije. Ti zunanji (eksterni) stro{ki zaradi degradacijeokolja niso majhni in lahko v neki nacionalni ekonomiji zna{ajo 3 %, 6% BDP ali pa tudi ve~. V bistvu se {e vedno ponotranji samo majhendel dejanskih okoljskih stro{kov, od 1/4 do 1/10 (Weiszaecker, 1994:120). Cene dobrin in storitev, ki bolj natan~no izra‘ajo na{o obremeni-tev okolja, prispevajo tudi k druga~nemu ekonomskemu in vrednot-nemu odnosu do naravnih virov.

Ideja ekolo{kih davkov se je obnovila in postala bolj realna v 70. le-tih minulega stoletja zaradi zaostrenih okoljskih problemov (âsopisza kritiko znanosti, 1998). Uvedeni naj bi bili davki na tiste dobrine instoritve, ki najbolj obremenjujejo okolje. Ekolo{ki davki ne bi pomeni-li pove~anih dav~nih obveznosti, ker bi se hkrati z uvedbo teh dajatevzmanj{evali ali odpravili drugi davki. Pove~evali bi se davki na pora-bo naravnih virov, zmanj{evala pa obdav~itev dela. Sedaj je situacijaravno obratna. Z druga~no dolgoro~no, postopno usmeritvijo naj biubili dve muhi na en mah: zmanj{ali degradacijo okolja in brezposel-nost. V anketi iz leta 1989 v tedanji Zvezni republiki Nem~iji je zami-sel o ekolo{ki dav~ni reformi podprlo 55 % respondentov (Weiszaec-ker, 1994: 138).

Nekaj manj kot polovica anketirancev (41,5 %) je pripravljenih»pla~evati dosti vi{je cene z namenom, da bi se varovalo okolje«, ne-pripravljenih je 22 %, neodlo~enih (tu sta zdruèni modaliteti »niti-ni-ti« in »neodlo~eni«) pa je 36,5 %. To je ugodna psiholo{ka, politi~naklima, saj bi bili po ustrezni informiranosti najbr` tudi mnogi izmedneodlo~enih pripravljeni pla~evati dosti vi{je cene, da bi se varovalookolje. Spol, starost, izobrazba, vernost so statisti~no pomembne spre-menljivke. Ljudje so bolj pripravljeni pla~evati vi{je cene kot pa vi{jedavke z namenom, da bi se varovalo okolje. Bolj so pripravljeni nepo-sredno (s cenami) kot pa posredno (z davki) prispevati k varovanjuokolja. To je razumljivo, saj pri davkih, zlasti pri integralnem prora~u-nu, ni zagotovljeno, da bo zbrani denar res porabljen za problemeokolja. Vi{je davke je pripravljenih pla~evati 29,8 % respondentov, ne-pripravljenih 34,6 %, neodlo~enih pa je 35,6 %. V primerjavi s SJM 93/2 se je v SJM 2000/2 nepripravljenost pove~ala za 8 %, prav za tolikopa se je zmanj{al % neodlo~enih. Vse {tiri spremenljivke so statisti~nopomembne.

V primerjavi z letom 1993 se je leta 2000 pove~alo s 27,3 % na 31,1 %{tevilo teh, ki so se pripravljeni odpovedati svojemu ‘ivljenjskemustandardu, da bi se varovalo okolje. Zmanj{al se je odstotek neodlo~e-nih: s 47,4 % na 41,4 %. Razen spola so vse ostale spremenljivke stati-sti~no pomembne.

Verjetno je zaradi splo{nega trenda k liberalizaciji v letu 2000 v pri-merjavi z letom 1993 upadlo {tevilo teh, ki sodijo, da bi vlada moralasprejeti zakone, s katerimi bi obi~ajnim ljudem predpisali varovanje

251

okolja, pa ~eprav bi bilo to v nasprotju s pravico ljudi, da sami spreje-majo lastne odlo~itve (71,3 %/1993 : 64,7 %/2000). Statisti~no po-membni spremenljivki sta samo izobrazba in vernost. Z izobrazbo sepove~uje {tevilo teh, ki dajejo prednost zakonski regulaciji pred avto-nomijo okoljskega ravnanja obi~ajnih ljudi. Z vi{jo in visoko izobraz-bo jih tako misli 80,9 %, z osnovno pa samo 58,1 %. Verni (59,8 %) somanj naklonjeni zakonski regulaciji kot neverni (73,4 %). Razlago zato neskladje bi lahko iskali v tem, da so se verni manj poistovetili spovojno komunisti~no vlado, ki je poleg drugih podro~ij urejala tudirazmerje med dr‘avo in cerkvijo ter do dolo~ene mere omejevala ver-sko svobodo, kar se sedaj ka‘e tudi v ve~ji zadr‘anosti vernih dovladne regulacije okoljskih zadev.

Do korektnega okoljskega ravnanja podjetij obstaja ve~je nezaupa-nje kot pa do okoljskega obna{anja »obi~ajnih ljudi«. V letu 1993, 1997in 2000 je prakti~no enak odstotek teh (okoli 82 %), ki zagovarjajookoljsko regulacijo vlade pred avtonomijo podjetij. Vse spremenljivkeso statisti~no pomembne.

Realne ali pretirane trditve o ogro‘enosti okolja in kdonaredi najve~ za bolj{e okolje

Ve~ina respondentov (55,3 %) misli, da mnoge trditve o ogro‘enostiokolja niso pretirane. [tevilni strokovnjaki pa temu najbr‘ ne bi pri-trdili, saj sodijo, da se v javnosti in medijih pogosto pretirava z ogro-‘enostjo okolja (na primer glede odlagali{~ komunalnih odpadkov,se‘iganja kostne moke, gradnje odlagali{~a za nizke in srednje radi-oaktivne odpadke in podobno). V mnogih primerih obstaja neskladjemed ve~inskim javnomnenjskim zaznavanjem in strokovno ocenookoljskega problema. V~asih je javnost silno prizadeta zaradi onesna-‘enosti okolja in poslab{anja bivalnih razmer zaradi hrupa, smradu,prahu, pristojni v podjetju pa zatrjujejo, da imajo vsa ustrezna dovo-ljenja in delujejo v skladu s predpisanimi standardi dopustnih emisij.In{pektorji tudi ni~ ne ukrenejo, ker zatrjujejo, da za to ni zakonskepodlage, hkrati pa je o~itno, da ljudje trpijo zaradi onesna‘enja. Vdrugih dr‘avah bi v takem primeru gotovo pri{lo do to‘be prizadetihdr‘avljanov. Obstaja pa tudi obratna situacija: spoznanja strokovnja-kov o ogro‘enosti okolja so bolj alarmantna, kot pa se tega zavedalai~na javnost. To velja zlasti za tiste procese degradacije, ki je nepo-sredno ne moremo zaznati (onesna‘enost prsti, vode s te‘kimi kovi-nami, spremembe v svetu mikroorganizmov in podobno).

Da Slovenija naredi premalo za okolje, jih v letu 2000 sodi 65,5 %.Vse spremenljivke so statisti~no pomembne. Mo{ki (25,4 %) bolj kot



‘enske (19,7 %) mislijo, da Slovenija naredi dovolj za okolje (ve~ kotdovolj + v glavnem dovolj). Da naredi premalo, je najbolj kriti~na sta-rostna skupina 31–45 let (69,7 %), najmanj pa starostna skupina nad61 let (55,4 %). Z izobrazbo nara{~a {tevilo teh, ki mislijo, da Slovenijanaredi premalo. V najni‘ji (osnovno{olski) izobrazbeni skupini takosodi 57,1 %, v najvi{ji pa 75,9 %. Verni (62,9 %) v manj{em obsegu kotneverni (72,4 %) mislijo, da Slovenija naredi premalo za okolje.

Kdo naredi najve~ za okolje: prebivalci Slovenije, podjetja, vlada?

Da si prebivalci Slovenije prizadevajo bolj kot podjetja in industri-ja, misli 45,5 % vpra{ancev, da si oboji prizadevajo enako, jih sodi21, 7 %, tistih, ki ne vejo oziroma ne morejo oceniti, pa je 28,7 %. Stati-sti~no pomembna je samo spremenljivka starost. S starostjo rahlo upa-da {tevilo teh, ki mislijo, da si podjetja in industrija bolj prizadevajoza varovanje okolja kot prebivalci Slovenije, in sicer s 5,8 % na 2,8 %.Ker vpra{anje vklju~uje ne samo neko subjektivno oceno, ampak jemo‘no o njem imeti tudi bolj informirano objektivno vedenje, je ra-zumljivo, da je v vseh starostnih skupinah velik odstotek teh, ki nevedo oziroma ne morejo oceniti. To velja tudi za vse skupine pri osta-lih spremenljivkah, kjer se ta odstotek giblje med 25 % in 38 %. Najve~jih je v starostni skupini od 18 do 30 let. Ko so anketiranci primerjaliprizadevanje vlade na eni strani ter podjetij in industrije na drugi privarovanju okolja, jih 28,4 % sodi, da si vlada prizadeva bolj kot pod-jetni{ka sfera (11,1 %), vendar jih 23,1 % ocenjuje, da si oboji prizade-vajo enako. Spet imamo opravka, kar pa je v tem primeru razumljivo,z veliko stopnjo nevednosti. Teh, ki niso mogli oceniti oziroma ne ve-do, je bilo kar 37,4 %. Finan~ni izdatki so eden izmed kazalcev priza-devanja za varovanje okolja. Do leta 1998 so bili izdatki javnega sek-torja in sredstev iz tujine manj{i kot izdatki podjetij in gospodinjstev,potem pa se je razmerje obrnilo (Radej, 2000: 8). ê se upo{teva dina-mika izdatkov za okolje zadnjih let, bi bila v grobem pravilna intuitiv-na predstava anketirancev.

Odnos do tehnologij in njihove rizi~nosti

V dolo~eni meri in na dolo~en na~in je obremenilna in rizi~na za oko-lje in ~loveka vsaka tehnologija. Rizi~nost tako imenovanih rizi~nihtehnologij pa naj bi obstajala predvsem v {kodljivosti za zdravje ter vdolgoro~ni, globalni in katastrofi~ni naravi mo‘nih posledic. Po temmerilu bi zaradi globalnih podnebnih sprememb v rizi~no tehnologijolahko uvrstili vse tehnologije, povezane z uporabo fosilnih goriv, torej

253

tudi avtomobile. Med rizi~ne tehnologije se obi~ajno uvr{~ajo jedrska,genska in kemi~na tehnologija. V SJM 1999/2 imajo ljudje najbolj za-dr‘an odnos do jedrske in genske tehnologije. Za njiju jih najmanj mi-sli, da bosta imeli prete‘no pozitivne posledice za ~loveka in okolje.Prvo mesto glede pozitivnih pri~akovanj so zavzele medicinske(77,9 %), potem pa ji sledijo ra~unalni{ke (55,7 %), kemi~ne (22,2 %),voja{ke (15,5 %), genske (15,2 %) in nazadnje jedrske tehnologije(9,5 %). Pri vseh tehnologijah je spol statisti~no pomembna spremen-ljivka. Mo{ki so tehnolo{ko optimisti~ni bolj kot ‘enske, saj za vsetehnologije ve~ji odstotek mo{kih kot ‘ensk misli, da bo njihov razvojprinesel predvsem pozitivne posledice za ~loveka in okolje. Statisti~-no pomembna spremenljivka je tudi starost. Razen pri voja{ki tehno-logiji so pri vseh ostalih mladi do 30 let bolj tehnolo{ko optimisti~ni,saj prednja~ijo v oceni, da bodo imele na{tete tehnologije predvsempozitivne posledice za ~loveka in okolje. Bolj izobra‘eni (srednje, vi{-je in visoko) razvoj vseh navedenih tehnologij, razen voja{ke, velikobolj kot manj izobra‘eni povezujejo s prete‘no pozitivnimi posledica-mi. Z osnovno{olsko izobrazbo jih najve~ (20,1 %) pozitivna pri~ako-vanja povezuje tudi z voja{ko tehnologijo. Jih je pa v tej izobrazbeniskupini tudi najve~, ki ne vejo (33,8 %), kak{ne bodo posledice njene-ga razvoja. Vernost kot statisti~no pomembna spremenljivka ne nasto-pa samo pri jedrski in genski tehnologiji, vendar ni mogo~e najti pa-metne razlage za vpliv vernosti na te razlike.

V Eurobrometru 1999/52.1, ki je zajel 126.082 anketirancev, najve~ljudi pri~akuje od telekomunikacijske (81 %), informacijske (79 %) insolarne tehnologije (72 %), da jim bo izbolj{ala ‘ivljenje v naslednjih20 letih. Od biotehnologije jih je to pri~akovalo 45 %, od genskega in-‘eniringa pa 37 %, kar pomeni, da ta izraz vzbuja bolj negativne aso-ciacije kot moderna biotehnologija. Vpra{ani v Eurobarometru 1999/52.1 imajo za najbolj koristno uporabo biotehnologije v medicini infarmaciji, najmanj pa za proizvodnjo hrane in kloniranje ‘ivali. Upo-rabe, ki se imajo za najbolj rizi~ne, se dojamejo tudi kot eti~no nespre-jemljive (Kufrin, 2001: 382). Slovenci imajo bolj pesimisti~no dr‘o dobiotehnologije kot v Evropski zvezi.

Odnos do jedrske tehnologije

V odnosu do drugih tehnologij (telekomunikacije, informacijska teh-nologija, solarna, internet, novi materiali, nuklearna tehnologija) ljud-je tako v EZ kot v Sloveniji, ~eprav so bile liste tehnologij druga~ne,najmanj pozitivnega pri~akujejo od jedrske tehnologije.

Slovenija se je v anketi ISSP/1993 s 74,9 % uvrstila na drugo mesto,za Irsko (84,3 %), glede strinjanja, da so jedrske elektrarne (JE) nevar-



ne za okolje. Na zadnjem mestu je bila ê{koslova{ka republika s43,5 %. Da so JE nevarne, sodi 63,1 %, da so srednje nevarne 26 % in10,5 %, da niso nevarne. Pri vpra{anju, ki je merilo na oceno nepo-sredne nevarnosti jedrskih elektrarn za anketirance in njihove dru‘i-ne, se vrstni red pri vrhu lestvice ni spremenil za prve tri dr‘ave. Slo-venija je s 77,4 % tudi tu zavzela drugo mesto med Irsko in [panijo.Glede ocene splo{ne nevarnosti in nevarnosti za sebe in svojo dru‘inosta pri tovrstnih tveganjih mo‘ni dve razmerji: a) da kdo ocenjuje ne-kaj kot zelo nevarno za okolje, toda manj nevarno za sebe in svojodru‘ino, b) da visoko ocenjuje nekaj kot nevarno za sebe in svojo dru-‘ino ter tudi splo{no nevarno za okolje. Manj razumno pa bi bilo, ~ebi na primer kdo ocenjeval jedrsko tveganje kot nevarno za sebe insvojo dru‘ino, hkrati pa podcenjeval njeno splo{no nevarnost za oko-lje. Tak{nega primera ni bilo v anketi. Potrdilo se je razmerje a. V vsehdr‘avah je bil vi{ji odstotek teh, ki so sodili, da so JE nevarne za oko-lje, kot pa tistih, ki so menili, da JE pomenijo nevarnost za njih in nji-hovo dru‘ino. To velja tudi za Irsko, Slovenijo, [panijo, ki so ohranileisto mesto na lestvici tako glede ocene splo{ne nevarnosti JE za okoljekot tudi glede nevarnosti za njih same in njihovo dru‘ino.

V Sloveniji so se po osamosvojitvi oslabile zahteve po takoj{njemzaprtju jedrske elektrarne Kr{ko (JEK). Za~elo je prevladovati prag-mati~no stali{~e, da zgodnje zaprtje JE ni mo‘no iz gospodarskih raz-logov. Mo~no pa je navzo~e tudi mnenje, da naj JEK obratuje do kon-ca svoje tehnolo{ke dobe (To{, 1993: 21). Tako jih je v SJM 1991/2mislilo 20,2 %, v SJM 2000/2 pa 32,4 %. Ta premik ka‘e, da so na spre-membo odnosa do JE vplivale nove dru‘benopoliti~ne razmere in daodklonilen odnos do JE ni bil globlje zakoreninjen v ~isto ekolo{kihrazlogih, v znanju in informiranosti. Ekolo{ka zavest se je spremenila,ko je pri{lo do politi~nih in socialnoekonomskih sprememb v sloven-skem prostoru (To{, 1993: 9). V primerjavi s SJM 1991/2 (14,6 %) jih vletu 2000 samo {e 5,3 % misli, da bi bilo treba JEK nemudoma zapretiglede na stro{ke. Civilna jedrska tehnologija se bolj negativno vredno-ti kot moderna biotehnologija. To je do neke mere razumljivo. Jedrskatehnologija se je zgodovinsko predstavila kot najbolj uni~ujo~a voja{-ka tehnologija. êrnobilska in druge manj{e razkrite nesre~e pa so za-majale mit o varnosti jedrskih elektrarn. Poleg tega je {e velik problemv tem, da nacionalne in lokalne javnosti v {tevilnih dr‘avah odklanja-jo gradnjo trajnih odlagali{~ za radioaktivne odpadke. Skoraj povsodse ubadajo s sindromom »ne na mojem dvori{~u«. Zmanj{ala so se na-ro~ila, ustavljena je bila gradnja jedrske elektrarne v Zwentendorfu vAvstriji, v Nem~iji je pri{lo do politi~nega dogovora, da bodo ~ez 20let zaprli vse jedrske elektrarne. Nekateri celo napovedujejo mo‘noobnovo gradnje jedrskih elektrarn zaradi neza‘elenih u~inkov rabefosilnih goriv na podnebne spremembe (Lovelock, 2002: 4–6). To bi sa-mo pomenilo, da ~love{ka civilizacija eno zlo zamenja z drugim, pra-

255

vega izhoda iz energetske zagate pa ne najde. Bolj kot naravoslovno-tehni~ne so dru‘benoekonomske ovire, ki prepre~ujejo prehod k mno-‘i~ni vsestranski uporabi son~ne energije, ki jo je Georgescu-Roegen sprispodobo ozna~il kot mo‘ni prihod Prometeja III. v energetski zgo-dovini ~love{tva (Georgescu-Roegen, 1991, Verbi~, 2001).

Strokovnjaki zatrjujejo, da je obratovanje jedrskih elektrarn ob stal-nem izpopolnjevanju ‘e tako strogih organizacijskih in tehni~nih stan-dardov varno in da je zato jedrska tehnologija manj rizi~na kot celavrsta drugih tehnologij. To seveda dr‘i samo toliko ~asa, dokler nepride do ve~je jedrske nesre~e. Te pa so vedno mo‘ne, ker niso v nas-protju z naravnimi zakoni. Kar pa je v skladu z njimi, se vedno lahkozgodi.

Ve~ kot polovica respondentov (56,8 %) v SJM 2000/2 ocenjuje, dabo v naslednjih petih letih verjetno (zelo verjetno + verjetno) pri{lo donesre~e v kateri od jedrskih elektrarn, ki bo povzro~ila dolgotrajnoekolo{ko {kodo v mnogih dr‘avah. Razen starosti so vse spremenljiv-ke statisti~no pomembne.

Odnos do genske in moderne biotehnologije

Genska tehnologija je temeljna vsebina moderne biotehnologije sploh.Spada v tip generi~ne tehnologije, ki prodira na razli~na podro~ja injih radikalno spreminja (medicina, farmacija, kmetijstvo, ‘ivinoreja,industrija, okolje in drugo). S svojimi uresni~enimi mo‘nostmi bogenska tehnologija posegla v ~lovekov vrednotni svet, njegov na~in‘ivljenja, njegova razmerja do narave in do ljudi, njegovo razumeva-nje sorodstvenih razmerij, lastnega telesa, fizi~ne in duhovne identite-te ter dostojanstva osebnosti. Upam, da tak{nega zgodovinskega eks-perimenta s samim seboj in z naravo, s svojo kulturo in vrednotamiljudje ne bodo prepustili strokovnjakom, podjetnikom in politikom,ampak bodo tudi sami kar najbolj odgovorno sodelovali pri odlo~anjuo tem, s katerimi udejanjenimi znanstvenotehni~nimi mo‘nostmi bo-do ‘iveli, s katerimi pa ne. Ta razmejitev ni dana enkrat za vselej in sebo razlikovala od tiste, ki jo danes postavljajo razli~ni akterji. Pri vsa-kokratni zgodovinski postavitvi te razmejitve pa bo morala imeti jav-nost vselej pomembno vlogo.

ê bi se ljudje odrekli svoji pravici do soodlo~anja ali pa bi jim joposku{ali odvzeti in omejiti, potem bodo strokovne, politi~ne in pod-jetni{ke avtoritete postajale tudi moralnovrednotne, ki edino vedo, kajje dobro za ~loveka in dru‘bo. S to usodno izena~itvijo se neizogibnodrsi v avtoritarno, tehnokratsko, scientisti~no in ekonomisti~no dru‘-bo. Uvajanje in raz{iritev genske in moderne biotehnologije splohbosta prispevala k novemu tipu tehnolo{kega razvoja, kjer poleg tra-



dicionalno prevladujo~ih ekonomskih determinant nastopijo tudivrednotne, kulturne ter ekolo{ke/okoljske.

Anketna raziskovanja odnosa javnosti do moderne biotehnologijein genske tehnologije so se za~ela v znanstvenotehnolo{ko razvitihdr‘avah v 80. letih minulega stoletja. V Eurobarometru so bili poseb-ni tematski sklopi o biotehnologiji vklju~eni leta 1991 (Eurobarometer(35.1), 1993 (Eurobarometer 39.1), 1996 (Eurobarometer 46.1) in 1999(Eurobarometer 52.1). V raziskavah slovenskega javnega mnenja sobila tovrstna vpra{anja prvi~ postavljena leta 1999 v raziskavi Stali{~ao zdravju in zdravstvu III in Mednarodna raziskava o kakovosti ‘iv-ljenja (SJM 99/2).

Da je spreminjanje genetske sestave pridelkov nevarno (izjemno +zelo + srednje), jih v SJM 2000/2 misli 67,7 %. Razmeroma malo(15,7 %) je neodlo~enih, in to v zadevi, ki je {e zelo neraziskana. Vsespremenljivke so statisti~no pomembne. Mo{ki (73,1 %) bolj kot ‘en-ske (63,2 %) mislijo, da je tak{no po~etje nevarno. V srednjih dveh sta-rostnih skupinah (31–45 in 46–60 let) jih najve~ vidi nevarnost v tempo~etju (74 %), najmanj pa jih je takih v najvi{ji (56,8 %) in najni‘ji(63,9 %) starostni skupini. Z izobrazbo nara{~a {tevilo teh, ki mislijo,da je spreminjanje genetske sestave pridelkov nevarno. Z osnovno{ol-sko izobrazbo jih tako sodi 57,4 %, z vi{jo in visoko pa 89,7 %. Anket-no raziskovanje Eurobrometra 1999/52.1, ki je vklju~evalo tudi vpra-{anja, ki so preverjala informiranost anketirancev o genetiki inbiotehnologiji, so pokazala na skrb zbujajo~o nevednost. Samo 35 %respondentov je pravilno ocenilo trditev, »da obi~ajni paradi‘niki nevsebujejo genov, gensko modificirani pa jih« za neto~no. Na tak{na inpodobna vpra{anja ni pravilno odgovorilo od 2/3 do 3/4 anketiran-cev (Kufrin, 2001: 381). Predpostavljamo lahko, da s stopnjami izo-brazbe upada tak{na osupljiva nevednost. Manj vernih (61,8 %) kotnevernih (70,8 %) v SJM 2000/2 vidi nevarnost v ~lovekovem spremi-njanju genetske sestave pridelkov. Razlike v tej smeri ne bi pri~akova-li. To presene~enje bi lahko pojasnili s tem, da je verujo~im tako posta-lo doma~e znanstvenotehni~no spreminjanje narave, da ga nedojemajo kot poseganje v bo‘je stvarstvo in so celo manj ob~utljivi kotneverujo~i za ekolo{ka tveganja tak{nega po~etja.

Od vseh respondentov bi jih 70,7 % (SJM 99/2) imelo pomisleke(malo + veliko), da u‘ivajo gensko spremenjene mesne produkte,70,2 % da u‘ivajo mle~ne produkte in 67,2 % da u‘ivajo zelenjavne. Tiodgovori se dokaj ujemajo s tistimi iz SJM 2000/2, ki zadevajo oceno onevarnosti (67,7 %) spreminjanja genetske sestave pridelkov. V Slove-niji {e ni obveznega ozna~evanja in niti se ne ve, koliko je ‘e na trgugensko spremenjenih produktov. Problem je sledljivost genskih spre-memb v hrani in do katere stopnje teh sprememb naj bi bila ‘ivila oz-na~ena. V Sloveniji niso zahteve po obveznem ozna~evanju genskospremenjene hrane ni~ manj visoke kot v razvitih dr‘avah, kjer je gen-

257

ska tehnologija ‘e dalj ~asa predmet javnih razprav in kjer obstaja ‘ebolj razvita povezava med univerzitetnim raziskovanjem genske teh-nologije ter podjetni{ko sfero. Tako Raspor ugotavlja, da je v Slovenijitudi zaradi finan~nih omejitev ote‘eno sodelovanje med industrijo inakademsko sfero, kar pa ne velja za razviti svet (Raspor, 2000: 8). Jav-na podpora obveznemu ozna~evanju gensko spremenjenih produktovse v razvitem svetu giblje med 85 % in 95 %. Slovenija v tem pogledune odstopa. Kar 85,6 % respondentov (SJM 99/2) se strinja, da bi bilopotrebno, da so gensko spremenjena ‘ivila posebej ozna~ena. Izobraz-ba in vernost sta statisti~no pomembni spremenljivki, ne pa spol instarost. Z izobrazbo se {iri krog teh, ki bi imeli veliko pomislekov priu‘ivanju gensko spremenjenih produktov, in sicer od 36,6 % s poklic-no izobrazbo do 54,4 % z vi{jo in visoko izobrazbo. Med nevernimi jepri vseh treh vrstah produktov (mle~ni, zelenjavni, mesni) najve~ ta-kih (19 %–26 %), ki ne bi imeli nobenih pomislekov glede njihovegau‘ivanja, ~e bi bili gensko spremenjeni. Pri vernih se to {tevilo gibljepri vseh treh vrstah produktov med 15 % in 17 %. V anketi Ministrs-tva za poljedelstvo ZDA iz leta 1990 je 85 % vpra{anih sodilo, da je oz-na~evanje gensko spremenjenih produktov zelo pomembno. V Kana-di je v anketi, ki jo je izvedla industrija, tako mislilo 83–94 %vpra{anih. V Avstraliji je 89 % respondentov izmed 1378 odgovorilo,da gensko spremenjeni paradi‘nik mora biti ozna~en. V Veliki Britani-ji je v anketi iz leta 1995, ki je zajela 1700 anketirancev, kar 93 % zahte-valo ozna~evanje produktov, ki so rezultat moderne biotehnologije(Consumers International, 1996: 13–14). Proizvajalci gensko spreme-njenih ‘ivilskih produktov najbr‘ ra~unajo, da se bodo ljudje po prvihodbojnih odzivih navadili nanje, jih sprejeli, zlasti {e, ~e ne bodo imelidruge izbire, ko bodo gensko spremenjena ‘ivila preplavila trge. Dane bi bili potro{niki postavljeni pred izvr{eno dejstvo in oropani mo‘-nosti izbire, se posamezniki in razne organizacije zavzemajo za obvez-no ozna~evanje gensko spremenjenih ‘ivil. Proizvajalci sladkarij to‘i-jo, da vse te‘je dobivajo gensko neopore~ne sojine proizvode. V~okoladni industriji, da je javna skrivnost, da so sledovi lecitina izgensko spremenjene soje ‘e v vsakem drugem ko{~ku ~okolade. Ne-kateri sodijo, da bomo v prihodnje le {e ste‘ka dobili gensko nespre-menjena ‘ivila. Ustvarja se torej svet, v katerem ne bo ve~ izbire medgensko spremenjenimi ali nespremenjenimi ‘ivili. Mogo~e bo vnet za-govornik gensko spremenjenih ‘ivil rekel, pa kaj potem, morda bodota ‘ivila {e bolj okusna in zdrava, saj tudi ne delamo ve~ kruha iz div-je p{enice, ampak iz p{enice, ki jo je vzgojil ~lovek.



(Ne)zaupanje v resni~nost okoljskih informacij

Nezaupanje v neresni~nost informacij je nekaj za‘elenega in pozitiv-nega, saj bi nasprotno pomenilo nedopustno naivnost. Nezaupanje vresni~nost informacij pa je mote~e in pomeni neupravi~en dvom. Zna-nost deluje po na~elu metodi~nega dvoma. Vsako spoznanje, predenje v znanstveni skupnosti splo{no sprejeto, je bilo izpostavljeno po-stopku kriti~nega preverjanja, spoznavnega nezaupanja, ko ima vsakospoznanje najprej status mo‘ne utemeljene hipoteze, ki z mno‘icodrugih tekmuje za obstoj v znanstveni skupnosti. Nezaupanje javnostiv informacije ima druge razloge kot znanstveno nezaupanje v objek-tivnost spoznanja. Pri odgovoru na vpra{anje iz SJM 99/2, komu binajbolj zaupali, ~e bi obstajala razli~na mnenja o vplivu novih tehno-logij na zdravje ljudi, so se na prvem mestu (»popolnoma zaupal«)zna{li zdravniki (45,2 %), sledijo jim univerzitetni znanstveniki(31,6 %), skupine za varstvo okolja (24,3 %), agencija za varstvo potro-{nikov (17,2 %), strokovnjaki v podjetjih, ki so proizvedla tehnologijo(14,3 %), vladni organi (3,4 %). Podobna je lestvica zaupanja (SJM2000/2) v resni~nost okoljskih informacij o vzrokih onesna‘enja.Ljudje bi takole zaupali (v tem primeru in nadalje so se{tete vse trimodalitete zaupanja: zelo + precej + do dolo~ene mere) razli~nim no-silcem informacij:

1. strokovnjakom na univerzi zaupa 85,8 %;2. okoljevarstvenim skupinam 83,5 %;3. radiu in televiziji 78,6 %;4. ~asopisom 71,2 %;5. vladnim slu‘bam 52,4 %;6. podjetjem in industriji 32, 2 %.

Ljudje najmanj zaupajo informacijam, katerih nosilci so povezani spridobitni{ko in politi~no sfero. Politi~na mo~ in denar imata najve~interesov za prikrojevanje informacij. Industrija in politika bi se mora-li zamisliti nad tem. ê se ho~e politika opirati na okoljske informaci-je, ki naj bi jim ljudje zaupali, potem naj odpravi razloge nezaupanja,ali pa naj ne ustanavlja institucij, ki tak{ne informacije zbirajo in ana-lizirajo in so podlaga okoljskim politi~nim odlo~itvam, v okviru vlad-nih slu‘b in podjetij, ampak na univerzi in znanstvenih institutih.Zaupanje v resni~nost informacij je pomembna predpostavka za de-mokrati~ne okoljske odlo~itve. Brez tega zaupanja se krepi politi~nain birokratska samovolja ali pa je blokirano odlo~anje tudi tam, kjer sookoljske informacije verodostojne.

259

Samopodoba lastnih (ne)mo‘nosti, da se kaj narediza okolje, samoocena lastnih okoljskih dejanj

in smiselnosti skrbi za okolje

V primerjavi z odgovori SJM 93/2 (42,7 %) se je v letu 2000 (40,4 %)nekoliko zni‘al ob~utek nemo~i. Skoraj enak pa je ostal % neoprede-ljenih (13 %). Pribli‘no enako ostaja {tevilo teh, ki sogla{ajo (40,4 %) strditvijo, »da za nekoga, kot sem jaz, je te‘ko, da bi kaj dosti naredilza okolje«, in teh, ki ne sogla{ajo (44,7 %). Pribli‘no enako sta mo~niaktivisti~na in fatalisti~na dr‘a. Kar 64,1 % jih meni, da napravijo ti-sto, kar je dobro za okolje, tudi ~e zato porabijo ve~ denarja in jim vza-me ve~ ~asa. Zanimivo je, da {tevilo teh, ki pozitivno ocenjujejo lastnaokoljska dejanja, znatno presega te, ki mislijo, da ne morejo kaj dostistoriti za okolje (61,1 % : 40,4 %). Tudi dolo~eno {tevilo fatalistov vsee-no sodi, da naredi tisto, kar je dobro za okolje. Predstavljajo se kot ak-tivni v skrbi za okolje.

ê tudi drugi ne skrbijo za okolje, se nima smisla truditi.

Problem smiselnosti lastnega prizadevanja ob odsotnosti prizadevanjdrugih sre~amo na mnogih podro~jih. Je na primer smiselno, da samonekateri stanovalci v bloku pazijo na ~isto~o na hodniku, drugi pa ne?Je smiselno pridno delati v neki skupni akciji, ve~ina pa lenari? Rav-nanje ve~ine zmanj{a ali pa celo izni~i prizadevanje manj{ine. Pa ven-dar je ravnanje manj{ine kljub temu smiselno tako z vidika morale kottudi z vidika u~inka. Z moralnega vidika zaradi tega, ker ~e bi ravnalitako kot drugi, bi si {e vedno lahko o~itali, da ne ravnajo prav. Navse-zadnje pa bi njihovo tak{no ravnanje objektivno pove~evalo u~inek, skaterim se subjektivno ne bi strinjali. V bistvu gre tu za vpra{anje mo-ralne ob~utljivosti. V ~asu krimske vojne je britanska vlada vpra{alafizika Faradaya, ~e je branitelje v utrdbi mo‘no napasti s strupenimibojnimi plini. Faraday je odgovoril, da je to mo‘no, da pa je stvar ne~-love{ka in z njo no~e imeti nobenega opravka (Russell, 1988: 226).Vrednosti moralne dr‘e Faradaya ne zmanj{uje dejstvo, da so se medprvo svetovno vojno {tevilni kemiki vklju~ili v proizvodnjo strupenihbojnih plinov. @ena kemika in nobelovca Fritza Habra naj bi naredilasamomor tudi zaradi tega, ker mo‘a ni mogla odvrniti od tega, da jedal svoje znanje o proizvodnji in uporabi strupenih bojnih plinov narazpolago pruski armadi. Haber ni videl v tem ni~ spornega. Nasprot-no, imel je za dol‘nost in vzvi{en cilj, da s svojim znanjem pripomorek zmagi domovine. Ta njegov prispevek v prvi svetovni vojni pa ga niobvaroval pred nacisti in zaradi judovskega rodu se je moral umakni-ti v [vico. Za marsikoga je skrajno protestno dejanje ‘ene Fritza Ha-



bra mogo~e nesmiselno, ker je ostalo brez u~inka in ni prepre~ilo proi-zvodnje in uporabe bojnih plinov. Ali vzemimo novej{i primer. Mole-kularni biolog Fagan je leta 1994 razglasil vra~ilo 614.000 ameri{kihdolarjev, ki mu jih je podelil National Institute of Health, in obenemumaknil predloge raziskav v vrednosti 1,25 milijona ameri{kih dolar-jev. Po njegovem je bilo opravljenih premalo raziskav o varnosti inmo‘nih tveganjih uporabe izsledkov genske tehnologije (Fagan,1995). Mogo~e bo kdo skomignil z rameni reko~: kaj ho~emo, {e enmoralist ve~. Zaradi tak{nega dejanja se hitrost uporabe genske teh-nologije ne zmanj{uje in najbr‘ se sorazmerno tudi ne pove~uje razi-skovanje, ki ga je Fagan pogre{al. Njegovi gesti drugi niso sledili inuspeh je izostal. Toda kriteriji moralnosti nekega dejanja se razlikuje-jo od kriterijev uspe{nosti. Za moralnost niso pomembni samo dobrinameni, ampak tudi samo moralno dejanje, izostanek uspeha pa nerazvrednoti samega moralnega prizadevanja. Dobri moralni namenilahko vodijo k neza‘elenim moralnim posledicam v duhu tistega izre-ka, da je tudi pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni. Lahko je nekirezultat moralno pozitiven, ker pa se je do njega pri{lo z nemoralnimimotivi, nosilca tak{nega dejanja ne vrednotimo moralno pozitivno.Nobeden ne bo imel za resnicoljubnega ~loveka nekoga, ki je na sodi{-~u pripravljen povedati resnico za lepo vsoto denarja. Tudi ~e nih~ene bi sledil zgledu Faradaya in Fagana, to ne bi razvrednotilo njunemoralne dr‘e. ê vsi nekoga po krivem obrekujejo in temu nasprotujesamo eden, ni moralna vrednost njegovega obna{anja ni~ manj{a, am-pak kve~jemu {e ve~ja, {e bolj vredna ob~udovanja, ker vztraja v tak-{ni moralni dr‘i kljub druga~nemu obna{anju ve~ine. V takih prime-rih se vrednost moralnega ravnanja ne meri po njegovem uspehu, kije lahko ni~en. Neuspe{nost moralnega dejanja v tem smislu, da mune sledijo drugi, ne razvrednoti njegove veli~ine, ampak je ta lahko {ecelo ve~ja zaradi njegove osamljenosti. Druga~e je z uspe{nostjo naznanstvenem in tehni~nem podro~ju. Tudi tu so sicer znanstveniki inizumitelji pogosto osamljeni s svojimi radikalnimi idejami, toda nima-mo jih za uspe{ne, ~e njihove ideje nikdar ne bi imele kak{nega pro-duktivnega vpliva na druge znanstvenike in izumitelje. Odlo~ilni kri-terij znanstvene uspe{nosti je sprejemljivost ideje, teorije v {ir{iznanstveni skupnosti, tehni~ne uspe{nosti pa v tem, da tehni~ne re{i-tve in zamisli funkcionirajo v praksi. Kriterij uspe{nosti tehni~nih ino-vacij je bil do nedavna predvsem ekonomski, njihova uveljavitev natrgu. Sedaj pa se ekonomski kriterij uspe{nosti vse bolj povezuje tudiz ekolo{ko primernostjo inovacij. Kriteriji uspe{nosti tehni~nega na-predka so postali bolj kompleksni in vklju~ujejo ekonomske, sociolo{-ke, zdravstvene, ekolo{ke razse‘nosti. Druga~ni pa so kriteriji uspe-{nosti za voja{ke tehnologije.

Slovenci so razdvojeni glede smiselnosti, da po svojih mo~eh skrbi-jo za okolje, ~e tega ne po~enjajo tudi drugi. Da se v tem primeru nima

261

smisla truditi, sogla{a 46 %, ne strinja pa se 43,1 %. Razen spola so vsespremenljivke statisti~no pomembne.

Ozave{~enost o lastni vpletenosti v okoljske posledice

Ozave{~enost o lastni udele‘bi pri nastajanju okoljskih posledic je ele-mentaren pogoj, da ~lovek spremeni vzorec svojega ravnanja. ê tak-{ne ozave{~enosti ni, tudi ni pripravljenosti za druga~no delovanje.Ob tak{ni ozave{~enosti je tudi la‘je izpeljati sistemske ukrepe okolj-ske politike, ki spreminjajo dosedanje trende in vsaj omilijo, ~e ‘e nemorejo prepre~iti posledic. Ve~ina ima sicer napa~no predstavo, zakajprihaja do u~inka tople grede, imajo pa pravilne predstave o prispev-ku ~lovekove energetske dejavnosti k njegovemu nastanku. Pomem-bno je, da se zavedajo svoje vpletenosti v ta proces. Kar 65,3 % jih mi-sli, da je resni~na trditev, da vselej, »kadar kurim premog, olje ali plin,dodatno prispevam k nastanku tople grede«. Vse spremenljivke sostatisti~no pomembne. Mo{ki (74,3 %) bolj kot ‘enske (61,8 %) mislijo,da je trditev resni~na.

Odnos do razli~nih okoljskih posledic in do okoljskeobremenitve zaradi prevelikega {tevila ljudi

Kemizacija prehrane in rak

Zelo majhen odstotek kemi~nih proizvodov, ki so na trgu, je testiranihglede kancerogenosti in mutagenosti. Ljudje predvsem povezujejo ke-mizacijo na{e prehrane z nevarnostjo rakotvornosti. V resni~nost trdi-tve, da vsa umetna kemi~na sredstva lahko povzro~ijo raka, ~e jihzau‘ijemo v zadostni koli~ini, verjame 65 % anketirancev. Ni razlike vprimerjavi z odgovori SJM 93/2. Ker velikost zadostnosti ostaja odpr-ta v vpra{anju, iz njega izhaja, da odsotnost kancerogeneze pomeni,da kemi~na sredstva {e niso bila zau‘ita v zadostni koli~ini. Spet jezanimiv majhen odstotek neodlo~enih (19,7 %). Hipoteza ni eksperi-mentalno dokazana in tak{en eksperiment na ljudeh bi bil tudi eti~nonedopusten. Najbr‘ ni sporno, da so zdravju {kodljiva vsa umetna ke-mi~na sredstva, ~e se zau‘ijejo v zadostni koli~ini. Ni pa to~no, da vsapovzro~ajo raka.



Posledice nizke doze radioaktivnega sevanja

[e danes ni jasnega, nedvoumnega odgovora o vplivu nizke doze ra-dioaktivnega sevanja na ~lovekovo zdravje. V bistvu {e vedno dr‘iugotovitev izpred 30 let, »da nobeden natan~no ne pozna u~inkovnizke doze sevanja za dalj{a ~asovna obdobja« (Kaku, Trainer, 1982:28). Obstajata dve temeljni domnevi: po eni je funkcija doza-odgovorlinearna, po drugi pa nelinearna. Opravka imamo s petimi shemati~-nimi funkcijami doza-odgovor: linearno, supralinearno, sublinearno,sublinearno s pragom in sublinearno hormezno (Zupan~i~, 1993: 39).Sublinearna hormezna hipoteza celo dopu{~a koristnost sevanja iz na-ravnega ozadja za delovanje ‘ivih bitij, ~e{ saj se je tudi ‘ivljenje naZemlji razvijalo ob mo~nej{em radioaktivnem sevanju iz naravnegaozadja, kot pa obstaja danes, vendar pa Zupan~i~ sodi, da se je te‘e»strinjati z oceno, da so u~inki nizkih doz sevanja koristni, posebno {eza ~loveka« (Zupan~i~, 1993: 44). Sprejemljivost tehni~nega napredkav na{i civilizaciji temelji na aksiomu: kjer ni merljivih zaznavnih u~in-kov dopustnih doz sevanja, ostankov raznih aditivov in kemi~nihsubstanc v hrani in vodi, to ni {kodljivo za zdravje. Toda kaj pa ~esmo nizkim, dopustnim, ne{kodljivim dozam sevanja ali kemikalij iz-postavljeni leta in leta? Temu u~inku se ne posve~a pozornosti, ker biga bilo te‘ko izolirati od ostalih vplivov v dalj{em ~asovnem obdobju.Od novega veka dalje je merljivost odlo~ilni kriterij znanstvenosti instrokovnosti. Razvoj znanosti in merilne tehnike stalno zni‘uje pragzaznavnih u~inkov, in ‘e zaradi tega ni mogo~e sprejeti aksioma: {ko-dljivih posledic ni, ~e se jih ne da izmeriti. Ko v javnosti ne bo ve~zaupanja v to spoznavno dogmo, bo soglasje o dru‘beni sprejemljivo-sti tehni~nih inovacij temeljilo na aksiomu: mo‘no je, da obstajajo {ko-dljive posledice, toda sedaj jih {e ni mogo~e meriti in dokazati.

Kar 40,2 % anketirancev sodi, da bo nekdo zagotovo umrl, ~e bo iz-postavljen {e tako majhnemu radioaktivnemu sevanju. To zagotovo nito~no, ker smo stalno izpostavljeni majhnemu radioaktivnemu seva-nju iz naravnega ozadja. ê bi bilo to res, potem ne bi bil mo‘en ob-stoj ~love{tva na Zemlji. Nekoliko ve~ (48,1 %) pa jih sodi, da trditevni resni~na. Majhen je odstotek neodlo~enih (11,7 %), ~eprav bi gledena stanje znanstvenega vedenja lahko pri~akovali upravi~eno ravnoobratno. Tudi v tem primeru se poka‘e naslednje neskladje: kjer zna-nost spoznavno ni gotova, je velik del javnosti gotov.

Nastanek u~inka tople grede

Gro‘nja globalnih podnebnih sprememb zaradi ~lovekove porabe fo-silnih goriv in z njimi povezanih potreb, navad in razvad ter na~ina‘ivljenja postaja vse bolj aktualna. Kar nekaj ~asa je bilo potrebno, da

263

se je v znanstveni skupnosti izoblikovalo soglasje, da ne gre za narav-ne vzroke periodi~nega nihanja povpre~ne globalne temperature, am-pak da so odlo~ilni antropogeni dejavniki.

Kljub temu da stroka ‘e dolgo pozna mehanizem nastajanja »toplegrede«, pa ima velik del anketirancev (60,5 %) za resni~no (zagotovo +najbrz) napa~no trditev, da u~inek »tople grede nasten zaradi luknje vzemeljski atmosferi.« Vzrok je morda v na~inu medijskega predstav-ljanja problema, ko se govori samo o mo‘nih posledicah ali finan~nihin tehnolo{kih obveznostih, ne pa o mehanizmu nastajanja tople gre-de. Tega se je omenjalo na za~etku, potem pa tisti, ki pi{ejo o tej prob-lematiki, preprosto predpostavljajo, da ga bralci pa~ ‘e poznajo, karpa niti pribli‘no ni res, saj jih ve~ kot polovica tega ne ve. Ob vsakiprilo‘nosti bi se moral nenehno ponavljati opis mehanizma nastajanjatople grede. V primerjavi z letom 1993 (57,8 %) se je leta 2000 (60,5 %)celo nekoliko pove~alo {tevilo respondentov, ki imajo napa~ne pred-stave o vzroku nastajanja tople grede, ~eprav se medijsko o tem poja-vu pi{e veliko ve~ kot pred sedmimi leti. Bolj ali manj o~itno je, damnogi toplo gredo zamenjujejo z nastajanjem ozonske luknje. To ne-poznavanje in zamenjavanje nista tako usodni, ker se ne podcenjujeresnost posledic podnebnih sprememb.

Vse spremenljivke so statisti~no pomembne. Z osnovno{olsko izo-brazbo jih najmanj (47 %) sodi, da je trditev resni~na, z vi{jo in visokopa 65 %. To je na prvi pogled presenetljivo, saj bi z izobrazbo pri~ako-vali manj{i odstotek sogla{anja z napa~no trditvijo. Sama stopnja for-malne izobrazbe ne zmanj{uje zmotno misle~ih, o~iten pa je njen vplivna {tevilo teh, ki trditve nimajo za resni~no, in teh je najve~ z vi{jo invisoko izobrazbo (27,9 %). Med njimi je tudi najmanj neodlo~enih(7,1 %). Ti rezultati pa so pri~akovani z vplivom izobrazbe. V skupiniz vi{jo in visoko izobrazbo, v primerjavi z osnovno{olsko, imamooboje: vi{ji odstotek, ki ima za resni~no napa~no trditev, in obenem tu-di vi{ji odstotek, ki je nima za resni~no.

Preve~ ljudi

Konec 60. in v za~etku 70. let je bil v pojasnjevanju ekolo{ke krize po-gosto navzo~ demografski redukcionizem. Da imamo onesna‘eno vo-do, zrak, prst, da se zmanj{uje obdelovalna povr{ina na prebivalca, dase tanj{a plast ozona v stratosferi, da nastajajo globalne podnebnespremembe idr., naj bi bil edini temeljni kon~ni vzrok preveliko {tevi-lo ljudi. Namesto demografskega pa je kasneje nastopil tehnolo{ki,aksiolo{ki (vrednotni), biolo{koantropolo{ki, politi~ni in ekonomskiredukcionizem. Mogo~e okoljska zmogljivost na{ega planeta dopu{~atudi 15, 20 milijard ljudi, vpra{anje pa je, ali tak{no {tevilo ljudi ter znjimi povezan obseg proizvodnje in potro{nje lahko obstaja 50, 100,



1000 let. Ni pomembno samo {tevilo ljudi, ampak koliko ~asa zmoglji-vost okolja lahko prenese obseg snovnega in energetskega pretoka, kije potreben za vzdr‘evanje ‘ivljenjskega standarda dolo~enega {tevilaljudi. Demografske rasti seveda ni mogo~e podcenjevati, vendar sopomembni tudi drugi fizi~ni dejavniki obremenitve okolja kot so ra-ven ‘ivljenjskega standarda, tehnolo{ki na~in kori{~enja naravnih vi-rov in vzorci potro{nje. Zmogljivost okolja se lahko prese‘e po dvehtemeljnih razse‘nostih: demografski in tehnolo{ki. Najslab{e je, ~e seprese‘e hkrati po obeh.

Slovencem je blizu demografski redukcionizem. Kar 53,5 % anketi-ranih sogla{a, da planet »Zemlja preprosto ne more vzdràti sedanjehitrosti nara{~anja svetovnega prebivalstva«. Vse {tiri spremenljivkeso statisti~no pomembne. Verni (48,4 %) se strinjajo manj kot neverni(60,7 %). Ta razlika ne presene~a, ~e se spomnimo pronatalisti~ne kr{-~anske doktrine in njenega odnosa do splava in kontracepcije (Jogan,1990: 91). Uradni doktrini kr{~anstva in islama ne vidita in ne prizna-vata usodne povezave med rastjo prebivalstva in degradacijo okolja.

Zaznavanje nevarnosti onesna‘evanja za sebein za okolje

Avtomobili, industrija ter onesna‘evanje zraka

Dru‘bo 20. stoletja so nekateri poimenovali tudi avtomobilska dru‘-ba. Raziskovale so se predvsem socioekonomske posledice avtomobi-la. Raziskovanje okoljskih posledic avtomobilskega prometa je novej-{ega datuma. Da je onesna‘evanje zraka, ki ga povzro~ajo avtomobili,nevarno za okolje (izjemoma + zelo + srednje), sodi 95,8 %, kar je ne-koliko ve~ kot leta 1993 (88,7 %) in ve~ kot leta 1997 (90,6 %). Zane-marljiv je odstotek neodlo~enih (0,8 %) in teh, ki sodijo, da tovrstnoonesna‘evanje sploh ni nevarno za okolje (0,3 %). Ljudje mislijo, da jeonesna‘evanje zraka, ki ga povzro~ajo avtomobili, bolj nevarno zaokolje (95,8 %) kot pa za njih in njihovo dru‘ino (87,5 %). Pribli‘noenako razmerje glede zaznavanja obeh ravni nevarnosti je bilo v letu1993 (88,7 % : 79,4 %). Se je pa v letu 2000 pove~al ob~utek ogro‘eno-sti tako za okolje kot za samega sebe in svojo dru‘ino zaradi avtomo-bilskega onesna‘evanja zraka.

V primerjavi z letom 1993 se je leta 2000 pove~al odstotek respon-dentov, ki tako za industrijsko kot za avtomobilsko onesna‘evanjezraka mislijo, da pomeni nevarnost za okolje. To razmerje se je od96,4 % (industrija) : 88,7 % (avtomobili) v letu 1993 dvignilo na 97,6 %(industrija) : 95,8 % (avtomobili) v letu 2000, kar pomeni, da se je po-

265

ve~alo zaznavanje nevarnosti za okolje zaradi onesna‘evanja zraka, kiga povzro~a industrija ali avtomobilski promet. [e vedno ve~ ljudi so-di, da je za okolje nevarnej{e onesna‘evanje zraka, ki ga povzro~a in-dustrija kot pa avtomobili. Okoljski podatki pa ka‘ejo nasprotno, insicer da avtomobilski promet povzro~i ve~ji dele‘ tistega onesna‘eva-nja, ki pomeni nevarnost za podnebne spremembe, kot pa industrija.Razlog za tak{no napa~no ocenjevanje je lahko dvojen. Prvi~, onesna-‘evanje zraka iz tovarni{kih dimnikov je lahko bolj vidno in bolj groz-ljivo kot pa od avtomobilov. Drugi razlog je morda v tem, da zavest olastni vpletenosti v onesna‘evanje zraka z avtomobilom dela to one-sna‘evanje manj nevarno kot industrijsko, ~eprav pri uporabi ener-gentov (premoga, plina, olje) velika ve~ina anketirancev (65,3 %) pri-znava lastno udele‘bo pri nastajanju u~inka tople grede.

Onesna‘evanje voda in segrevanje ozra~ja

Skoraj nespremenjeno je ostalo prepri~anje v letih 1993, 1997 in 2000,da je onesna‘evanje slovenskih rek, jezer in potokov nevarno (izjem-no+zelo+srednje) za okolje. S 93,5 % v letu 1993 se je povzpelo na94,8 % v letu 2000. Da je segrevanje ozra~ja nevarno za okolje, je leta1993 sodilo 79,8 % anketirancev, dele‘ teh pa se leta 2000 povzpne na82,6 %. To pove~anje zaznavanja nevarnosti je razumljivo, saj se je vminulih sedmih letih posve~alo temu pojavu veliko ve~ medijske,znanstvene in politi~ne pozornosti kot pa na za~etku 90. let minulegastoletja. Razen spola so vse ostale spremenljivke statisti~no pomem-bne. V starostni skupini nad 61 let jih najmanj (68,4 %) sodi, da bi bilona splo{no nevarno za okolje, ~e bi pri{lo do zvi{anja temperature naZemlji. V najmlaj{i starostni skupini (18–30 let) jih tako misli 85,7 %.Pri najstarej{ih je tudi najve~ji odstotek neodlo~enih (24 %), ki v bis-tvu ne vedo, ali je pove~anje globalne temperature zemeljskega ozra~-ja nevarno ali ni. Z ve~anjem izobrazbe nara{~a {tevilo teh, ki mislijo,da je to pove~anje nevarno za okolje. Verni (76,5 %) so mnogo manjkot neverni (90,5 %) prepri~ani o nevarnosti za okolje zaradi pove~a-nja temperature.

Pesticidi in onesna‘evanje okolja

Kemizacija ‘ivljenjskega okolja je eden izmed ‘go~ih sodobnih okolj-skih problemov. Alarmantni signal o posledicah kemizacije v kmetijs-tvu, zlasti zaradi uporabe insekticidov, je bila knjiga Nema pomlad(Carson, 1972). [tirideset let po izidu Carsonove knjige so se razkrile{e druge razse‘nosti kemizacije okolja in narave sploh (Lah, 1997).Sprejeti so bili mnogi nacionalni zakonski predpisi, meddr‘avne kon-



vencije in {tevilni drugi regulativni in nadzorni ukrepi, toda kljub te-mu proces kemizacije ni zaustavljen in mnoge njegove dolgoro~ne po-sledice so nepredvidljive ali zaradi sinergizma ali pa zaradi neskladjamed predvidljivostjo posledic v izoliranih in zato kontroliranih labo-ratorijskih pogojih ter neizoliranih in zato le te‘ko in samo delno alipa sploh nepredvidljivih posledicah v realnih okoli{~inah zunaj labo-ratorija. Ali sploh obstaja realna alternativa sodobnemu visoko kemi-ziranemu in hkrati tudi zelo donosnemu kmetijstvu? Nekateri ga vi-dijo v uporabi genske tehnologije, drugi pa mislijo, da je to re{evanjeproblema z okoljsko {e bolj tveganimi sredstvi in dvomljivi dolgoro~-nimi uspehi. »Biotehnologija ni naklonjena premiku k alternativnemuvidenju poljedelstva, kot bi kdo lahko pri~akoval od nekaterih piscev«(Krimsky, Wrubel, 1996: 245). Trajnej{a re{itev je v sonaravnem kme-tovanju, ki je manj intenzivno in s tem tudi manj kemizirano in tehni-zirano in seveda tudi manj produktivno, zato pa so njegovi produktidra‘ji, vendar so tudi bolj zdravi. Sonaravno kmetovanje je trajnostnoproduktivno, ne pa visoko produktivno za kraj{e obdobje. Kemizira-no kmetijstvo ogro‘a kakovost pitne vode. Treba se je strinjati z ugo-tovitvijo direktorja Tehni~no-investicijskega sektorja JP VO-KA Ale{aHojsa, ko je odgovarjal na trditve, da so v vzorcih podtalnice v bli‘inivodarne Kle~e izmerili previsoke koncentracije 2,6-diklorobenzamida(BAM), ki je razgradni produkt pripravka s trgovskim imenom Caso-rom-G, da bo problem z oskrbo pitne vode v Sloveniji, Evropi in vsvetu »zahteval nov globalni pogled na rabo pesticidov po vsem sve-tu in posledi~no spremenjen na~in kmetovanja« (Hojs, 2002: 7). Neglede na mo‘ne politi~ne motive je treba vzeti resno opozorila o ogro-‘enosti podtalnice in ustrezno preventivno ukrepati (Jarc, 2002: 7). Iz-ku{nje v svetu in pri nas ka‘ejo, da se tovrstna podcenjevanja ma{~u-jejo, posledice pa nosijo predvsem ljudje, ki niso bili akterji ignoriranjaproblema. Sprememba prehrambenih navad in prioritete potro{nikovgredo na roko sonaravnemu, ekolo{kemu kmetovanju, kmetijska inokoljska politika pa {e precej ma~ehovsko spodbujata tak{no usmeri-tev. Pri nas sonaravno kmetovanje prakticira okoli 1 % kmetij. Kakote‘avna in pasti polna je tak{na usmeritev, ka‘ejo tudi {tevilna raz-kritja o opore~nosti ekolo{ke pridelane hrane, kot se je pokazalo naprimeru nitrofenske afere v Nem~iji. To se lahko izrabi kot argumentza dokazovanje iluzornosti ekolo{kega kmetijstva, namesto da bi gauporabili za kritiko kemiziranega kmetijstva. Zaradi njegove prevladese ekolo{ko kmetijstvo ne more izviti iz ‘eleznega objema industriali-ziranega kmetovanja. Pionirsko prizadevanje za ekolo{ko kmetovanjene more biti gre{ni kozel. Nasprotno, industrializirano, kemizirano intehnizirano kmetijstvo se mora preoblikovati v ekolo{ko, sonaravno.Ekolo{ko, sonaravno kmetovanje ne more obstajati kot osamljeni, ek-soti~ni oto~ek sredi morja industrializiranega in kemiziranega kme-tijstva. Nitrofenska afera dokazuje zdravstveno {kodljivost kemizira-

267

nega, ne pa nesmiselnost ekolo{kega kmetijstva. Ob prevladi kemizi-ranega kmetijstva se razkrije opore~nost dozdevno zdrave, ekolo{kopridelane hrane. Gotovo je to {ok za zaupanje potro{nikov, toda re{i-tev ni v tem, da se obrne hrbet ekolo{kemu kmetovanju, da se razgla-si za iluzornega, ampak da se {e bolj razkrijejo vsi paradoksi uspe{ne-ga, visoko produktivnega, industrializiranega, a ekolo{koneobstojnega in za zdravje {kodljivega kmetijstva ter z njim poveza-nega celotnega sistema ‘ivilskopredelovalne industrije. Tu je temeljnivzrok za trenutno iluzornost ekolo{kega kmetijstva. Gotovo ni spre-jemljivo, da bi potro{niki ‘iveli v iluziji, da u‘ivajo zdravo, ekolo{kopridelano hrano. Ali naj se preprosto pomirijo in sprijaznijo z real-nostjo, da morajo pa~ zaradi sistemskih pogojev u‘ivati hrano, ki vse-buje sicer {kodljive snovi, toda v okviru standardov, znotraj katerih bibila njihova navzo~nost za zdravje ne{kodljiva? Kljub tej sistemskozagotovljeni varnosti pa se pri razli~nih ‘ivilih stalno razkriva, da sote norme prekora~ene ali da so se odkrile {kodljive in nedovoljenesubstance. Tak{en sistem varnosti poka po vseh {ivih. Kako dolgo gabodo ljudje {e sprejemali in ‘iveli v prepri~anju, da je vse pod stro-kovnim nadzorom in da so ekolo{ko-zdravstvene »afere« pa~ nekajobrobnega in naklju~nega? Je ta iluzija kaj bolj{a od iluzije ekolo{kopridelane hrane? Nobena ni sprejemljiva. Treba je razkriti tudi tovrst-ne dru‘benosistemske in strokovno dobronamerno podprte iluzije.Temeljna dilema je: ali se bo industrializirano in kemizirano kmetijs-tvo preobrazilo v ekolo{ko, sonaravno ali pa bo sonaravno kmetijstvole okrasek in dopolnilo industrializiranega, od njega odvisno in se bozato stalno neizogibno razkrivala opore~nost ekolo{ko pridelane hra-ne. V tak{ni ekonomskofizi~ni povezavi ekolo{kega kmetovanja z in-dustrializiranim kmetijstvom se prvo mora pokazati v svojih standar-dih kot iluzorno.

Da so pesticidi in kemikalije, ki jih uporablja kmetijstvo, na splo{nonevarni za okolje, je v ISSP/1993 menilo 51,9 % anketirancev. Sloveni-ja je zasedla deveto mesto. Na prvem je bila Rusija z 69,8 %, takoj zanjo pa Zahodna Nem~ija s 67,1 %, Norve{ka z 28,8 % pa je bila na zad-njem, 14. mestu. Z izjemo Zahodne Nem~ije so bile znanstvenotehno-lo{ko manj razvite dr‘ave v skupini, kjer je ve~ji odstotek responden-tov sodil, da je uporaba pesticidov in drugih kemikalij na splo{nonevarna za okolje. Relativni polo‘aj glede zaznavanja osebne in dru-‘inske nevarnosti pa se je v nekaterih dr‘avah precej spremenil. Itali-ja, ki je bila na primer tretja po vrsti glede ocene splo{ne nevarnostipesticidov in kemikalij, se je premaknila na prvo mesto, ZahodnaNem~ija pa je obratno z drugega mesta zdrknila na peto glede osebnein dru‘inske nevarnosti, kar je morebiti posledica stro‘jih predpisov,ki zagotavljajo ve~jo varnost pri rabi kemikalij in stro‘je standardeglede dovoljene vsebnosti ostankov kemikalij v kmetijskih pridelkih.Slovenija je spremenila relativni polo‘aj samo za eno mesto, z devete-



ga je zdrsnila na osmo, v smeri zaznavanja ve~je osebne in dru‘inskeogro‘enosti.

Zaznavanje nevarnosti za okolje, ki ga predstavlja uporaba pestici-dov in drugih kemi~nih sredstev v kmetijstvu je rahlo porasla od leta1997 (94,5 %) do leta 2000 (96,5 %). Razen izobrazbe ostale spremen-ljivke niso statisti~no pomembne. Da je tovrstno onesna‘evanje nevar-no za okolje, jih sodi 93,7 % z osnovno{olsko izobrazbo in 99,3 % zvi{jo in visoko izobrazbo.

Osebna okoljska prakti~na prizadevanja

Sortiranje komunalnih odpadkov

Odpadki so eden klju~nih sodobnih okoljskih problemov. Njihova ko-li~ina je glede na obstoje~e mo‘ne okoljske tehni~ne re{itve ter gledena obstoje~o okoljsko ozave{~enost in pripravljenost ljudi za druga~-nim ravnanjem delno nepotrebna. Nepotrebna koli~ina odpadkov imadve posledici: a) pretirano tro{enje naravnih virov in b) pretirano de-gradacijo okolja. V 70. letih minulega stoletja je bila v ospredju za-skrbljenost zaradi predvidenega iz~rpanja neobnovljivih naravnih vi-rov, sedaj pa je vse bolj ‘go~e vpra{anje nastajanje odpadkov, kidegradirajo obnovljive naravne vire, zmanj{ujejo biotsko raznolikostter ogro‘ajo zdravje ljudi in ‘ivljenje sploh. To seveda ne pomeni, daje, gledano dolgoro~no, izginila nevarnost iz~rpanja kon~nih neob-novljivih naravnih virov. Zmanj{anje nastajanja odpadkov v celotnemkrogu produkcije in potro{nje ter sortiranje odpadkov, ki je pogoj zanjihovo recikliranje, sta klju~ni usmeritvi v strategiji ravnanja z od-padki (Vovk, 2001). V tem pogledu bo morala Slovenija {e veliko nare-diti.

Odgovori na vpra{anja, ki zadevajo okoljsko obna{anje, ka‘ejo nadvoje neskladij: med na~elnimi stali{~i in pripravljenostjo za prakti~-no okoljsko ravnanje ter med pripravljenostjo na prakti~no okoljskoprizadevanje in dejanskim ravnanjem. Iz odgovorov na vpra{anje, dabi sortirali odpadke za recikla‘o, je razvidno, da v letu 2000 ni bistve-nih razlik v primerjavi z letoma 1993 in 1997. Trudi se (vedno + pogo-sto + v~asih) 59,7 % vpra{anih. V SJM 93/2 je bilo takih 60,2 %, v SJM97/3 pa 59,3 %. V primerjavi z letom 1993 opazimo celo rahlo nazado-vanje. Kar te‘ko je razumeti, da se je v letu 2000 v primerjavi z letoma1993 in 1997 pove~alo {tevilo teh (z 31,4 % na 34,6 %), ki trdijo, da re-cikla‘a oziroma lo~eno zbiranje odpadkov v kraju, kjer ‘ivijo, ni navoljo. Trend bi moral biti ravno nasproten. Statisti~no pomembnispremenljivki sta starost in izobrazba. Obstaja velika pripravljenost

269

ljudi za sortiranje odpadkov. Organizacija komunalne dejavnosti pani tak{na, da bi lahko v polni meri izrabila to pripravljenost.

Odpoved vo‘nji z avtomobilom iz ekolo{kih razlogov

Varovanje okolja bo zahtevalo tudi odpovedi ali vsaj omejitev dolo~e-nih potreb, navad in razvad. V letu 2000 se je v primerjavi z letom1993 in 1997 za dobrih 11 % zmanj{alo {tevilo teh, ki se nikoli ne od-povedo vo‘nji z avtomobilom iz ekolo{kih razlogov. Z 52,9 % je pad-lo na 41,6 %. Pribli‘no za enak odstotek se je pove~alo {tevilo teh, kise odpovedo (vedno + pogosto + v~asih) vo‘nji z avtomobilom iz eko-lo{kih razlogov. Ob tem pa se, kot izhaja iz odgovorov na druga vpra-{anja, 95,8 % anketirancev zaveda nevarnosti (izjemne + zelo + sred-nje) za okolje, ki jo povzro~a vo‘nja z avtomobilom. Da je tak{noonesna‘evanje nevarno zanj in za njegovo dru‘ino, jih misli 87,5 %.Vidimo, da se jih veliko ve~ zaveda nevarnosti, kot pa se jih ravna vskladu z njo. Tudi tu imamo opravka z neskladjem med ozave{~enost-jo in dejanskim obna{anjem. Vendar v tem primeru gotovo ne gre zaisti tip neskladja, kot je na primer med poznavanjem epidemiolo{kihdognanj o rizi~nosti kajenja za nastanek plju~nega raka in pripravlje-nostjo kadilcev, da se odpovedo kajenju. Znano je, da kadijo ne samomnogi zdravniki, ampak celo epidemiologi. Mo~ u‘itka, navade jemo~nej{a od vednosti tveganja. V mnogih primerih, ne pa v vseh, jeraba avtomobila postala nuja in je ni mogo~e nadomestiti z drugimirelativno okoljsko manj obremenilnimi prometnimi sredstvi, kot sta‘eleznica in javni avtomobilski prevoz. Prometna politika mora z us-treznimi ukrepi spodbujati rabo javnih prometnih sredstev, ne da bi sebistveno poslab{ala, ampak po mo‘nosti celo izbolj{ala gibljivost osebv prostoru. Mnogi lastniki avtomobilov ne uporabljajo javnih promet-nih sredstev, ~eprav bi jih lahko in bi pri{li do cilja mogo~e {e prej kotz osebnim avtomobilom. V tem primeru imamo opravka s tipi~no si-tuacijo kadilca in njegovega vedenja o tveganosti kajenja. Po drugistrani pa prevozna podjetja {e zdale~ niso storila vsega, da bi se ljudjev ve~jem {tevilu odrekli vo‘nji z osebnim avtomobilom. Vse spremen-ljivke so statisti~no pomembne.

Prizadevanje za nakup sadja in zelenjave, vzgojenih brezpesticidov in drugih kemi~nih sredstev

Eden izmed kazalcev okoljske ozave{~enosti in okoljske varnosti bilahko bilo tudi prizadevanje za nakup sadja in zelenjave, vzgojenihbrez pesticidov in drugih kemi~nih sredstev. Iz SJM 93/2 izhaja, da sekar 15 % vedno potrudi, da kupi ta ‘ivila, pogosto 19,8 %, v~asih



25,8 %, nikoli 18,5 %, 20,9 % pa nima mo‘nosti izbire v kraju, kjer ‘ivi.@e ve~ kot polovica, to je 52,5 %, ~eprav z razli~no pogostostjo, si pri-zadeva, da bi kupila sadje in zelenjavo, vzgojena sonaravno. Sloveni-ja se je v mednarodni raziskavi ISSP/1993 pri modaliteti, da se »ved-no trudi«, z 18,9 % uvrstila na prvo, Nizozemska s 3 % pa na zadnjemesto. Tak{no obna{anje mora biti do dolo~ene mere povezano s pre-pri~anjem, da so ostanki kemikalij in pesticidov v sadju in zelenjavi za~lovekovo zdravje nevarni. Smiselno bi bilo predpostaviti, da bi mo-rali biti zelo visoko na lestvici glede prizadevanja, da se kupita sadjein zelenjavo brez pesticidov, in ocene osebne nevarnosti zaradi upora-be kemikalij in pesticidov v kmetijstvu. Vendar to ni tako. Slovenija,kot smo videli, je pri oceni nevarnosti uporabe pesticidov in kemikalijv kmetijstvu za sebe in svojo dru‘ino zavzela {ele osmo mesto, todaprvo pri modaliteti, da se vedno trudi, da kupi sadje in zelenjavo,vzgojena brez pesticidov in drugih kemi~nih sredstev.

Ve~ kot tretjina (35,5 %) se trudi (vedno + pogosto), da kupi sadje inzelenjavo, vzgojena na sonaraven na~in. V primerjavi z letom 1993(34,8 %) in 1997 (33,3 %) se je to {tevilo malenkostno pove~alo. ê pri-{tejemo k temu {e modaliteto »v~asih«, je slika ista: od 60 % je odsto-tek narasel na okoli 62 %. Pribli`no enako velika je ostala skupina, kise nikoli ne trudi (okoli 20 %). Se je pa nekoliko zmanj{ala skupina, kitrdi, da ni mo`nosti za nakup tak{nega sadja in zelenjave v kraju, kjerìvijo, z 20,9 % v letu 1993 in 1997 na 17,6 % v letu 2000. Mo`nost izbi-re se je za potro{nike torej nekoliko pove~ala. Vse spremenljivke razenvernosti so statisti~no pomembne.

^lanstvo v okoljevarstvenih skupinah, podpisovanje peticij,dajanje denarja in sodelovanje v okoljskih protestih

[tevilo ~lanov je majhno. Ve~ kot 95 % jih je izjavilo, da niso ~lani kak-{ne skupine, katere glavni cilj sta ohranjanje in varovanje okolja.^lanstvo se je v letih 1993–2000 dvignilo s 3,7 % na 4,2 %. Prevladuje-jo mo{ki ~lani. Da niso ~lani, je izjavilo 92,2 % mo{kih in 98,7 % ‘ensk.Prevladujejo ~lani v starostni skupini 46–60 let (8,6 %). Problem je to-rej, kako pomladiti ~lanstvo. Prevladujejo ~lani z vi{jo in visoko izo-brazbo. Glede razli~nih parametrov ~lanstva v okoljevarstvenih sku-pinah se ne ka‘ejo nobene spremembe v letih 1993, 1997 in 2000.Stopnja okoljske ozave{~enosti in prakti~nega delovanja je neprimer-no ve~ja od formalnega ~lanstva.

Zanemarljivo se je zmanj{alo {tevilo teh, ki so izjavili, da niso pod-pisali nobene peticije v zadnjih petih letih, in sicer s 96,3 % v letu 1993na 95,8 % v letu 2000. Da niso podpisali nobene peticije, je izjavilo84,4 % mo{kih in 90 % ‘ensk. Od vseh, ki so podpisali kak{no peticijov zadnjih petih letih, prevladujejo mladi v starosti do 30 let (37,9 %),

271

kar pomeni tudi najve~ji odstotek (19,3 %) podpisovalcev peticij zno-traj razli~nih starostnih skupin. Z izobrazbo nara{~a {tevilo teh, ki sopodpisali kak{no peticijo. Z osnovno{olsko izobrazbo je takih 4,8 %, zvi{jo in visoko pa kar 24,8 %. V primerjavi z letom 1993 in 1997 je leta2000 upadlo {tevilo teh, ki so dali denar kak{ni okoljevarstveni skupi-ni z 7,8 % na 4,8 %. Iz starostne skupine 46–60 let jih je najve~ sodelo-valo na protestih (6 %). Prav tako pa jih je tudi najve~ sodelovalo iznajvi{je izobrazbene skupine (9,3 %), z osnovno{olsko izobrazbo pa le3,1 %. Pri vseh modalitetah je razmerje med mo{kim in ‘enskami na-slednje:

mo{ki ‘enske~lanstvo 7,8 % 1,3 %podpisovanje peticij 15,6 % 9,8 %dajanje denarja 13,1 % 9,2 %sodelovanje na protestih 6,7 % 3,2 %

Mo{ki so bolj prakti~no okoljsko dejavni kot ‘enske, kar se ne uje-ma z ekofeministi~no tezo o ve~ji okoljski aktivnosti ‘ensk.

Zavest o mednarodni naravi okoljskih zadevin mednarodni okoljski solidarnosti

Ozave{~enost o globalnosti mnogih ekolo{ko/okoljskih problemov jeeden izmed duhovnih pogojev za njihovo uspe{no planetarno re{eva-nje. Mo‘no bi bilo re~i, da nastaja svetovni ekolo{ki etos (Cifri},2000b).

V SJM 97/3 je vpra{anju, ali probleme v zvezi z okoljem v Slovenijilahko re{ujemo sami, brez mednarodnega sodelovanja, pritrdilo43,9 %, skoraj prav toliko (43,2 %) pa se jih s tem ni strinjalo. ê samilahko re{ujemo okoljske probleme, potem niso potrebni mednarodniokoljski sporazumi. Lahko pa je sklicevanje na odsotnost tovrstnihsporazumov izgovor, da se dovolj u~inkovito ne re{ujejo tudi tistiokoljski problemi, katerih izvor ni zunaj dr‘avnih meja. Ker okoljskiproblemi segajo od lokalne, mednarodne in do globalne ravni, je ra-zumljiva polarizacija odgovorov glede (ne)mo‘nosti njihovega zno-trajdr‘avnega re{evanja. Gotovo je, da mnoge okoljske probleme lah-ko re{ujemo brez mednarodnega sodelovanja, nikakor pa ne tistih, kiimajo svoje izvore v sosednjih dr‘avah, kot je na primer ~ezmejnoonesna‘evanje zraka in teko~ih voda ali pa so bolj ali manj rezultataktivnosti vseh ljudi na Zemlji (na primer segrevanje ozra~ja).

V SJM 97/1 je bilo 46,3 % vpra{anih prepri~anih, da bo vklju~itev



Slovenije v Evropsko zvezo (EZ) prispevala k bolj{emu okolju. ê seodmisli la‘je prehajanje meja, kar je samo po sebi razumljivo, je bilookoljsko podro~je med 12 na prvem mestu glede pri~akovanja izbolj-{anja z vklju~itvijo v EZ. ê se bodo uresni~ile zle slutnje Du{anaLipovca (Delo, 2004, 21.10.: 5) o izpeljavi na~rtov o zazidavi zemlji{~,golosekih, postavitvi spornih vetrnih elektrarn na Volovlji rebri, po-tem se bodo sprevrgla v svoje nasprotje pri~akovanja ljudi, da bo oko-ljevarstvo najve~ pridobilo z vklju~itvijo Slovenije v Evropsko zvezo.Tak{no usmeritev lahko edino zaustavi in prepre~i mo~ okoljskega gi-banja, nevladnih organizacij in njihovega vpliva na javno mnenje inpodpore, ki bi jo imeli s strani javnosti. Kar 90,9 % anketirancev se vletu 2000 strinja, da bi v zvezi z ekolo{kimi problemi morali obstajatimednarodni sporazumi, ki bi jih bile Slovenija in druge dr‘ave dol‘nespo{tovati. To se zdi prvi hip v nasprotju s sogla{anjem s trditvijo(43,9 %) iz SJM 97/1, da okoljske probleme lahko re{ujemo sami, brezmednarodnega sodelovanja. Toda tega nasprotja ni, ~e se upo{tevarazli~en zna~aj okoljskih problemov. Nekatere izmed njih lahko re{u-jemo brez mednarodnih sporazumov, ne pa vseh. Vse spremenljivkerazen vernosti so statisti~no pomembne.

Na~elo skupne, toda deljene odgovornosti zahteva, da se stro{kiukrepov za za{~ito okolja porazdelijo na temelju razli~nega prispevkah globalni obremenitvi in degradaciji okolja. Revnej{e dr‘ave so upra-vi~ene do finan~ne in tehnolo{ke pomo~i pri izvajanju obveznosti izmednarodno podpisanih konvencij. Da se revnej{e dr‘ave manj trudi-jo za varovanje okolja kot bogatej{e, se zdi razumljivo 65,8 % anketi-rancem, neodlo~enih je 10,7 %, ne strinja pa se jih 18 %. Vse spremen-ljivke so statisti~no pomembne. Verni (65,7 %) manj sogla{ajo strditvijo kot neverni (68,7 %). To je presenetljivo glede na deklariranokr{~ansko solidarnost z revnimi.

Temeljne ugotovitve in sklepi o ekolo{ki zavestiSlovencev

V zametkih postmoderne duhovnosti se za~enjajo spreminjati ~love-kova vrednotna razmerja do narave. Nad 90 % Slovencev sprejemaso‘itje in harmonijo, ne pa gospodovanje nad naravo. Ekolo{ka/okoljska zavest Slovencev je razli~no strukturirana pri odgovorih narazli~na vpra{anja. ê odmislimo modaliteti »niti-niti« in »ne vem«ter odgovore na vpra{anje o prioriteti okoljevarstvenih in drugihvrednot, potem je mo‘no re~i, da prevladuje izrazito okoljska dr‘a, vnekaterih primerih pa gre skoraj za simetri~nost med obema skraj-nostma. V isti meri, ali pa {e bolj, navedena strukturiranost stali{~ ve-

273

lja za spremenljivke, kot so spol, starost, izobrazba in vernost. Splo-{no vzeto imamo opravka s prevlado ekolo{ke/okoljske vrednotneparadigme Slovencev, ki pa se zlasti v konfliktnih vrednotnih situaci-jah ka‘e kot antropocentri~na, ne pa kot intrinzi~na. êprav je trebaupo{tevati razliko med deklariranimi okoljskimi vrednotami in prak-ti~no pripravljenostjo za okoljsko ravnanje, bi bilo vendarle mogo~ere~i, da tako nacionalna kot tudi lokalne okoljske politike subjektivne-ga okoljskega potenciala ljudi ne upo{tevajo v zadostni meri, v~asihpa celo ravnajo v nasprotju z njim.

Zna~ilnosti ekolo{ke/okoljske zavesti Slovencev so zelo pomembendejavnik preoblikovanja obstoje~ega neokoljskega obna{anja tako naindividualni, podjetni{ki kot tudi na nacionalni ravni. Upo{tevati jihmora okoljska politika ne glede na to, ali so te za njene cilje vrednotnikapital ali pa ovira. Obstoje~a ekolo{ka/okoljska zavest tako v svetukot pri nas pomeni raz{iritev dosedanjega polja moralnih objektov tu-di na rastline, ‘ivali in naravo sploh. Danes se ekolo{ka etika uteme-ljuje in opravi~uje predvsem instrumentalno, pragmati~no, antropo-centri~no: okolje in naravo je treba varovati zaradi koristi alinevarnosti za ~loveka. V ekolo{ki zavesti Slovencev na pragu tretjegatiso~letja sta prisotni tako okoljsko instrumentalna, pragmati~na tervsaj deklarativno tudi vrednotno intrinzi~na ekolo{ka dr‘a, ki pripi-suje vrednost naravnim bitnostim ne glede na ~lovekovo korist. Mo~-no je {e navzo~ demografski redukcionizem v razumevanju vzrokovekolo{kih/okoljskih problemov. Slovenci se zavedajo lastne vpleteno-sti v nastajanje okoljskih posledic zaradi rabe fosilnih goriv.

Ekolo{ka/okoljska zavest ni monolitna. Za njo so zna~ilne tri te-meljne situacije: a) izrazita prevlada vrednotne ekolo{ke dr‘e, b) vredkih primerih prevlada neekolo{ke dr‘e in c) skoraj simetri~na pro-centualna uravnote‘enost ekolo{ke in neekolo{ke dr‘e.

Ponekod je velik odstotek neodlo~enih, ki so se odlo~ili za modali-teto »niti-niti.« Ti imajo najbr` bolj pretanjeno in ne polarizirano ~rno-belo razumevanje dolo~enih okoljskih problemov, na katere se nana-{ajo vpra{anja. Neodlo~enost je lahko tudi posledica zadrege gledevrednotnih prioritet in ne samo pomanjkljive vednosti.

V odgovorih se ka‘ejo trije tipi neskladij: a) med visoko na~elnopripadnostjo okoljskim in ekolo{kim vrednotam in hkrati pristajanjena pragmati~ne, instrumentalne vrednote; b) med deklarativnimi eko-lo{ko/okoljskimi vrednotami in veliko manj{o motiviranostjo zaokoljsko obna{anje in c) neskladje med visoko okoljsko ozave{~enost-jo o nevarnosti ali visoko deklarativno pripravljenostjo za okoljskoravnanje in sorazmerno mnogo skromnej{im dejanskim okoljskim ob-na{anjem. V nasprotju z visoko ozave{~enostjo (95 %) o nevarnosti zaokolje zaradi onesna‘evanja zraka, ki ga povzro~a avtomobilski pro-met, je neprimerno ni‘je odrekanje vo‘nji z avtomobilom iz ekolo{kihrazlogov. Prisotno je tudi spoznavnoinformacijsko neskladje med



znanstveno in javnomnenjsko zavestjo. Ljudje so pogosto negotovioziroma imajo napa~ne predstave tam, kjer je znanost gotova, inobratno, anketiranci so gotovi tam, kjer je {e znanost sama spoznavnonegotova.

Okoljevarstvene vrednote so najpogosteje v koliziji z gospodarski-mi. Pomiriti oboje je bistvena sestavina koncepta trajnostnega razvoja.Ve~ina anketirancev je prepri~anih, da je gospodarska rast pogoj zavarovanje okolja. Tako kot v nekaterih drugih dr‘avah, kjer potekajoobse‘nej{a raziskovanja v moderni biotehnologiji in obstaja ve~ja tra-dicija njihovega tr‘nega povezovanja z razli~nimi podro~ji, pa je prinas skoraj enak odstotek teh (85 %), ki menijo, da je treba ozna~itigensko spremenjena ‘ivila. Za raz{iritev in dru‘beno sprejemljivosttehnologij je zelo pomembno zaupanje javnosti v informacije razli~nihakterjev o mo‘nih posledicah novih tehnologij za okolje in zdravje lju-di. Podobno kot v raziskavah Eurobarometra tudi Slovenci najboljzaupajo zdravnikom in strokovnjakom na univerzah, najmanj pavladnim slu‘bam in industriji.

Vpliv spola, izobrazbe, starosti in vernosti na ekolo{ka/okoljskastali{~a

Mlaj{i in bolj izobra‘eni praviloma v ve~ji meri izkazujejo okoljskastali{~a kot starej{i in manj izobra‘eni. Pri vseh odgovorih se ne potr-juje teza ekofeminististi~nih {tudij, da so ‘enske bolj ekolo{ko ob~ut-ljive, aktivne in izkazujejo ne samo ve~jo pripravljenost za prakti~nookoljsko obna{anje, ampak se tudi bolj kot mo{ki dejansko tako obna-{ajo. Ponekod to dr‘i, ne pa vselej. Spremenljivka spol tudi ni pri vsehvpra{anjih statisti~no pomembna. @enske bolj kot mo{ki sogla{ajo strditvijo, da bo gospodarska rast po~asnej{a, ~e ne bomo skrbeli zaokolje (55,2 % @ : 47,1 % M). Pri mnogih drugih odgovorih pa prednja-~ijo mo{ki v okoljski dr‘i in prakti~nem okoljskem obna{anju.

Tudi glede starosti je podoba ekolo{ke ozave{~enosti, motiviranostiin dejanskega obna{anja zelo razgibana. Starej{a generacija (46–60 let)se je najbolj (40,4 %) pripravljena odre~i vi{jemu ‘ivljenjskemu stan-dardu, da bi se varovalo okolje. Mlaj{i se v manj{i meri strinjajo s trdi-tvijo, da so ljudje preve~ zaskrbljeni zaradi {kode, ki jo okolju prizade-ne ~love{ki napredek. ê bi sodili samo po odnosu do upravi~enostimedicinskih eksperimentov na ‘ivalih, ima najmlaj{a starostna skupi-na (18–30 let) najbolj razvito intrinzi~no vrednotenje ‘ivljenja, saj sejih procentualno najmanj strinja z njihovo upravi~enostjo, ~eprav jeodstotek strinjanja {e vedno visok (60,6 %). Naravno je, da se s sta-rostjo zmanj{uje aktivisti~ni potencial, zato je razumljivo, da mlaj{imnogo manj kot starej{i sogla{ajo s trditvijo, da ne morejo kaj dostinarediti za okolje. Starej{i v veliko ve~ji meri kot mlaj{i mislijo, da ni

275

smiselno skrbeti za okolje, ~e tega ne delajo tudi drugi. Mladi od 18do 30 let sicer prednja~ijo v podpisovanju peticij, toda to ni neka izra-zito zahtevna aktivnost. O~iten je problem pomladitve akterjev oko-ljevarstvenih skupin, saj na prvem mestu glede ~lanstva, sodelovanjav protestih in dajanju denarja v zadnjih petih letih prevladujejo starej-{i v razponu od 46 do 60 let.

Iz javnomnenjskih raziskav je splo{no znano, da izobrazba pravilo-ma nastopa kot statisti~no pomembna spremenljivka. V odnosu dookoljske zavesti in prakti~nega okoljskega obna{anja se to docela po-trjuje. Zlasti bolj izobra‘eni in mlaj{i mislijo, da je mo‘no zdru‘itioboje: gospodarsko rast in varovanje okolja. To je to~no pod dolo~eni-mi pogoji za kraj{e obdobje, vklju~uje pa nerealno podmeno, da jemo‘na trajna pozitivna povezava med gospodarsko rastjo in varova-njem okolja. Bolj izobra‘eni morajo okolju in naravi pripisovati ve~jipomen za ~lovekovo ‘ivljenje, saj se v manj{i meri strinjajo s trditvijo,da so ljudje preve~ zaskrbljeni zaradi {kode, ki jo okolju prizadene~love{ki napredek. Bolj izobra‘eni so bolj kriti~ni do tega, koliko Slo-venija naredi za okolje. Z vi{jo in visoko izobrazbo se pove~uje {teviloteh, ki mislijo, da Slovenija naredi premalo. Bolj izobra‘eni so bolj za-dr‘ani do spreminjanja genetske sestave pridelkov. Nara{~a priprav-ljenost pla~evati dosti vi{je cene in davke ter odrekanja vi{jemu ‘iv-ljenjskemu standardu, da bi se varovalo okolje. Bolj izobra‘eni semanj strinjajo s trditvijo, da nas preve~ skrbi prihodnost na{ega oko-lja, premalo pa vse, kar se danes dogaja v zvezi s cenami in zaposlitvi-jo. Bolj so naklonjeni zakonski vladni regulaciji okoljskega obna{anjapodjetij in posameznikov kot manj izobra‘eni, ki dajejo prednost nji-hovi okoljski avtonomiji. Z izobrazbo se stopnjujeta okoljska kriti~-nost in ob~utljivost. Med bolj izobra‘enimi jih je manj, ki vidijo nas-protje med modernim na~inom ‘ivljenja in varovanjem okolja. So boljprookoljsko naravnani in hkrati manj antimodernisti. Z izobrazboupada ob~utek nemo~i, da bi lahko osebno kaj dosti naredil za okolje.Z vi{jo izobrazbo se pove~uje {tevilo teh, ki ne sogla{ajo s trditvijo, dani smiselno skrbeti za okolje, ~e tega ne po~enjajo tudi drugi. Najmanjizobra‘eni najmanj sogla{ajo s trditvijo, da bi v zvezi z ekolo{kimiproblemi morali obstajati mednarodni sporazumi, ki bi jih moralaspo{tovati Slovenija in druge dr‘ave. Bolj izobra‘eni se bolj trudijosortirati komunalne odpadke, da bi jih reciklirali. Z izobrazbo nara{~a{tevilo teh, ki so podpisali kak{no peticijo v zadnjih petih letih, dalidenar okoljevarstvenim skupinam in se udele‘ili protesta.

Neverujo~i sicer pri mnogih odgovorih ka‘ejo ve~jo okoljsko dr‘o,toda vpliv (ne)vernosti ni enozna~en. Ponekod bi bilo mogo~e, ne papovsod, razlike pojasniti z religioznimi temelji antropocentri~ne tradi-cije. Do podobnih ugotovitev so pri{le tudi nekatere empiri~ne {tudi-je v svetu. Kr{~anska religija je po Whitu ne samo teocentri~na, ampaktudi najbolj antropocentri~na od vseh svetovnih religij in kot taka je v



svojih duhovnih temeljih antiekolo{ka in izvor sodobne ekolo{ke kri-ze (White, 1985: 36–48). Whitova teza je bila izpostavljena ne samozgodovinskoteoreti~nim kritikam, ampak tudi empiri~nemu preverja-nju z javnomnenjskimi raziskavami (Steffen, 1992: 63–80; Whitney,1993: 151–169; Dekker, Ester, Nas, 1999: 361–381; Marangudakis, 2001:243–326). Empiri~na potrditev Whitove teze bi obstajala v tem, ~e bibila vernost kot statisti~no pomembna spremenljivka povsod negativ-no povezana z okoljskimi vrednotami in prakti~nimi okoljskimi rav-nanji. Empiri~ni rezultati tega ne potrjujejo povsem, ampak samo del-no, nekateri pa mu celo nasprotujejo. Isto sliko ka‘ejo tudi odgovoriverujo~ih Slovencev v primerjavi z neverujo~imi. Razlike v nekaterihodgovorih, kjer je vernost statisti~no pomembna spremenljivka, jemogo~e in smiselno pojasniti s kr{~anskim antropocentrizmom, pridrugih pa to ni mogo~e in ostaja problem, zakaj se statisti~no pomem-bne razlike v odgovorih verujo~ih in neverujo~ih sploh pojavijo. Ne-verujo~i v mnogih pogledih, ne pa v vseh, ka‘ejo bolj okoljsko vred-notno dr‘o kot verujo~i.

277

EKOLO[KI POGLED NAZAJ IN NAPREJ

Stari in novi konteksti

Teorija in praksa, ena izmed osrednjih dru‘boslovnih revij v sloven-skem prostoru, je konec 80. let dala svoj prispevek k ekolo{ki/okoljskiozave{~enosti in odpiranju prostora za druga~no okoljsko politiko, zadruga~en odnos do narave in okolja in za dru‘bene spremembe sploh.Objavila je izbor prispevkov z dveh strokovnih posvetov v Mariboru:Alternative dru‘benega razvoja in problematika okolja (Teorija in prak-sa 1986, 23 (9–10)) ter Ekonomska in ekolo{ka soodvisnost (Teorija inpraksa 1988, 25 (1–2)). Ob tej prilo‘nosti pa je bilo prevedeno tudi be-sedilo enega izmed utemeljiteljev okoljske sociologije Williama Catto-na Zmogljivost okolja in meje svobode (Teorija in praksa 1987, 24 (3–4)),pionirja raziskovanj o povezavi energetike, ekonomije in biosfere Eu-gena Oduma Ekonomija ~lovekovega dela in ekonomija narave (Teorija inpraksa 1988, 25 (1–2)) ter o~eta modernega koncepta entropi~ne ekono-mije in bioekonomije Georgescu-Roegena Bioekonomski vidiki entropije(Teorija in praksa 1986, 23 (9–10)).

Na splo{no je mo‘no re~i, da je okoljsko gibanje v Sloveniji, ki staga predstavljali zlasti Zveza dru{tev za varstvo okolja in dru‘benakritika ekolo{kih/okoljskih posledic industrializacije in urbanizacije,imelo {ir{i pomen za demokratizacijo dru‘be, za tolerantnost razli~-nih pogledov, za vlogo javnosti in za nasprotovanje dosedanjemu tipuekonomsko-tehnolo{kega napredka in socialisti~ne razli~ice razsvet-ljenskega, optimisti~nega, progresisti~nega, nekonfliktnega konceptaobvladovanja in pokoritve narave.

Ve~ina objavljenih prispevkov je bila bolj ali manj o~itno ume{~enaznotraj naslednjih okvirov:

a) Slovenije kot republike dr‘ave Jugoslavije ter samoupravnegasocializma,

b) marksizma,c) dru‘bene/ekolo{ke kriti~nosti,~) {ir{ega mednarodnega ozira na ekolo{ke/okoljske probleme.Te kontekste na za~etku 90. let zamenjajo naslednji:a) samostojnost Slovenije kot dr‘ave,b) sprememba idejnovrednotnih temeljev,c) sprememba dru‘benopoliti~ne in ekonomske ureditve,


~) vklju~evanje v Evropsko zvezo in sprejemanje njenega pravnegareda in standardov s podro~ja okolja.

Najve~ji in neposreden vpliv na okoljsko problematiko sta imelanova konteksta c in ~. Navedeni stari dru‘beni in miselni okviri obehposvetov niso omejevali ekolo{kokriti~ne dr‘e avtorjev in jo spremi-njali v apologetiko obstoje~ega vzorca dru‘benega razvoja ali zamol-~evanje in olep{evanje stanja okolja v Sloveniji. Kriti~na ost referentovni bila obrnjena samo navzven, v odnos kapitalizma do narave, am-pak predvsem navznoter do svoje lastne dru‘bene realnosti. Tudi napodro~ju mednarodnega okoljskega sodelovanja je bila Jugoslavijapoliti~no bolj odprta. V enem izmed prispevkov je bil naveden poda-tek, da je Jugoslavija edina dr‘ava, ki sodeluje v organizacijah kapita-listi~nih in socialisti~nih dr‘av. Da je bilo to sodelovanje do dolo~ene-ga obsega formalno in nezavezujo~e za okoljsko politiko, se je kazalov tem, da je Jugoslavija izmed 138 podpisala le 35 meddr‘avnih kon-vencij, protokolov in sporazumov. Tudi v tem se ka‘e o~itna razlika vprimerjavi z nekdanjimi dr‘avami tako imenovanega realnega socia-lizma, kjer nedemokrati~en politi~en sistem ter protiekolo{ka biro-kratska planska ekonomija nista dopu{~ali kriti~ne ekolo{ke javnosti.Slovenija se je glede na stanje in obremenitve okolja v dr‘avah Evrop-ske zveze ob vstopu vanjo po nekaterih kazalcih uvr{~ala med zmer-no onesna‘ene (Plut, 2004: 191). Prvi trije konteksti objavljenih pris-pevkov imajo danes za mnoge kve~jemu arheolo{ki pomen za obstojneke dru‘bene in duhovne stvarnosti, ki je izginila z zgodovinskegaprizori{~a. V najbolj ‘lahtni razli~ici pa dru‘benovrednotna, miselnaokvira b in c vsebujeta nekaj, kar verjetno ne bo ugasnilo za vekomaj.Slovenske politi~ne stranke so z referendumom preverile ljudsko vo-ljo za dr‘avno samostojnost, za vstop v Evropsko zvezo in v NATO,niso je pa preverile glede spremembe temeljnega dru‘benoekonom-skega odnosa, ki je Slovenijo vklju~il v krog kapitalisti~nih dru‘b. In-stitut referenduma je lahko, ~e se odmislijo mo‘nosti njegove zlorabe,pomembno sredstvo demokracije, toda pri tem se ne sme pozabiti, dase mnoge usodne dru‘benozgodovinske spremembe uvajajo in zgodi-jo brez referenduma.

Do dana{njega dne, ob vsem priznanju vrednosti parlamentarnestrankarske demokracije, obstajata izku{nja in zavest o njeni neza-dostnosti, ki naj bi jo odpravili lokalna samouprava na teritorialniravni in udele‘ba delavcev na podjetni{ki ravni, seveda na predpo-stavki zasebnolastni{kega, kapitalskega odnosa. Z vidika dana{njepresoje je bil zelo pomemben uvid, da bo treba izoblikovati nove od-nose med stroko, demokrati~no javnostjo in dru‘benotehnolo{kimodlo~anjem (Teorija in praksa, 1986: 866). Osnovni cilj Aarhu{ke kon-vencije kot pravno obvezujo~ega mednarodnega dokumenta (Marega,Kos, 2002), ki ga je Slovenija skupaj s 35 dr‘avami in Evropsko zvezopodpisala 15. junija 1998, v pripravi pa je tudi njeno ratificiranje v slo-

279

venskem parlamentu, je omogo~iti in spodbuditi udele‘bo javnostipri odlo~anju o okoljskih zadevah. To prizadevanje izhaja iz spozna-nja, da trajnostni razvoj ni mogo~ brez spremembe odnosov v odlo~e-valskem procesu pri re{evanju okoljskih problemov. Zanimivo bo vi-deti, kako bo uresni~evanje zahtev Aarhu{ke konvencije vplivalo {ir{ena koncept in prakso demokracije. Aarhu{ka konvencija v bistvu ka‘ena nujnost neposredne demokracije, zlasti prizadete in zainteresiranejavnosti na okoljskem podro~ju.

Ali bi bilo mo‘no strankarsko politi~no soglasje na predpostavkineke oblike dru‘bene ali kolektivne lastnine? Ta dru‘beni eksperi-ment {e ni bil nikjer izveden. Propad socializma je tudi dokaz, da nibilo tak{nega politi~nega in vrednotnega soglasja oziroma se niti nimoglo vzpostaviti, ker ni bilo pravih politi~nih strank. Te mo‘nostipoliti~nega soglasja o druga~nih lastninskih odnosih ni treba niti dog-mati~no doktrinarno zanikati niti braniti. Kot mo‘nost jo pustimo od-prto. Kapitalizem ni zadnja edina realnost, ni konec zgodovine. @e ka-pitalizem 20. stoletja ni bil isti kot kapitalizem 19. stoletja inkapitalizem 21. stoletja ne bo isti, kot je bil kapitalizem 20. stoletja. To-da ni samo vpra{anje razvoja njegove oblike, ampak tudi ohranjanjanjegove identitete v razvoju.

Vpletenost marksizma v ekolo{ka razmi{ljanja se bo z dana{njegavidika mnogim zdel najbolj dogmati~en element. Tak{en na{ odnosdo ‘lahtnih vsebin dedi{~ine marksizma je mo‘no razumeti, todakljub temu nas siroma{i v primerjavi z bolj pestrim intelektualnimzemljevidom v nekaterih vodilnih kapitalisti~nih dr‘avah. Poglejmozadevo bolj trezno in ne iz sedanjega duha ~asa in konstruiranih idej-novrednotnih predsodkov dana{nje dru‘bene realnosti. V Marx-En-gelsovem ~asu leta 1866 je iz{la Haecklova knjiga, ki predstavlja na-stanek ekologije kot znanstvene discipline, objavljeno pa je bilo tudiprvo sinteti~no delo o ru{ilnih ekolo{kih u~inkih vzpona industriali-zacije (Marsh, 1864). Sama sta bila o~ividca onesna‘enja v mestih ternegativnih ekolo{kih u~inkov kapitalskega odnosa v poljedelstvu indo zemlje sploh. V tej zvezi sta oblikovala nekatera zanimiva stali{~a,ki jih razli~no aktualizirajo in razlagajo okoljski sociologi, ekolo{kiekonomisti, ekofilozofi, ekofeministke, idr. (Peter Dickens, Saral Sar-kar, Herman Daly, Gilbert Rist, Ariel Salleh, Ronaldo Munck in DenisO’Hearen, Hans Immler, Egon Becher in Thomas Jachen, Van DanaShiva, Joel Kovel, J.B.Foster, Wolfgang Sachs, James O’Connor, ElmarAltvater, Ulrich Beck, idr.). Ne Marx in ne Engels nista bila ekologa vnaravoslovnem pomenu, oblikovala pa sta pomembne nastavke zakriti~no dru‘beno ekologijo. Zato ni ~udno, da protagonisti tak{ne us-meritve v dru‘beni ekologiji i{~ejo miselne elemente za razvoj lastnihpogledov na sodobno razmerje med naravo in dru‘bo ravno pri Mar-xu in Engelsu. Njune najbolj daljnose‘ne dru‘benoekolo{ke ugotovi-tve niso imele nobenega vpliva ne na miselno obzorje socialdemokra-



cije pa tudi ne na razvojne politike nekdanjih socialisti~nih dr‘av,vklju~no z Jugoslavijo. Prevladujo~a miselna paradigma tako v kapi-talizmu kot v socializmu je temeljila na predpostavkah moderne, an-tropocentrizma, progresizma ter ekonomskega, znanstvenotehnolo{-kega prila{~anja in obvladovanja narave ali v dr‘avnoplanski ali vsvobodnotr‘ni razli~ici. To so bili skupni temelji, ne glede na vse dru-ge ideolo{ke, politi~ne, ekonomske razlike. S to ugotovitvijo je v po-polnem sozvo~ju trditev enega izmed referentov, da je ideologija ko-munizma ohranila me{~ansko podobo veli~astnega obvladovanjanarave.

V objavljenih prispevkih je bila navzo~a tista ekolo{ka dedi{~inamarksizma, ki je bila desetletja zakopana pod naplavinami razsvet-ljenske miselnosti, ekonomskopoliti~nega pragmatizma, partijskegabirokratizma in etatizma. V okviru marksisti~nega konteksta je bilopostavljeno hereti~no vpra{anje, ali se bo kapital sposoben zaradi eko-lo{kofizi~nih omejitev in prisile pretvoriti v nerasto~i kapital. Z vidikadana{njih levih ekolo{kih radikalistov je tak{na mo‘nost nesmiselna,ker kapitala ni brez akumulacije in {iritve. Bodimo previdni! Iz zgo-dovine vemo, da je kapital izredno u~ljiv, prilagodljiv in inovativen.Ali ni v skrajni situaciji, zaradi drugih lastnosti in ugodnosti, za kapi-tal {e vedno bolj sprejemljiv izhod ostati nerasto~i kapital kot pa splohne biti kapital? ê je socializem med drugim propadel tudi zaradi te-ga, ker ni bil sposoben izraziti in zmanj{ati realnih ekonomskih stro{-kov, pa kapitalizem lahko propade zaradi tega, ker ne bo priznal inizrazil vseh ekolo{kih stro{kov (Brown, 2001: 23). To nepriznavanje inzakrivanje celotnih ekolo{kih stro{kov sta se ‘e do sedaj prakticirali ssubvencioniranjem razli~nih dejavnosti, z razli~nimi oblikami social-noekolo{ke diskriminacije in s prelaganjem stro{kov na prihodnjegeneracije. Mo‘nosti ekolo{koekonomskega vzroka propada kapita-lizma ni izrekel kak{en utopi~en, fanati~en levi~ar ali sanjavi ekoso-cialist, ampak O’Ystein Dahl, podpredsednik ESSO za Norve{ko inSeverno morje. Staro dilemo o alternativnosti zgodovine je mogo~eparafrazirati takole: bodo~a dru‘ba bo socialnoekolo{ko trajnostna alipa je ne bo. Ta dilema nas opominja, da nismo na koncu zgodovine,ampak {ele na pragu neke nove, druga~ne zgodovine. Vse humani-sti~ne, leve in desnosredinske politi~ne sile si morajo prizadevati, damorebiten zaton kapitalizma ne postane hkrati zaton ~love{ke civili-zacije. Meje kapitalskega, zasebnolastni{kega, profitni{kega izkori{~a-nja narave niso iste kot meje upravljanja z naravnimi viri in naravnimtemeljem ~love{tva za njegovo dobrobit in blaginjo.

281

Ekonomija, narava, dr‘ava

Prav v povezavi z nezadostnostjo tako kapitalisti~nih kot socialisti~-nih dru‘b do narave je vzniknila ideja ekosocializma. Dejstvo je, da je»realni socializem« pustil za seboj {e ve~je razdejanje narave, slab{eokoljske razmere kot pa zahodnoevropski ali severnoameri{ki kapita-lizem. To je bil eden izmed argumentov radikalnih neoliberalnih eko-nomistov, da je mo~ svobodnega trga najbolj{i na~in, da se popravijoin prepre~ijo okoljske {kode, da se uveljavi bolj gospodaren odnos donarave in naravnih virov, da okoljske {kode dobijo svojo ceno in daraba naravnih virov ni ve~ svobodna, brezpla~na dobrina. Ti elementiso bili navzo~i v prispevkih slovenskih ekonomistov. Privatizacija inpovnanjenje tako imenovanih zunanjih stro{kov (eksternalitet) bi bilapravi in u~inkovit pristop za re{evanje ekolo{ke krize. Pri tem se neizklju~uje popolnoma vloga dr‘ave in okoljske zakonodaje, vendarima ta drugotno vlogo glede na trg. Neoliberalni ekonomisti pri temne ka‘ejo s prstom samo na okoljske neuspehe socializma, ampak tu-di na neu~inkovitost dr‘avne okoljske regulacije v znanstvenotehno-lo{kem razvitem kapitalizmu. Cenovni mehanizem trga bi samodejnovodil k zmanj{evanju onesna‘evanja in k pravo~asnemu prepre~eva-nju nevarnosti pomanjkanja naravnih virov s spodbujanjem novihtehnologij za odkrivanje virov, s spodbujanjem procesa nadome{~anjapojemajo~ih in zaradi tega dra‘jih virov z drugimi, z uvajanjem eko-tehnolo{kih inovacij, ki prispevajo k ve~ji u~inkovitosti rabe snovi inenergije, k manj{i porabi naravnih virov na enoto BDP. Sam premikekonomije in celotne dru‘be v smeri storitev, znanja in informacijpredstavlja relativno snovno, energetsko in degradacijsko manj{oobremenitev okolja. Osnovni ekonomski in{trumenti okoljske dr‘av-ne politike bi bili davki in takse. Ekolo{ki ekonomisti imajo vrsto po-mislekov in ugovorov do tak{ne usmeritve. O~itajo jim, da ne prizna-vajo temeljnega dejstva, da je ~love{ka ekonomija znotraj globalnegaekosistema in je njegov del. ê bi bila samodejna regulativna funkcijatrga res tako ekolo{ko ob~utljiva, zakaj je potem v kapitalizmu splohpri{lo do ekolo{kih/okoljskih posledic tak{nih razse‘nosti? Je mar dr-‘ava ali kdo drug prepre~eval trgu, da ni pravo~asno ponotranjil ek-sternalitet?

Glede okoljske vloge trga so med ekonomisti prisotna naslednja os-novna stali{~a:

a) absolutizacija spontane vloge trga in njegovega mehanizma zaprepre~evanje in re{evanje okoljskih problemov; vloga dr‘ave naj bominimalna in naj uporablja prave in{trumente (Milton Friedman inradikalni neoliberalni ekonomisti sploh in del okoljskih ekonomi-stov);



b) trg nima nobenih pozitivnih okoljskih u~inkov, ampak kve~jemunegativne (ekolo{ki in okoljski fundamentalisti);

c) uravnote‘ena, dopolnjujo~a vloga trga in dr‘ave (Leontief inmnogi okoljski ekonomisti);

~) trg ima pozitivno okoljsko funkcijo za optimalno alokacijo virov,toda ne za njihov optimalen obseg, za spodbudo novih ekotehnologij,skratka, vloga trga je pomembna in nepogre{ljiva znotraj postavljene-ga okvira norm in standardov s strani dr‘ave in dru‘be (HermanDaly in mnogi drugi ekolo{ki ekonomisti).

Najbolj produktivni in obetavni sta dr‘i c in ~.

Okolje in trg

Okoljska vloga trga je sicer pomembna in nepogre{ljiva, a hkrati neza-dostna. Za nekatere okoljske probleme je trg nujna, ~eprav ni edina re-{itev, v drugih primerih pa bi bila nesmiselna in preve~ tvegana. No-benemu, {e tako skrajnemu neoliberalnemu ekonomistu ne pade napamet, da bi predlagal tr‘enje dovoljenj s plutonijem, kot se zagovar-ja tr‘enje pravic do onesna‘enja zraka s toplogrednimi plini. Ekono-mist Malinvaud je upravi~eno priznal, da ne more videti, kako naj bitrg spodbudil proizvajalce hladilnikov, da bi opustili CFC, ki {koduje-jo ozonskemu pla{~u (Ravaioli, 1995: 37). Okoljsko ne deluje preven-tivno in spodbudno niti svobodni trg niti povsod pri~ujo~a dr‘avnaregulacija. Precej{en del ekonomistov se pri re{evanju okoljskih prob-lemov, ki se jih uvr{~a med eksternalitete, zavzema za kombiniranodelovanje trga in dr‘ave (Leontief, Samuelson, Daly, Labiny idr.).Leontief sodi, da nevidna roka trga ne more za{~ititi naravnega okoljapred destruktivnimi u~inki ekonomske rasti. Posre~eno ponazorisoodvisnost okoljske vloge trga in dr‘ave s prispodobo jader (trg) inkrmila jadrnice (dr‘ava). Za ameri{kega predsednika Reagana pravi,da je ujel veter v jadra, potem pa od{el v kabino na koktajl. V Rusiji paje bilo nasprotno: jadra so bila spu{~ena in krmilo ni delovalo, ker sejadrnica ni premikala (Ravaioli, 1995: 37). Vladne regulacije okoljskihproblemov niso najbolj u~inkovite. Po Wallersteinu vladi uspe inter-nalizirati kakih 10 % stro{kov (Ravaioli, 1995: 49). Trg tudi ne morepredvideti in pravo~asno zaznati raznih okoljskih po{kodb, ampak tolahko opravi edino znanstveno, ekolo{ko/okoljsko raziskovanje. Pa{e tu je velik problem ~asovne odmaknjenosti posledic, njihov sinergi-zem in kompleksnost. Je trg ali znanstveno raziskovanje odkriloozonsko luknjo in spremembo kemijske sestave atmosfere zaradi to-plogrednih plinov? Je {kodljivi vpliv uporabe herbicidov, pesticidovin mineralnih gnojil v kmetijstvu odkril trg ali pa ekologi, pedologi?

Ne smemo biti pozorni samo na u~inkovito alokacijo virov, kjer ima

283

cenovni mehanizem nepogre{ljivo pomembno vlogo, ampak tudi naobseg ekonomije znotraj funcionalnih in strukturnih parametrov bios-fere. ê je ~oln prekomerno obremenjen, pravi ekolo{ki ekonomistHerman Daly, se bo vseeno potopil, ~eprav je tovor na njem optimal-no razporejen.

Tudi ekolo{ka funkcija lastnine ima svoje omejitve. Vsega ni mogo-~e lastniniti in vsega ni mogo~e denarno ovrednotiti, pravijo ekolo{kiekonomisti. Denarna nadomestila niso vselej enakovredna dejanskimekolo{kim po{kodbam, ki jih pogosto niti ni mogo~e popraviti, ker sonepovratne.

Ekonomska rast, znanje, tehnologija in okolje

Vloga novega znanja, metod, novih tehnologij je pri re{evanju in pre-pre~evanju ekolo{kih posledic velika in nepogre{ljiva. Toda ~e je tavloga v funkciji trajne eksponencialne ekonomske rasti, ne pa vzpo-stavitve trajnostne ekolo{ke dru‘be, trajnostnega razvoja, na dalj{i rokne prispeva k zmanj{anju degradacije okolja, ker z rastjo obsega izgu-bimo, kar smo pridobili z ve~jo ekolo{ko/okoljsko u~inkovitostjo rabenaravnih virov in z zmanj{anjem onesna‘enja na enoto BDP. Isto jemo‘no re~i za ekolo{ko funkcijo trga, samo da je tu pomembno {e nje-govo razmerje do regulativne funkcije dr‘ave. Zaradi ekolo{ke funk-cije novih spoznanj in njihovega opredmetenja v tehnologiji {e ni tre-ba omalova‘evati pomena (ne)razpolo‘ljivosti naravnih virov za~lovekovo eksistenco. Z opredmetenjem znanja v tehnolo{kih struktu-rah, procesih in sredstvih ‘ivimo druga~e in lahko bolj var~no, pora-bimo manj naravnih virov na enoto blaginje, toda v kon~ni instanci ‘i-vimo od naravnih virov in ne od znanja in informacij. Ne moremozgraditi hi{e samo z znanjem in ve{~ino zidarjev ali tesarjev, brez raz-polo‘ljivega materiala in energije. [e tako odli~en izdelovalec violinjih ne more narediti brez lesa in ‘ice, velja pa seveda tudi obratno: nijih mogo~e narediti brez ustreznega znanja in ve{~ine. V bistvu ta vza-jemna odvisnost velja za {e tako visoko znanstveno industrijo in teh-nologijo. Kaj pomaga tehnolo{ko opremljeno ribi{ko ladjevje, ~e nive~ rib v morju? Kaj pomaga {e tako visoka tehnologija odkrivanjazalog nafte, ~e teh ni ve~? Vedno so navzo~i, ~eprav lahko v razli~nihrazmerjih: predmet, sredstvo dela, znanje in ve{~ina. Vstop v takoimenovano informacijsko dru‘bo in dru‘bo znanja spreminja ta raz-merja in ta sprememba prispeva k sistemati~nemu podcenjevanjumaterialne in energetske narave ekonomskih aktivnosti in s tem pod-cenjevanje pomena naravne podlage vsake tehnologije. Sama tehnolo-gija je pomemben del ekolo{kih/okoljskih problemov in ni samo nev-tralno, mogo~no sredstvo njihovega re{evanja.



Eno izmed opozoril {tudije Rimskega kluba Meje rasti (Meadows etal., 1972) na za~etku 70. let se je nana{alo na prihodnje pomanjkanjenaravnih virov. Konec 20. in v za~etku 21. stoletja, ~e izvzamemo naf-to in vodo, se zdi, da iz te strani {e dolgo ne bo nastopila nevarnost,ampak bodo veliko prej nastopile realne omejitve razvoja zaradi kopi-~enja odpadkov in sploh zaradi ekolo{kih/okoljskih posledic kori{~e-nja naravnih virov. Toda ta premaknitev ocenitve nevarnosti {e ne po-meni, da ne obstaja ve~ gro‘nja iz~rpanja neobnovljivih in omejenihnaravnih virov. Smo mar lahko pomirjeni z odgovorom velikega teo-retika in prakti~nega svetovalca deregulacije ekonomista MiltonaFriedmana, da ker cene nafte niso stalno rasle v zadnjem obdobju, jeto znak, da ‘ivimo od obresti, ne pa od glavnice. Ko to ne bo ve~ re-snica, bo cenovni sistem dal signal in cene nafte bodo za~ele rasti, karse vedno dogaja z resni~no omejenimi viri (Ravaioli, 1995: 33). V temodgovoru se ka‘e vsa globina razhajanja med ekolo{kofizi~nim inekonomskomonetarnim pogledom. Friedman se tega zaveda, toda pritem lo~evanju vztraja, ko trdi, da nafta iz ekonomskega vidika niomejena (Ravaioli, 1995: 33).

Velikost kapitala, glavnice, to je zalog nafte v zemlji, ki je omejena –saj nih~e ne misli, da nastaja in se obnavlja v ~asu, ki bi bil za ~love{-tvo ekonomsko pomemben –, je v razmerju do obsega na~rpane nafte{e tako velika, da cenovni mehanizem ustvarja videz, kot da ‘ivimood obresti, ne pa od omejenih zalog, ki se zmanj{ujejo, a to zmanj{e-vanje {e nima vpliva na cene. Z ekofizi~nega vidika je treba ekonom-sko ukrepati precej prej, preden tudi cenovni mehanizem poka‘e, dasmo ‘e vseskozi ‘iveli od glavnice, ne pa od obresti. To pred~asnodru‘benoekonomsko ukrepanje bi pomenilo postopno nara{~anje in-vesticij v obnovljive energetske vire. Tudi pri rabi drugih naravnih vi-rov so mnogi ekonomisti ujeti v iluzijo, da ‘ivimo od obresti, ne pa odglavnice. Ko pa to ne bo ve~ resnica, bo trg nadomestil pojemajo~e vi-re z drugimi. Zgodba o uspehu avtomatizma cenovnega mehanizmase tako nadaljuje in do ekolo{kega pomanjkanja naravnih virov splohne more priti. Ti ekonomisti nam v bistvu dopovedujejo: bodite potr-pe‘ljivi in ne prehitevajte stvari s kak{nim vme{avanjem, dokler cenedolo~enega naravnega vira ne za~nejo nara{~ati, potem pa se bo vsesamodejno uredilo s procesom nadome{~anja.

Vsako navdu{enje je po svoji naravi nekonfliktno. Navdu{enje jenujno za uspeh, a je hkrati tudi zavajajo~e, ker nas dela slepe za sen~-ne strani uspeha. Tako je tudi z navdu{enjem nad informacijsko dru‘-bo, dru‘bo znanja in dru‘bo storitev. Gre za zgodovinsko navdu{enje,ki nas odvra~a od pogleda na ekolo{ki nahrbtnik (oekologischerRucksack) te vrste dru‘be. Ekolo{ki nahrbtniki industrijskih dru‘b so‘e kolikor toliko dobro raziskani, smo pa {ele na za~etku raziskovanjaekolo{kih bremen nastajajo~e informacijske dru‘be in dru‘be storitev.Nekateri v svojem navdu{enju nad njo celo mislijo, da sploh nima

285

svojega ekolo{kega nahrbtnika, ker naj bi v prihodnosti pri{lo do »ni-~elne emisije« (Kuehr, 2001; Suzuki, 2001; Eyerer/Wolf, 2001). Ni~elnaemisija je sicer pomembna prakti~notehni~na in okoljskopoliti~naregulativna ideja, toda ‘al ni popolnoma uresni~ljiva, kar prepre~ujezakon entropije in razlike med naravo in tehnologijo. @e prvi be‘nivpogled v ekolo{ki nahrbtnik nastajajo~e informacijske dru‘be dajeslutiti, da njegova vsebina ne bo po vseh vidikih ekolo{ko/okoljskorazveseljiva (Tenzer, 1997; Opaschowski, 1997; Tuerk/Ritthoff/Kuhndt,2003; Angrick, 2003).

Iskanje alternative: trajnostni razvoj

V objavljenih prispevkih obeh posvetovanj je bila izre~ena trditev, dase negativni ekolo{ki trendi niso zaustavili in ne zaobrnili, ko jih jeuvedla ali okrepila kapitalisti~na blagovna produkcija. ê se ozremona to trditev z dana{njega stanja okolja, je mo‘no re~i, da to dr‘i z glo-balnega, planetarnega vidika, ni pa v celoti to~no z vidika najmo~nej-{ih in znanstvenotehnolo{ko najbolj podprtih ekonomij, ki so v 80. in90. letih vstopile v ekolo{ko rekonstrukcijo tehnolo{kega na~ina produk-cije in potro{nje ter na~elno in operativno posku{ale uveljaviti strategijotrajnostnega razvoja. S procesi globalizacije, ko se v orbito svetovne eko-nomije v vse ve~jem obsegu vklju~uje izkori{~anje naravnih virov z vsehdelov sveta, je iz dneva v dan vse bolj ‘go~e vpra{anje globalne, ne pazgolj lokalne, regionalne, dr‘avne ali kontinentalne trajnosti.

Revolucija u~inkovitosti, prestrukturiranje gospodarstva, odmik odtona‘ne industrije k ve~jemu vrednostnemu dele‘u storitev v BDP,sprememba okoljske politike od nadzora onesna‘enja na koncu proi-zvodnega procesa k zmanj{anju onesna‘enja na samem izvoru, je vmnogih dr‘avah nesporno dala pozitivne okoljske rezultate, toda nesme se spregledati globalna cena lokalnih in dr‘avnih okoljskih uspe-hov. Japonska proizvodnja, ki uva‘a les iz Malezije in jeklo iz Ju‘neKoreje, je sicer postala »la‘ja«, je pa ekolo{ko obte‘ila proizvodnjo vteh dr‘avah. Obstajajo izra~uni okoljske razbremenitve, ki je hkratiobremenitev drugih ekonomij. Ni mi znano, ali so za na{ izvoz inuvoz narejene tovrstne okoljske analize. Gre za meddr‘avne prenoseokoljskih obremenitev in razbremenitev z uvozom in izvozom. Pritem pa nastajajo {e okoljske posledice s transportom blaga.

Nekateri avtorji prispevkov so izhod iz obstoje~e krize odnosa slo-venske dru‘be z naravo in okoljem iskali vizionarsko v ekosocializ-mu, drugi pa bolj pragmati~no v prekinitvi snovno in energetskointenzivnega gospodarskega razvoja, stihijske urbanizacije in upo{te-vanje ekosistemskega vidika v dolgoro~ni razvojni politiki. êprav vgradivu obeh posvetov ni bila tematizirana sedaj vsesplo{no priznana



koncepcija trajnostnega razvoja in trajnostne dru‘be, pa njeno bistvolahko prepoznamo v zahtevi po ve~ji trajnosti proizvodov in delovnihsredstev, v stali{~u, da naj bi se z ekolo{ko preobrazbo sedanje tehno-logije in dru‘benega upravljanja z naravnimi viri vzpostavila trajnausklajenost med naravo in dru‘bo, ekonomijo in ekologijo, tehnologi-jo in ekologijo.

Trajnostni razvoj je postal vrednota {ele konec druge polovice 20.stoletja. Zastavlja pa se vpra{anje, ali sta trajnostni razvoj in ekolo{kotrajnostna dru‘ba res vrednota za posameznike in ~love{tvo kot celo-to? Odgovor je pritrdilen. Ker gre ‘ivljenju za ‘ivljenje, mu ni vseenadolgost ‘ivljenja. Pri ~love{kem ‘ivljenju je vrednota trajnosti poveza-na s smiselnostjo in kakovostjo ‘ivljenja. Najbr‘ nobenemu ne gre zadolgo in trajno ‘ivljenje, ki pa bi bilo skrajno bedno in nesmiselno.^love{tvo 21. stoletja stoji pred vrednotno izbiro: ‘iveti kratko, po-tratni{ko, v izrednem materialnem izobilju vsaj za majhno {tevilo lju-di, ali pa ‘iveti dolgo, materialno var~no, toda kakovostno in duhov-no polno ‘ivljenje. Protagonisti rasti pa sploh ne priznajo te vrednotnecivilizacijske dileme. Za njih so edino usodne naslednje razvojne alter-native: rast ali nerast, rast ali nazadovanje, rast ali mrtvilo, rast ali nei-novativnost in neustvarjalnost, rast ali propad, rast ali … Rast izena-~ujejo z napredkom, z mo‘nostjo blaginje za vse ljudi in s kakovostjo‘ivljenja. Dolgoro~no pa rast ravno izklju~uje vse to. Razumljivo in lo-gi~no je, da politi~ni protagonisti rasti rast izena~ujejo s svojo lastnopoliti~no eksistenco in promocijo.

V evropskem in svetovnem merilu bodo potrebne druga~ne, boljkorenite spremembe, ~e se bo hotela uveljavljati paradigma trajnost-nega razvoja in socioekolo{ke trajnostne dru‘be. V tem pogledu na{aokoljska politika, na{e podjetni{tvo, na{a znanost ter vrednotni in mi-selni svet na{ih potro{nikov stojijo pred velikimi izzivi. Mo‘no je re~i,kar pa za nas ni tola‘ba in olaj{evalna okoli{~ina, da je to tudi nalogaEvropske zveze in celotnega sveta. Nobena dru‘ba na Zemlji {e ni natirnici trajnostnega razvoja. Pribli‘ala se mu je mogo~e samo po dveh,treh kazalcih, ne pa po {tevilnih drugih. Nekatere dr‘ave so se uspelepribli‘ati uveljavljanju posami~nega vidika trajnosti, toda zato {e nisotrajnostne dru‘be s trajnostno ekonomijo. Kitajska je z na~rtovanjemdru‘ine pristala pri dveh otrocih na ‘eno, zni‘ala rodnost in tako do-segla populacijsko stabilnost v nekaj desetletjih, Danska je prepoveda-la gradnjo termoelektrarn, Izrael je prispeval novo tehnologijo za bolju~inkovito namakanje, Ju‘na Koreja je pogozdila svoje gri~e in gore,Kostarika je naredila plan prehoda na neobnovljive energetske vire,Nem~ija je vodilna v ekolo{ki dav~ni reformi, Islandija na~rtuje prvogospodarstvo v svetu, ki bo temeljilo na vodiku namesto na ogljiku,ZDA so od leta 1982 za skoraj 40 % zmanj{ale erozijo prsti, Finska je pre-povedala uporabo plo~evink, ki se ponovno ne polnijo (Brown, 2001:257–58). Kaj pa Slovenija? Po katerem vidiku se je pribli‘ala trajnosti?

287

Razvoj je toliko bolj trajnosten, v kolikor v ve~ji meri upo{teva {estR-ov:

– reduce (zmanj{anje in prepre~evanje nastajanja odpadkov),– reuse (ponovna uporaba),– repair (popravilo),– recycle materials (recikliranje materialov),– recycle energy (izraba energetske vrednosti odpadkov),– reject (odlaganje odpadkov na trajnih odlagali{~ih).Uveljavljanje paradigme trajnostnega razvoja je resni~no zgodovin-

ski izhod iz kriznega odnosa med naravo in dru‘bo. Toda velika sa-moprevara sebe in drugih pa je, ~e se trajnost razume in prakticira kottrajna rast. Ekonomska rast v preobleki trajnostnega razvoja se razli-kuje od tradicionalne ekonomske rasti po tem, da si njeni protagoni-sti, politiki, podjetniki idr. umi{ljajo, da je mo‘na brez kriti~ne obre-menitve okolja z onesna‘enjem in brez nevarnosti iz~rpanja naravnihvirov. To razvezo (delinking) rasti (predvsem kot vrednostne in ne to-liko fizi~ne) od degradacije okolja je mo‘no dose~i z ekonomskotr‘ni-mi elementi, s prehodom v informacijsko dru‘bo, ekonomijo storitevin revolucijo u~inkovitosti. S tem naj bi bila ekolo{ka kriza obvladana.Koncept trajnostnega razvoja kot trajne rasti bo prej ali slej iz~rpalsvoje mo‘nosti. Tedaj se bo empiri~no o~itno razkrila nerealnost pred-postavk tak{nega trajnostnega razvoja in z njim povezanih dru‘benihpri~akovanj. Kriza meje rasti bo toliko bolj dramati~na, ker bo pove-zana hkrati z degradacijo okolja, pomanjkanjem obnovljivih in neob-novljivih virov ter s {tevil~nostjo prebivalstva. S tem ko je rast preob-le~ena v trajnostni razvoj, se njeno bistvo ni spremenilo. Latentnoprotislovje med rastjo in lokalnimi ekofizi~nimi omejitvami postajamanifestno globalno protislovje med imperativom rasti na globalniravni in globalnimi, planetarnimi ekofizi~nimi omejitvami. Tedaj na-po~i ura resnice in ne more je prepre~iti nobena znanost, tehnologija,ki je v funkciji eksponencialne rasti informacijske dru‘be, dru‘be sto-ritev ipd.

Trajnostni razvoj in Slovenija

V 90. letih prej{njega stoletja do dana{njih dni o paradigmi trajnostne-ga razvoja razpravljajo Zdru‘eni narodi, politiki, podjetniki, znans-tveniki, okoljevarstveniki itd. Slovenija je bila v letih 2001–2003 ~lani-ca predsedstva Komisije ZN za trajnostni razvoj, ustanovljena sta bilaSlovenski svet za trajnostni razvoj pri vladi Republike Slovenije inSvet za trajnostni razvoj pri SAZU. Imamo Mednarodni center za traj-nostni razvoj in Umanotero, nevladno organizacijo za trajnostni raz-voj. Gospodarska zbornica Slovenije je leta 1993 podpisala poslovno



listino za trajnostni razvoj. Obstaja slovensko zdru‘enje Rimskegakluba in ugledni slovenski fizik, akademik, je od leta 2001 ~lan tegakluba. Ka‘e, da nismo ravno siroma{ni glede {tevila institucij, ki seukvarjajo s trajnostnim razvojem, bojim pa se, da smo bolj {ibki, karzadeva na~in razmi{ljanja o trajnostnem razvoju.

Je samostojna Slovenija netrajnostne trende v industrializaciji in ur-banizaciji v 70. in 80. letih zaustavila in zaobrnila v trajnostne? Ne. Iz-bolj{ali so se nekateri kazalci stanja okolja, drugi pa so se celo poslab-{ali ali pa izbolj{ali samo delno. Celotna bilanca ne daje osnove zapritrdilni odgovor na zastavljeno vpra{anje. Tak{en sklep je mo‘nopotegniti tudi iz podatkov Povzetka poro~ila o stanju okolja v Sloveniji zaleto 2002, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje, prostor in energeti-ko. Minister Kopa~ v predgovoru k Povzetku ugotavlja, »… da smo zrezultati dosedanjih ukrepov lahko le delno zadovoljni«. Veliko je vna{i vsakodnevni potro{ni{ki in produkcijski praksi ter rabi prostora,kar se sploh ne prepozna in prizna kot netrajnostno ravnanje. Kakonaj za~nemo spreminjati prakso, ~e niti nismo spoznavno in vrednot-no ozave{~eni, da bi bilo treba kaj spremeniti? Ekolo{ko/okoljsko seobna{ajo netrajnostno politi~ne, ban~ne in potro{ni{ke elite. V ekolo{-ko/okoljskem pogledu to niso elite v smislu zgodovinskega zgleda zadruga~en na~in ‘ivljenja. Teh elit ne manjka ne pri nas, ne v Evropskizvezi in ne v svetu. Usodno je, da je z njihovo netrajnostno prakso inmiselnostjo povezana njihova velika politi~na, ekonomska in finan~namo~. Tragika za ~love{tvo je v tem, da tisti, ki so najbolj odgovorni zatrajnostni razvoj, z zagovarjanjem in uveljavljanjem trajne rasti prakti-cirajo netrajnostno ekolo{ko usmeritev, ob tem pa si pogosto umi{lja-jo ter politi~no in medijsko prepri~ujejo druge, da so protagonisti traj-nostnega razvoja. Paradigmo rasti zastopajo vse stranke. Upam, dabodo pri nas, v Evropski zvezi in v svetu postali dovolj mo~ni in us-pe{ni dru‘beni akterji, ki bodo na demokrati~en na~in spremenili tak-{no vladajo~o paradigmo »trajnostnega razvoja«. Trenutno je {ibkapoliti~na mo~ stranke Zeleni Slovenije in Stranke ekolo{kih gibanj, ~esodimo po rezultatih dr‘avnozborskih volitev leta 2004. O~itno je ve-liko neskladje med javnomnenjsko podporo ekolo{ko/okoljskimvrednotam in politi~no podporo volivcev, kot da pri njih ni interesa zaokoljske zadeve. Podobna je situacija tudi v drugih dr‘avah EZ. To jeslaba novica za bodo~o kakovost okolja, ~e politi~ne nemo~i strankezelenih, ne bo nadomestil vpliv civilne dru‘be. Izguba interesa bo os-labila ekolo{ko/okoljsko budnost in aktivnost, kar v okviru paradig-me rasti lahko vodi samo k slab{anju stanja okolja in ve~jega pritiskana rabo prostora.

V mnogih primerih se v na{em dru‘benopoliti~nem prostoru zav-zemajo za odlo~itve in zakone, ki so netrajnostne narave. Tako predla-gatelji sprememb Zakona o Triglavskem narodnem parku dokazujejo, dase bo z njimi {e zaostril re‘im varovanja narave, a hkrati bo zakon

289

»bolj ‘ivljenjski«. Pozdraviti in podpirati je treba prizadevanja, da sezakone naredijo bolj ‘ivljenjski, toda pri tem obstaja nevarnost, da sekr{i na~elo pravi~nosti. Zakon je lahko bolj ‘ivljenjski za nekatere, akrivi~en za druge. Razumljivo je, da se zakoni spreminjajo in dopol-njujejo, saj niso bo‘anski, brez~asni, ampak so ~love{ki. Vpra{anje je,kar bo {e pokazala nadaljnja javna razprava, ~e pri zaostritvi re‘ima vosrednjem delu parka ne gre za taktiko trojanskega konja, ki rahlja na-~ela naravovarstva pod pla{~em dobrega namena »narediti zakon bolj‘ivljenjski«. ê se bo to izkazalo za to~no, imamo opravka s starozgodbo o volku v ov~jem ko‘uhu. Tega volka bomo sre~evali vsepo-vsod na poti k trajnostnemu razvoju tako pri nas, v Evropski zvezi inv svetu. Te‘ko ga bo obvladati, ker ga hrani dru‘beni sistem, mu dajeoporo in {tevilna zato~i{~a. Domnevam, da se bo v imenu narediti bolj‘ivljenjske naravovarstvene zakone, pravila, predpise, standarde po-sku{alo omeh~ati naravovarstveni in okoljski re‘im, ga narediti boljluknji~avega, da bi pri{li na svoj ra~un specifi~ni interesi dolo~enihljudi. Pri naravovarstvenem zakonu gre v prvi vrsti za odnose ljudido narave. ê bi ‘e obstajali dobri nameni sprememb zakona, pa kljubtemu obstaja dvojna past: 1. da je zakon bolj ‘ivljenjski za ljudi, ne paza varovanje narave, in 2. da je bolj ‘ivljenjski predvsem za ambicije,interese nekaterih ljudi, kako bi izrabili naravne dobrine v {ir{em ob-mo~ju narodnega parka.

Naravovarstveniki o~itajo Elektru Primorje, da je iz ~isto profitni{-kih motivov zainteresirano za gradnjo vetrnih elektrarn na Krasu. Na-rava interesa je lahko sporna, vendar pa je mo‘no, da je njegov rezul-tat sprejemljiv z naravovarstvenega in trajnostnega vidika. Postopnoprehajanje na obnovljive energetske vire je strate{ki dolgoro~ni ciljtrajnostnega razvoja, kar pa ne opravi~uje njegovega uveljavljanja zneupo{tevanjem naravovarstvenih na~el, kje naj se postavijo te elek-trarne. ê naravovarstveniki sprejemajo trajnostni razvoj, ne morejobiti na~eloma nasprotniki vetrnih elektrarn, toda {e vedno lahkoupravi~eno nasprotujejo njihovim konkretnim lokacijam, ki z naravo-varstvenega vidika niso najbolj{e. Same po sebi vetrne elektrarne {eniso simbol prispevka k trajnostni energetski usmeritvi. ê v konkret-nih meteorolo{kih razmerah v ~asu njihove amortizacije lahko dajejosamo enako ali celo manj energije, kot je je bilo porabljeno za njihovokonstruiranje in postavitev, potem tak{na tehnologija ni ‘ivljenjskosposobna in gre za dr‘avno subvencioniranje projekta, ki koristi dolo-~enim ljudem, nikakor pa ne izpolnjuje norm trajnosti.

Energetski prehod k obnovljivim virom energije je na vidiku, vpra-{anje pa je, ~e se bo zgodil pravo~asno, dovolj hitro pred globalnimipodnebnimi spremembami in drugimi oblikami degradacije okolja.Premaknitev energetskega temelja ekonomije in dru‘benega ‘ivljenjasploh k solarni, vetrni, geotermalni energiji pomeni prihod PrometejaIII., o katerem se je Georgescu-Roegen v 70. letih spra{eval, ~e bo



sploh pri{el. Gre za realne empiri~ne premike v energetskih trendih,ne pa za kak{ne ekoutopije. V obdobju 1990–2000 je bila letna stopnjarasti rabe vetrne energije 25 %, son~ne energije 26 %, geotermalne 4 %,vodne 2 %, naravnega plina 2 %, nafte 1 %, jedrske 1 %, premoga –1 %(Brown, 2001: 114). Kako hitro bo potekal prehod od uporabe fosilnihgoriv k obnovljivim virom energije, bo v veliki meri odvisno tudi oduporabljenih ekonomskih instrumentov.

Razhajanja pri sprejemanju lovskega zakona se vrtijo okoli tega,kdo naj bo lastnik divjadi, dr‘ava ali lastniki zemlji{~. Z ekolo{kegavidika so te razlike znotraj antropocentri~ne paradigme, so pa po-membne z vidika interesov lovske zveze ali lastnikov zemlji{~.

Vsak kazalec netrajnosti skraj{uje ~as obstoja trajnostne dru‘be. Ka-zalci izbolj{anja stanja okolja {e ne pomenijo, da smo ‘e na poti traj-nostnega razvoja. Ali smo ‘e pre{li v tirnico socialnoekolo{ke trajnost-ne dru‘be, ~e nam je uspelo obdr‘ati kakovost voda v drugemkakovostnem razredu ali ~e bomo upo~asnili hitrost zmanj{anja biot-ske raznolikosti, potekala pa bo {e vedno? ê nam bo uspelo dele‘obnovljivih virov energije v celotni porabi energije, recimo v nasled-njih 30. letih, dvigniti na 15 %, 20 %, ali bomo tedaj lahko ‘e rekli, dasmo energetsko trajnostni? S tem {e nismo v celoti nadomestili na~elnetrajnosti s trajnostnimi, smo pa zmanj{ali stopnjo netrajnosti in traj-nost podalj{ali. Ne delajmo si zaradi tega iluzij, da smo ‘e vzpostaviliekolo{ko trajnostno dru‘bo. Italijanski ekonomist Gerelli ocenjuje, dasmo prehodili komaj 2 % poti na poti k trajnosti, pred nami pa je je {e98 % (Ravaioli, 1995: 34). Navsezadnje niti ni tako odlo~ilno, ali smoprehodili 2 %, 3 % ali 5 %, ampak ali uporabljamo prava sredstva, kinas vodijo k ostalim 98 %, ali pa si zgolj umi{ljamo in prepri~ujemo,da smo na poti k trajnostni dru‘bi, v resnici pa smo {e vedno v tirnicitrajne rasti, dopolnjene z okoljsko politiko in okoljsko podjetni{koprakso. Francoski ekonomist Passet celo trdi, da izbolj{anju situacijetu in tam ne moremo re~i politika okolja, ampak samo krparija (Rava-ioli, 1995: 49). Strinjam se z njim, da bi obstoj okoljske politike moralpomeniti premislek celotnega ekonomskega sistema. Vendar pa Pas-set sodi, da nastajajo znaki, da so to resnico pripravljeni priznati celotisti, ki sedaj vladajo, in da so znaki sprememb tudi med proizvajalci.Dodal bi {e, da temeljit premislek o ekonomskem sistemu nujnovklju~uje premislek o napredku, razvoju in o kakovosti ~lovekovega‘ivljenja. Ta premislek je bil za uredni{tvo Jahrbuch Okologie tako po-memben, da je za letopis 2003 razpisalo nagradno temo, ki je parafra-ziralo vpra{anje nagradnega nate~aja Akademije v Dijonu leta 1750:»Je napredek znanosti in umetnosti (ta vklju~uje tudi tehniko, op.Kirn, A.) prispeval k za{~iti in varovanju okolja ?« Nagrajena sta biladva prispevka: Reinharda Piechockega (2003) ter Charlotte Wehr-spaun in Michaela Wehrspauna (2003). Odgovor avtorjev Wehrspaun,kot ‘e izhaja iz naslova njunega prispevka, ni bil enozna~en in tudi ni

291

mogel biti. Okoljski u~inki moderne naravoslovne znanosti in tehnikeso posredovani prek ekonomskega sistema in dru‘be sploh. Njenerazdiralne u~inke in prispevke k blaginji bi lahko primerjali s starimpregovorom, da levica ne ve, kaj dela desnica. »Levica« se je sedaj te-ga za~ela vse hitreje zavedati in prakti~no ukrepati.

Pri nas in tudi v Evropski zvezi se koncept in praksa trajnostnegarazvoja najpogosteje razkrijeta kot trajnostna rast, dopolnjena z oko-ljevarstveno politiko. Tak{na strategija trajnostnega razvoja pa je vbistvu vsebinsko protislovje, ne pa pomiritev in sprava med naravo indru‘bo, med dru‘benim razvojem in naravo. Trenutne okoli{~ine sotak{ne, da se to vsebinsko protislovje {e ne ka‘e kot logi~no protislov-je, zato je dokaj prepri~ljiva vsa retorika trajnostnega razvoja kot traj-ne rasti. Interesi in razlogi za izena~evanje trajnostnega razvoja strajno rastjo so zelo razli~ni, od zasebnolastni{kih, profitni{kih, potro-{ni{kih pa do ~isto spoznavnih. ê je bila nosilna ideja me{~anskih re-volucij svoboda, socialisti~nih pravi~nost, bi za strukturne dru‘benoe-kolo{ke preobrazbe mogla biti dru‘benoekolo{ka trajnost, ki pa neukinja pomembnosti svobode in pravi~nosti.

Od majhne, samostojne Slovenije seveda ne bo odvisno, s kak{nohitrostjo bosta Evropa in svet korakala po poti trajnostnega razvoja,kljub temu pa imamo svoj dele‘ odgovornosti do sebe, do na{ih za-namcev in svetovne skupnosti. Z vstopom v Evropsko zvezo se Slove-nija ~vrsto povezuje z evropskim in globalnim kapitalizmom. Ta po-vezava naj postane spodbuda za na{e inovativne ekolo{ke/okoljskezglede, ki bodo zanimivi tudi za druge. Pri~akujemo pa lahko tudi, dabodo v na{em politi~nem in intelektualnem prostoru v ve~ji meri nav-zo~e in imele ve~ji vpliv radikalnej{e socialne in ekolo{ke/okoljskeideje, ki obstajajo v Evropski zvezi in zunaj nje. Tudi pri nas, upam, sebodo v povezavi s {ir{im evropskim in svetovnim kontekstom obliko-vale bolj mo~ne in vplivne ekolo{koduhovne in ekopoliti~ne koalicije,ki bodo prispevale k socialnoekolo{ki preobrazbi kapitalizma, kar bosamo krepilo norme in vrednote trajnostnega razvoja Slovenije. Mo-go~e bomo zaradi teh vplivov dobili resni~no levo socialnoekolo{kodemokratsko stranko. Z dru‘benoekolo{kega vidika obstaja danes vrazvitem svetu desnosredinska in skrajno leva usmeritev. Prvo pred-stavlja ekokapitalizem s socialnim, demokrati~nim in ekolo{kim obra-zom, drugo pa ekosocializem z demokrati~nim in ekolo{kim obrazomv okviru dru‘bene lastnine produkcijskih sredstev. Ne gre preprostoza dodajanje predpone »eko« starim pogledom na socializem. Ekoso-cialisti so zelo kriti~ni, zlasti do tako imenovanega »realnega socializ-ma«. Za vsebino socializma je pri njih odlo~ilna Marxova vizija »zdru-‘enja svobodnih proizvajalcev«, ne pa dru‘bena ali kvazi dru‘bena»dr‘avna« lastnina produkcijskih sredstev. »Zdru‘enje svobodnihproizvajalcev« predpostavlja dru‘beno lastnino, ne velja pa nujnoobratno, kot ka‘e zgodovinska izku{nja dosedanjega socializma. Eko-



socialisti ne zanikajo trga, demokracije in drobne zasebne lastnineprodukcijskih sredstev (Sarkar, 1999, Kovel, 2002). Glede obstoja trgav bistvu sledijo pozabljeni Marxovi misli, da ~e odvzame{ mo~ trgu, jomora{ dati ljudem, ki jo izvajajo nad drugimi ljudmi. Ljudje la‘je spre-jemajo naravne nesre~e in prisile kot pa nasilje in samovoljo ljudi vavtoritarnih re‘imih. V Sloveniji ni ekosocialisti~ne usmeritve niti namiselni ravni. ê ekosocializem ne bi mogel nuditi ve~ demokrati~no-sti, ve~ socialne varnosti, ve~jega spo{tovanja ~lovekovih pravic, ve~dru‘bene pravi~nosti in enakopravnosti, ve~jega vpliva ljudi na skup-ne dru‘bene zadeve, ve~je kvalitete okolja, potem ne bi bilo smiselno,da bi se miselno in prakti~no zavzemali zanj.

Vesolje, Zemlja, okoljska globalnost

Polet prvega kitajskega ~loveka v vesolje je svojevrsten paradoks gle-de na ekolo{ke/okoljske razmere Kitajske. ê nekateri pri nas na tauspeh gledajo kot na tehnolo{ko prehitevanje Evrope, pa se lahko nadnjim zamislimo tudi druga~e. Tako kot ZDA in nekdanja SZ je tudi Ki-tajska porabila ogromna finan~na sredstva, ni pa ji uspelo re{iti aliprepre~iti svojih {tevilnih ekolo{kih katastrof. ^love{tvo ne bo imeloprihodnosti v vesolju, ~e ne bo uredilo svojega dru‘benoekolo{kegaprebivanja na Zemlji, svoje eksistence znotraj biosfere in svojih razme-rij z ostalim ‘ivljenjem. Toda ka‘e, da je veliko la‘e navdu{iti ljudinad ekstravagantnimi vesoljskimi podvigi kot pa dose~i soglasje naprimer o tem, v kak{nem dele‘u bo uporabljalo omejene vodne virepoljedelstvo, industrija in gospodinjstvo. Kitajska je poslala ~loveka vvesolje, a za pomanjkanje podtalnice je na{la samo preprost tehni~niodgovor, da je opustila povr{inske ter izkopala globlje vodnjake. Tak-{no tehnicisti~no, ekonomisti~no re{evanje problema je dale~ od na~e-la trajnosti. Tehni~ni odgovori Kitajske na antropogeni vzrok pomanj-kanja vode se bodo prej ali slej izkazali za kratkotrajne re{itve.Kitajska je kmalu uvidela nezadostnost tak{nega, zgolj tehni~negapristopa in ga je povezala z ekonomskim. Naredila je plan pove~eva-nja cene vode za vsakih pet let, kar bi pospe{ilo njeno bolj racionalnoin u~inkovito uporabo (Brown, 2001: 80, 156). Za~etni kitajski, izklju~-no tehni~ni na~in odgovora na nastali problem pomanjkanja vode jetipi~en za mnoge ekolo{ke/okoljske re{itve tako v svetu kot pri nas.Od tega »kitajskega sindroma« se moramo posloviti, druga~e lahkotakoj odkrito re~emo, da trajnostni razvoj ni ni~ drugega kot koristnoideolo{ko slepilo in tola‘ba. Zgodba o vodi z Daljnega vzhoda ni ne-kaj, kar nas popolnoma ni~ ne prizadeva. Nasprotno, govori tudi onas, saj se ugotavlja trend upadanja razpolo‘ljivosti vode.

Da je Kitajska poslala v oktobru 2003 ~loveka v vesolje, je izvedel

293

ves svet, le redki v svetu in celo v ZDA pa so vedeli, ~eprav so o temporo~ali znanstveniki, da je prah, ki se useda na avtomobile in zastirapogled prebivalcem ob vzno‘ju Skalnega gorovja na njegove vrhove,v bistvu prst s severa Kitajske. Za naravnimi procesi zra~nega trans-porta prahu na tako veliko razdaljo pa ti~ijo antropogeni vzroki de-gradacije zemlje na severu Kitajske. Vest o prahu iz Kitajske, ~epravniti pribli‘no ni bila dele‘na tak{ne medijske pozornosti, pa je velikobolj usodna za ~love{tvo. Tovrstnih zlove{~ih ekolo{kih sporo~il je ‘alveliko po vsem svetu in jih ne manjka tudi v de‘elah, ki so na koniciznanstvenotehnolo{kega napredka. Biv{a SZ je postala jedrska in ve-soljska sila, ni pa ji uspelo prepre~iti ekolo{ke katastrofe Aralskega je-zera. ZDA, sedaj prva vesoljska, jedrska in gospodarska sila, pa nepodpira Kjotskega protokola o zmanj{anju izpusta toplogrednih pli-nov in se tako izmika svoji odgovornosti za globalne podnebne spre-membe. Vrhunske tehnologije pomenijo zelo malo za pre‘ivetje ~lo-ve{tva, ~e ne prispevajo k re{evanju temeljnih ekolo{kih problemov inohranitvi naravnih temeljev ~love{ke eksistence.

Ekolo{ki pogled nazaj in naprej bi lahko strnil v ugotovitev: v pre-teklosti je pri nas in v svetu obstajala eksponencialna ekonomska rastz eksponencialno rastjo degradacije okolja, sedaj pa se uveljavljaeksponencialna ekonomska rast, dopolnjena z okoljevarstvom in vpreobleki trajnostnega razvoja, ki naj trajno pomiri nasprotje med na-ravo in dru‘bo. Ta pomiritev pa ni mo‘na na predpostavkah trajne ra-sti. ê je »realni socializem« propadel predvsem zato, ker je zadel nasocialne, ekonomske in politi~ne ovire rasti, pa znanstvenotehnolo{ki,ekonomskotr‘ni globalni kapitalizem lahko propade zato, ker bo za-del ne samo na socialnoekonomske, ampak tudi ekolo{ke meje rasti.Meje rasti bodo onemogo~ale dosedanji na~in premagovanja in bla‘i-tve socialnoekonomskih konfliktov. Veliko vpra{anje ostaja, ali se boob soo~enju s temi mejami kapitalizem radikalno spremenil ali pa boto pomenilo tudi zaton ~love{ke civilizacije.



295

POVZETEK

Osnovni pristop je teoretsko-makroskopski, vendar so ponekod te-meljne trditve podprte z empiri~nimi podatki ali primeri. Knjigaobravnava razmerja med naravo, dru‘bo in ekolo{ko/okoljsko za-vestjo. V uvodnem delu so predstavljena posredna in neposredna raz-merja ~loveka z naravo.

Skozi zgodovino obstaja asimetri~no razmerje mo~i vzajemnegau~inkovanja med naravo in dru‘bo. Temeljne razlike v razumevanjurazmerja med naravo in dru‘bo so najbolj celovito predstavljene v sta-li{~ih neekolo{ke (antropocentri~ne) in nove ekolo{ke paradigme.^love{tvo je postalo mogo~na ekolo{ka sila na Zemlji, zato se je raz{i-rila raba pojmov ekologija in ekolo{ki, ki vklju~ujeta tudi dru‘benerazse‘nosti. Pojasnjene so razlike med naravo in okoljem ter rabo poj-mov ekolo{ki in okoljski.

Ekolo{ki/okoljski problemi predstavljajo podro~je, kjer se povezu-jejo naravoslovne, tehni~ne in dru‘boslovne znanosti. Kompleksnizna~aj ekolo{ke/okoljske problematike ponuja nove mo‘nosti za po-vezovanje naravoslovja, tehnike in dru‘boslovja. Sodobni ekolo{ki/okoljski problemi zahtevajo paradigmatsko spremembo razumevanjaodnosa med naravo, dru‘bo in tehniko. Pri povezovanju naravoslov-nih in dru‘boslovnih znanosti pa pogosto prihaja do nekriti~nega,mehani~nega prenosa naravoslovnih pojmov v dru‘boslovne zna-nosti. Gre lahko za homologno, analogno ali metafori~no uporabopojmov ene znanstvene discipline v drugi.

Sledi prikaz temeljnih zna~ilnosti {tirih zgodovinskih razmerij (pa-leolitsko, neolitsko, industrijsko/moderno in postindustrijsko/postmo-derno) med ~lovekom in naravo. V neolitskem razmerju so ‘e nastalizametki ~love{ko sredi{~ne (antropocentri~ne) vrednotne zavesti. Indu-strijsko razmerje je povezalo vse {tiri razse‘nosti novove{kega razume-vanja narave, in sicer kot razse‘nostne stvari, kot matemati~nega bi-stva, kot stroja in kot surovine. S postmodernim razmerjem pa nastajanova oblika enotnosti ~loveka z naravo, ki presega antropocentrizem.To preseganje je povezano z ekologizacijo znanosti in celotne kulture.Nastaja in uveljavlja se ekolo{ka paradigma na miselnovrednotni terprakti~ni ravni. Ne samo naravoslovne, ampak tudi dru‘boslovneznanosti za~enjajo nov dialog z naravo. Ekologizacija dru‘boslovnihznanosti ima dve temeljni obliki: ekstenzivno in intenzivno. Kot pri-mer je predstavljena ekologizacija sociologije in ekonomije.


Izvori ekolo{kih/okoljskih problemov sodobne civilizacije so antro-pogeni, vendar razli~ni in ne enako mo~ni. Zato mora tudi njihova»terapija« biti razli~na in primerna mo~i izvora. V kolikor je ta razno-vrstnost vzrokov ekolo{kih/okoljskih posledic speljana na en sam iz-vor, pa imamo opravka z redukcionizmom. Opisani so tehnolo{ki,spoznavni, ekonomski, demografski, vrednotni in splo{ni biolo{koan-tropolo{ki izvori ekolo{kih/okoljskih posledic. Najbolj podrobno seanalizira tehnolo{ki, spoznavni ter splo{no biolo{koantropolo{ki iz-vor. Spoznavne in metodolo{ke omejitve ter dvojnost tehnologije bo-do vedno povzro~ale dolo~ene nenamerne in neèlene ekolo{ke/okoljske posledice. Mnogi ekolo{ki/okoljski stranski u~inki pa nasta-jajo zaradi dru`benih vzrokov. Najbolj tvegano je, ko dru`beni vzrokikrepijo delovanje tehnolo{kih in spoznavnih vzrokov.

Tehnolo{ki napredek je temelj {iritve ~lovekove svobode v naravi.Na dolo~eni zgodovinski stopnji, in njej smo blizu ali pa smo jo ‘e do-segli, tehnolo{ko omogo~anje svobode za~ne ogro‘ati ali pa ‘e celoomejevati svobodo na nekaterih podro~jih. Sodobni ekolo{ki/okoljskiproblemi zahtevajo premislek stali{~a neoliberalnega ekonomistaHayeka o asimetriji med kontrolo narave in nekontroliranjem sponta-nih dru‘benih procesov, ki naj bi omogo~ali demokracijo, individual-no svobodo ter privatno lastnino.

Dru‘beni razvoj Zahoda od novega veka dalje je miselno in prakti~-no pre‘et z idejo napredka, ki je prehodila pot od za~etnega navdu{e-nja do spoznanja o svoji protislovnosti. Vsa merila napredka so se iz-kazala za delna in relativna. Klasi~na ideja napredka kot produktrazsvetljenstva, ki je kasneje pogosto bila ena~ena z ekonomsko rastjo,je v krizi. Vendar pa je {e vedno ne samo programsko ampak tudiprakti~no politi~no prevladujo~a usmeritev tako pri nas kot v Evropiin v svetu sploh. Ta prakti~na dr‘a se najbolj izrazi v civilizacijskidogmi trajne ekonomske rasti ter zaupanja v nenehno pove~evanjeznanstvenotehni~nega obvladovanja narave.

Teoretsko najbolj radikalno sta mo‘nost trajne eksponencialne eko-nomske rasti na omejenem planetu zanikala paradigma meje rasti inentropi~no razumevanje ekonomskega procesa. Sodobna koncepcijatrajnostnega razvoja (sustainable development) je kompromis. Zago-varja pomiritev med ekonomijo in naravo ter sodi, da je mo‘na trajnarazveza med ekonomsko rastjo in rastjo onesna‘enja ter omejenostjoobnovljivih in neobnovljivih virov. Paradigma trajnostnega razvoja vsedanji podobi zdru‘uje mnoge protislovne elemente in je zato spre-jemljiva za razli~ne dru‘bene akterje. Kot taka opravlja funkcijo eko-lo{ke korekcije eksponencialne rasti, izhod iz obstoje~e ekolo{ke/okoljske krize ~love{tva pa lahko ponudi le, ~e se ne izena~uje s trajnorastjo. To izena~evanje pa je danes bolj pravilo kot izjema.

V nadaljevanju knjiga obravnava teoreti~ne in prakti~ne dilemesodobne ekolo{ke/okoljske etike, kot so na primer izvori ekolo{kih

297

vrednot, antropolo{kost nasproti antropocentri~nosti vrednot, (ne)egali-tarni biocentrizem, (ne)eti~nost lova, razli~ne neeti~ne uporabe ‘ivaliter eksperimentiranje z ‘ivalmi. Vse te dileme so vpete v {ir{i kontekst~lovekovih razmerij z naravo in odnosa med znanostjo in etiko. So-dobna ekolo{ka/okoljska etika je izzvala tradicionalne poglede na na-predek in najrazli~nej{e vidike ~lovekovega antropocentri~nega raz-merja z naravo. Raz{irila je polje moralnih objektov, vendar pa ~lovekpri tem {e vedno ostaja edini moralni subjekt na Zemlji.

Razmerje med znanostjo in etiko je na Zahodu pre{lo tri zgodovin-ske stopnje. V zadnji zgodovinski stopnji pri nekaterih znanstvenihdisciplinah eti~ni vidiki sedaj nastopijo ‘e na ravni pridobivanja zna-nja, to je raziskovanja, in ne {ele pri njegovi uporabi. Stranski u~inkinamre~ lahko nastopijo ne glede na moralno in dru‘beno sprejemlji-vost ciljev uporabe znanja. Tovrstni stranski u~inki so s {irjenjem upo-rabe znanja vse bolj pomembni.

Znanje ni edina ~love{ka vrednota, je samo ena med mnogimi. êsta znanost in tehnika v funkciji eksponencialne rasti, potem dolgo-ro~no za ~love{tvo ni izhoda iz ekolo{ke/okoljske krize. Obstoje~e po-litike dru‘benega razvoja v Sloveniji, v Evropski zvezi (EZ) ter proce-si globalizacije pa podpirajo in zahtevajo ravno tak{no dru‘benovlogo znanosti in tehnike.

Sodobna globalizacija ima neposredne zametke v procesih indu-strializacije in nastajanjem svetovnega trga. Okoljske razse‘nosti glo-balizacije se ka‘ejo v ~ezmejnem prelivanju eksternalitet, v odnosudr‘av do skupnih virov in v nastajanju globalne ekolo{ke/okoljskezavesti. Slednja se odra‘a v skrbi za usodo planeta kot skupnega na-ravnega temelja ~lovekovega ‘ivljenja. Pri zahtevi za globalizacijo s~love{kim obrazom gre za vpra{anje ali bodo antiglobalizacijska giba-nja uspela, da bo globalizacija kapitala potekala znotraj socialnih inekolo{kih omejitev, o katerih obstaja soglasje na svetovni ravni. Proce-si globalizacije se ne morejo nadaljevati, ~e bodo vodili k vse ve~jimsocialnim razlikam in vse ve~ji degradaciji okolja.

S samostojnostjo Slovenije kot dr‘ave in spremembo lastninskihodnosov ter vklju~evanjem v Evropsko zvezo se je spremenil tudi ok-vir re{evanja ekolo{kih/okoljskih problemov. Ekolo{ka/okoljska za-vest Slovencev na pragu tretjega tiso~letja je strukturirana in interpre-tirana na podlagi odgovorov anket Slovenskega javnega mnenja(SJM) 1993/2 in 2000/2. Ponekod so za primerjavo pritegnjeni tudipodatki iz drugih anket SJM iz 90. let. Pri Slovencih prevladuje eko-lo{ka/okoljska dr‘a ter visoka ozave{~enost o transnacionalni naraviekolo{kih/okoljskih problemov. Ne glede na to so pri nekaterih vpra-{anjih odgovori skoraj enako porazdeljeni med dvema skrajnostma:na eni strani zavezanost ekolo{ki, na drugi strani pa antropocentri~niparadigmi. Pri podrobnej{i analizi glede na spol, starost, izobrazbo invernost so bili odgovori porazdeljeni razli~no. Mlaj{i in bolj izobra‘e-

POVZETEK


ni praviloma izkazujejo ve~jo pripadnost okoljskim vrednotam. Spre-menljivka spol ni pri vseh odgovorih statisti~no pomembna. V celotise ne potrjuje teza ekofeministi~nih {tudij, da so ‘enske bolj ekolo{koob~utljive in aktivne. Enako velja za spremenljivko vernosti, ker se nepotrjuje teoreti~no stali{~e, da bi verujo~i zaradi svoje antropocentri~-ne in teocentri~ne usmeritve povsod izkazovali manj{o pripadnostekolo{kim/okoljskim vrednotam.

V odgovorih se ka‘ejo naslednji razkoraki: med izra‘anjem na~el-nih ekolo{kih/okoljskih vrednot in opredelitvijo pri konkretnih zlastivrednotnokonfliktnih situacijah; med na~elno pripadnostjo ekolo{kimvrednotam in veliko manj{o motiviranostjo za okoljskim obna{anjem;med visoko ozave{~enostjo o okoljski nevarnosti in lastno vpletenost-jo v dejavnosti, ki jo povzro~ajo, in sorazmerno mnogo skromnej{imokoljskim obna{anjem; med znanstveno in javnomnenjsko vednostjo.

Vklju~itev Slovenije v Evropsko zvezo in Severnoatlantasko obramb-no zvezo (NATO) pomeni trdno povezavo Slovenije z evropskim insvetovnim kapitalizmom. Predstavlja pa tudi mo‘nost, da bodo imeleradikalnej{e dru‘benoekolo{ke ideje, ki obstajajo v Evropi in v svetu,ve~ji vpliv v na{em prostoru. To bo krepilo vrednote in politiko re-sni~no trajnostnega razvoja.

299

SUMMARY

The study is based mainly on theoretical and macroscopic approach,yet some core statements are supported by empirical data and cases.The book deals with relations between nature, society, and environ-mental/ecological consciousness. Direct and indirect relationship ofhumanity with the nature is presented in the introductory part.

Throughout the history there has been an asymmetrical distribu-tion of power concerning interaction of man to nature. Crucial diffe-rences in understanding the relationship between nature and societyare best demonstrated by the positions of the nonecological (anthro-pocentric) paradigm on one side and the new ecological paradigm onthe other. Humanity has become a powerful ecological force on theEarth, consequently there has also been a recent widespread use ofterms like ecology and the adjective ecological that incorporated a so-cial dimension. Reader is introduced to some basic conceptual diffe-rences between the notion of nature and environment. Likewise theuse of terms ecological and environmental is clarified.

Ecological/environmental issues represent the problem area wherenatural, technical and social sciences come together. Complexity ofecological/environmental issues offers new opportunities for coope-ration between natural, technical and social sciences. The ecological/environmental issues that we face today take a paradigmatic changein understanding the relations between nature, society and techno-logy. However, while linking natural and social sciences one shouldbe very careful not to lapse into uncritical, mechanical transpositionof terms from natural sciences to social sciences. There is a homolo-gous, analogous and metaphoric application of terms transposedfrom one discipline of science to another.

Further this book describes four major historical eras (Paleolithic,Neolithic, modern/industrial and postmodern/postindustrial) thatare characterized by specific relationship between man and nature. InNeolithic already an anthropocentric value orientated mind hademerged. Industrial relationship later virtually bounded all four di-mensions of understanding the nature in modern age, namely as amathematical essence, res extensa, a machine and a raw material. How-ever in postmodern age a new type of unity between man and natureunfolded that goes beyond antagonistic relations pertaining to ant-hropocentrism. Such surpassing of anthropocentric mind comes not


only from ecologisation of science but the culture as a whole. Ecologi-cal paradigm has been formed and asserted at axiological and practi-cal level. A new dialogue of natural as well as social sciences with thenature is being established. Ecologisation of social sciences has twomajor forms, namely extensive and intensive one. Ecologisation of so-ciology and economics is presented as an example.

Origins of ecological/environmental problems of modern civiliza-tion are all anthropogenic, yet they are neither alike nor equal in po-wer. Therefore they should be tackled with proportionate measures. Ifdifferences in origins of ecological/environmental problems are disre-garded, we are facing various types of reductionism. The study des-cribes general biologic-anthropologic roots of ecological/environmen-tal problems as well as technological, epistemiological, economic,demographic and axiological ones. The first three are analyzed morein detail. Epistemological and methodological limits on one side andtwo-sided character of technology on the other shall always cause cer-tain unintended and unwanted ecological/environmental consequen-ces. However, quiet a few ecological/environmental side-effects arecaused due to social reasons. Risk is the highest when social reasonscontribute to ecological/environmental side-effects otherwise causedby technological and epistemological deficiencies.

Technological progress is a basis for widening the sphere of humanliberty within the nature. Nevertheless, at the certain stage in history,which we might have reached already or at least come close to it, theprogress of technology starts threatening to or even encroaching uponcertain freedoms. Contemporary ecological/environmental issues ta-ke a revision of Hayek’s neoliberal economic views about asymmetrybetween controllable nature and spontaneous social order that goesbeyond control, while it is an inevitable condition for democracy, in-dividual freedom and private property.

In mind as well as in practice social development of the West hasbeen from the Renaissance impregnated with the idea of progress. Yetthe initial enthusiasm was encountered by the knowledge that the no-tion of progress is self-contradictory. All standards for measuring pro-gress turned out to be only partial and relative. Classical idea of pro-gress as a product of enlightenment, which was later frequentlyequated with the phenomenon of economic growth, is now in crisis.Nevertheless, it is still on the agenda as a main political guideline inSlovenia, as well as elsewhere in Europe and the rest of the world.Such a position is best reflected in civilization’s dogmatic belief in su-stainable economic growth and continuously expanding chances forscientific and technological exploitation of nature.

Paradigm implying limits to growth and entropic understanding ofeconomic progress advocates most radical negation of the ideas of su-stainable exponential economic growth on a limited planet. Contem-

301

porary concept of sustainable development is a compromise that stan-ds for conciliation between economy and nature, claiming that thereis a way to permanent decoupling of economic growth, increase ofpollution and limited amount of renewable and nonrenewable resour-ces. It offers a unity of very diverse and to some extent opposite goalsthat finally reveal themselves as self-contradicting. Nevertheless it isvery popular among many social actors. Sustainable developmentserves as an ecological correction of exponential growth paradigm andmight be a way out of present time ecological/environmental crisis,but only if it is not equated with the notion of stable growth. Nevert-heless, such equitation is today more a rule than an exception to it.

Further the book deals with theoretical and pragmatic issues of con-temporary ecological/environmental ethics like origins of its foundingvalues, anthropological vs. anthropocentric values, (non)egalitarianbiocentrism, ethical (un)acceptability of hunting, various unethicalways of using animals and eventually experimenting with them. Allissues of ecological/environmental ethics are a part of a broader con-text defined by man’s relation towards the nature and the relation bet-ween science and ethics. Contemporary ecological/environmental et-hics has challenged the traditional notion of progress and variouselements of men’s anthropocentric relation with nature. It has also wi-dened the circle of moral objects, yet man still stays the only moralsubject.

In the West the relation between science and ethics has gone throu-gh three different historical stages. The last stage has been characteri-zed by the involvement of ethical considerations already at the phaseof gaining the knowledge, namely at research phase, and not onlywhen it came to its application. However, this is true only with somescientific disciplines. One should be aware that side effects can comeabout regardless moral and social acceptance of the goals that appli-cation of knowledge is in pursue of. Such side-effects are becomingmore and more important with ever-greater application of knowledge.

Knowledge is not one and, the only human value, but one amongmany. If science and technology are considered only as a tool for ac-hieving an exponential growth, this implies that there is no way out ofecological/environmental crisis. Yet contemporary politics of socialdevelopment in Slovenia and in European Union, like the processes ofglobalization are supporting and asking for such a role of both scien-ce and technology.

Globalization at the present time has direct links back to the age ofindustrialization and formation of the world market. Cross-borderspillover of externalities, international management of common na-tural resources and emerging of global ecological/environmentalconsciousness present environmental dimensions of present day glo-balization. Ecological/environmental consciousness is reflected in

SUMMARY


concern for the future of our planet as a common natural basis of hu-man existence.

A demand for a globalization with a human face rests with antiglo-bal movements’ efforts to embed globalization of capital in social andecological limits that have been accorded at universal level. Globaliza-tion cannot go further unless a stop is put on ever-greater social dis-parities and environmental degradation.

Establishment of an independent state, privatization of social pro-perty and accession to the European Union changed a context withinwhich ecological/environmental issues are being tackled in Slovenia.Ecological/environmental awareness of Slovenes at the beginning ofthe 3rd millennium is structured and interpreted on the basis of stati-stical data from Slovenian public opinion surveys (SJM) 1993/3 and2000/2. For the purpose of comparison data from other Slovenianpublic surveys’ question database from 90’s are also analyzed. In ge-neral Slovenes are pro environmentalist and highly aware of the tran-snational character of ecological/environmental problems. Yet res-ponses to some questions are almost equally distributed among twoextremes, namely commitment to ecological paradigm on one sideand loyalty to anthropocentric paradigm on the other. Analyzing therelevance of gender, age, education and religious belief revealed thateducated part of the population and youth as a rule show higher com-mitment to environmental values. Not in all of the cases gender tur-ned out to be a statistically significant variable. Therefore, a thesis ofecofeministic studies that women are more sensible and active in en-vironmental terms could not be affirmed fully. Likewise the results donot support an argument that believers due to their anthropocentricand teocentric orientation always show less allegiance to environmen-tal values.

Further, the analysis of statistical data reveals presence of the follo-wing discrepancies: between principle support to intrinsic ecologicalvalues and at the same time consent to anthropocentric values whenin concrete situation the latter come into conflict with the former; bet-ween declarative motivation for ecological action and the actual eco-logical behavior; between high ecological awareness about ecologicalhazards and self involvement in activities that cause such hazards;between public opinion and scientific knowledge.

Accession of Slovenia to the European Union and North AtlanticTreaty Organization implies a strong bond with European and worldcapitalism; nevertheless it offers also a chance for more radical envi-ronmental ideas from Europe and the rest of the world to become mo-re influential among Slovenes and to strengthen the values and poli-tics of a truly sustainable development.

303

LITERATURA

Adams, R.N. (1981): Natural Selection, Energetics, and »Cultural Ma-terialism«. Current Anthropology 27: 603–624.

Akvinski, T. (1938): Summe der Theologie, Dritter Band. Stuttgart:Alfred Kroener Verlag.

Allenby, B. R. (1999): Industrial Ecology. Policy Framework and Im-plementation. Upper Saddle River. New Jersey: Prentice Hall.

Allenby, B. R., Richards, D. J. (ur.) (1994): The Greening of IndustrialEcosystems. Washington, D. C.: National Academy Press.

American Behavioral Scientist (1980), 24 (1): 5–151. (ParadigmaticChange In Social Science).

Anderson, C. H. (1976): The Sociology of Survival. Social Problems ofGrowth. Homewood, Illinois: The Dorsey Press.

Andrews, Lory B., Fullarton, Jane E., Holtzman, Neil A., Motulsky,Arno G. (ur.). (1994): Assessing Genetic Risks. Washinton, D. C:National Academy Press.

Angrick, Michael (2003): Das Internet-Antwort auf die Frage nachInformation und Nachhaltigkeit? V Altner, Guenter et. al. (ur.)Jahrbuch Oekologie 2003, 124–130. München: Verlag C. H. Beck.

Anko, Bo{tjan (2000): Program varstva okolja in okoljska vzgoja.Okoljska vzgoja v {oli 2 (2): 5–9.

Aristotel (1960): Politika. Beograd: Kultura.Aristoteles (1964): Nikomahova etika. Ljubljana: Cankarjeva zalo‘ba.Aristoteles (1968): Über die Seele. München: Rowohlt. (Slovenski pre-

vod 2002, Ljubljana: Slovenska matica).Asimov, I. (1961): Jaz, robot. Ljubljana: @ivljenje in tehnika.Atkinson, G., Dubuong, R., Hamilton, K., Munasinghe, M., Pearce, D.,

Young, L. (ur.) (1997): Measuring Sustainable development. Ma-croeconomics and the Environment. Meltenhamn UK, Nort-hampton, MA, USA: Edward Elgar.

Augustine (1977): The City of God against the Pagans. New York:Penguin Books.

Ausubel, Jesse/Sladovich, Hedy (ur.). 1989. Technology and Environ-ment. Washington D. C: National Academy Press.

Ayala, J. F. (1988): Can »Progress« be Defined as a Biological Concept?V Nitecki, M. H. (ur.), Evolutionary Progress. Chicago and Lon-don: The University of Chicago Press.

Ayres, R. U. (1993): Cowboys, cornucopians and long-run sustainabi-lity. Ecological Economics 8: 189–207.


Ayres, R. U. (1994): Information, Entropy and Progress. A New Evolu-tionary Paradigm. New York. American Institute of Physics.

Ayres, R. U. Simonis, Udo E. (ur.) (1995): Industrial metabolism: Re-structuring for sustainable development. Tokyo, New York, Pa-ris: United Nations University Press.

Ayres, R. U., Ayres, L.W. (ur.) (1996): Industrial Ecology. Towards Clo-sing the Material Cycle. Cheltenham, UK, and Brookfield, US:Edward Elgar.

Ayres, R. U. (ur.) (1998): Eco-restructuring: Implications for Sustaina-ble Development. Tokyo, New York, Paris: United Nations Uni-versity Press.

Ayres, R. U. (1998a): Ecothermodynamics; economic and the secondlaw. Ecological Economics 26: 189–209.

Ayres, R. U. (1999): Turning Point. An End to the Growth Paradigm.London: Earthscan.

Ayres, R. U. (1999a): The second law, the fourth law, recycling and li-mits to growth. Ecological Economics 29: 473–483.

Bauer, M. (ur.). (1997): Resistence to New Technology. Nuclear Power,Information Technology and Biotechnology. Cambridge: Cam-bridge University Press.

Beard, T. R., Lozada, G. A. (1999): Economics, Entropy and the Envi-ronment. The Extraordinary Economics of Nicholas Georgescu-Roegen. Cheltenham, UK, Northampton, MA, USA: Edward Elgar.

Bechmann, G. (ur.) (1993): Risiko und Gesellschaft. Opladen: West-deutscher Verlag.

Beck, U. (1988): Gegengifte. Die organisierte Unverantwortlichkeit.Frankfurt am Main: Suhrkamp.

Beck, U. (1991): Politik in der Risikogesellschaft. Frankfurt am Main:Suhrkamp.

Beck, U. (1992). Risk Society. Towards a New Modernity. London,Thousand Oaks, New Delhi: SAGE Publications. (Slovenski pre-vod 2001, Ljubljana:Krtina).

Beck, U.; Beck, G. E. (ur.) (1994): Riskante Freiheiten. Frankfurt amMain: Suhrkamp.

Beck, U. (1997): What is Globalization. Cambridge: Oxford: PolityPress.

Beck, U. (1999): World Risk Society. Cambridge: Polity Press.Becker, E., Jahn, T. (ur.) (1999): Sustainability and the Social Sciences.

A cross-disciplinary approach to integrating environmental con-siderations into the theoretical reorientation. London, New York:Zed Books.

Beckerman, W. (1994): Sustainable development: Is it a useful con-cept? Environmental Values 3: 191–209.

Benton, T. (1993): Natural Relations. Ecology, Animal Rights and So-cial Justice. London, New York: Verso.

305LITERATURA

Berg, T. (1995): Beweismass und Beweislast im oeffentlichen Umwel-trecht. Instrumente eines verantwortungsvollen Umgangs mittechnologiebedingten Risiken. Baden-Baden: Nomos Verlagsge-sellschaft.

Bethe, H. A. (1995): Letter. V Pugwash Newsletter July/October: 30.Bhagavadgita – Gospodova pesem (1990): Ljubljana: Mladinska knjiga.Bijker, W. E.; Hughes, T. P., Pinch, T. I. (1987): The Social Construction

of Technological Systems. New Directions in the Sociology andHistory of Technology. Cambridge, Massachusetts, London: TheMIT Press.

Bookchin, M. (1981): The Ecology of Freedom. The Emergence andDissolution of Hierarchy. Palo Alto, California: Cheshire Book.

Boudon, Raymond (1982): The Unintended Consequences of SocialAction. London: The MacMillan Press Ltd.

Bowers, J. (1998): Sustainability and Environmental Economics. AnAlternative Text. Essex: Longman.

Boyden, S. (1992): Biohistory: The Interplay Between Human Societyand The Biosphere. Paris: Publish by Unesco and The ParthenonPublishing Group.

Boyle, A. (1999): Codification of International Environmental Law andthe International Law Commission: Injurious Concequences Re-visited. V Boyle, A., Freestone, D. (ur.), International Law andSustainable development. Past Achievments and Future Challen-ges, 61–85. Oxford: Oxford University Press.

Bramwell, A. (1994): The Fading of the Greens. The Decline of Envi-ronmental Politics in the West. New York and London: Yale Uni-versity Press.

Braun, I., Joerges, B. (1994): Technik ohne Grenzen. Frankfurt amMain: Suhrkamp.

Brecht, B. (1962): Galileo Galilei. V Brecht, B. Izbrana dela I, 327–446.Ljubljana: Cankarjeva zalo‘ba.

Brown, B. J., Hanson, M. E., Liverman, D. M., Merideth, R. W. Jr.(1987): Global Sustainability: Toward Definition. EnvironmentalManagement 11(6).

Brown, L. R. (1981): Building a Sustainable Society, New York: W. W.Norton.

Brown, L. R. (ur.). (1996): Zemlja 1996. Radovljica: Medium.Brown, L. R. (2001): Eco-economy. Building and Economy for the

Earth. London: Earthscan.Brundtland, H. G. (ur.) 1987: Our Common Future. World Commis-

sion on Environment and Development. Oxford/New York:Oxford University Press.

Bruyn, S. M. de., Opschoor, J.B., (1994): Is the Economy Ecologising?De- or relinking economic development with the environmentalpressure. Amsterdam: Tinbergen Institute.


Buarque, C. (1993): The End of Economics. Ethics and Disorder of Pro-gress. London: Zed Books Ltd.

Burley, B., Foster, J. (ur.) (1994): Economics and Thermodynamics.New Perspectives on Economic Analysis. Boston, Dordrecht,London: Kluwer Academic Publishers.

Burov, V. G., Vjatkin, R. V., Titarenko, M. L. (ur.). (1972): Drevnekitaj-skaja filosofija. Sobranie tekstov v dvuh tomah, tom 1. Moskva:Mysl’.

Bury, J. B. (1955): The Idea of Progress. An Inquiry Into Its Origin andGrowth. New York: Dover Publication INC.

Callicot, J.B. (1984): Non-Antropocentric Values and EnvironmentalEthics. American Philosophical Quarterly 21 (4): 299–309.

Capra, F. (1996): The Web of Life. A New Scientific Understanding ofLiving Systems. New York, London, Toronto, Sydney, Auckland:Anchor Books Publications.

Carley, N. Christin, I., (2000): Managing Sustainable development.London and Sterling, VA: Earthscan.

Carson, Rachael (1972): Nema pomlad. Ljubljana: Dr‘avna zalo‘baSlovenije (angle{ki original 1962).

Catton, W. R., Dunlap R.E. (1978): Environmental Sociology: A NewParadigm. The American Sociologist, 13: 41–49.

Catton, W. R., Dunlap R.E. (1978a): Paradigms, Theories, and the Pri-macy of the HEP-NEP Distinction. The American Sociologist, 13:256–259.

Catton, W. R. Jr., Dunlap, R. E. (1980): »A new Ecological Paradigm forPost-Exuberant Sociology«, American Behavioral Scientist, 24, 1:15–47.

Catton, W. R. (1987): Zmogljivost okolja in meje svobode, Teorija inpraksa, 24 (3–4): 491–505.

Chase, C. D., Kawano, Y., Brewer, B. D. (2000). Trade GlobalizationSince 1795: Waves of Integration in the World-System. AmericanSociological Rewiew. 65 (February): 77–95.

Chen, R. S., Boulding, E., Schneider, S. H. (ur.) (1983): Social ScienceResearch and Climate Change. Dordrecht/Boston/Lancaster: D.Reidel Publishing Company.

Chen, X. (1994): Substitution of information for energy, conceptualbackground, realities and limits. Energy Policy 22 (January): 15–27.

Cifri}, Ivan (1994): Napredak i opstanak. Moderno mi{ljenje u post-modernom kontekstu. Zagreb: Hrvatsko sociolo{ko dru{tvo.

Cifri}, Ivan (ur.) (1998): Bioetika. Eti~ki izazovi znanosti i dru{tva. Za-greb: Hrvatsko sociolo{ko dru{tvo.

Cifri}, Ivan (ur.) (2000): Znanost i dru{tvene promjene. Zagreb: Hrvat-sko sociolo{ko dru{tvo.

Cifri}, Ivan (2000a): Bioetika i ekologija. Zapre{i}: Matica hrvatska Za-pre{i}.

307LITERATURA

Cifri}, Ivan (2000b): Moderno dru{tvo i svjetski etos. Perspektive ~ov-jekova naslje|a. Zagreb: Hrvatsko sociolo{ko dru{tvo.

Clark, R. P. (1997): The Global Imperative. An interpretive History ofthe Spread of Humankind. Westview Press.

Clark, W. C., Munn, R. A. (ur.) (1986): Sustainable development of theBiosphere, IIASA. Cambridge, London, New York, New Rochel-le, Melbourne, Sydney: Cambridge University Press.

Cohen, B. I. (1993): Analogy, Homology and Metaphor in the Interac-tions between the Natural Sciences and the Social Sciences, Espe-cially Economics. V Marchi de, N. (ur.), Non-Natural SocialScience: Reflecting on the Enterprise of More Heat than Light.Annual supplement to volume 25 History of Political Economy,7–44. Durham and London: Duke University Press.

Cohen, B. I. (ur.) (1994): The Natural Science and the Social Sciences.Some Critical and Historical Perspectives. Dordrecht, Boston,London: Cluwer Academic Publishers.

Cohen, B. I. (1994a): Interactions. Some Contacts between the NaturalSciences and the Social Sciences. Cambridge, Massachusetts,London, England: The MIT Press.

Commoner, B. (1971): The Closing Circle. Nature, Man and Techno-logy. Toronto, New York, London: Bantam Books.

Commoner, B. (1990): Making Peace With the Planet. New York: Pant-heon Books.

Costanza R., Arge de, R., Groot de, R., Farber, S., Grasso, M., Hannon,B., Limburg, K., Naeem, S., O’Neill, V. R., Paruelo, J., Raskin, R. G.,Sutton, P., Betvan, den M., (1997): The value of the world’s ecosy-stem services and natural capital. Nature 387 (15. maj): 253–260.

Costanza, R., Daly, H. E. (1992): Natural capital and sustainable deve-lopment. Conservation Biology 6 (1): 37–46.

Costanza, R., Perrings, C., Cleveland, C.J. (ur.) (1997): The Develop-ment of Ecological Economics. Cheltenham, UK, Brookfield, US:A Elgar Reference Collection.

Craig, P. P. (2001): Energy limits on recycling. Ecological Economics36: 373–384.

Cronberg, T. (1995): Do marginal voices shape technology? V Joss, S.,Durant, J. (ur.): Public participation in science. The Role of con-sensus conference in Europe. Edinburgh: Science Museum.

Cvetkovich, G., Lofstedt, R.E. (ur.) (1999): Social Trust and the Mana-gement of Risk. London: Earthscan Publications Ltd.

âsopis za kritiko znanosti (Rizi~na dru‘ba – Pugwash) (1997), 25 (183).âsopis za kritiko znanosti (Izzivi genske tehnologije) (1998) 26 (192):

11–52.âsopis za kritiko znanosti (Okoljska dav~na reforma) (1998a), 26

(192): 55–203.Daedalus (Risk) (1990), 119 (4) (Tematska {tevilka o tveganju).


Daele, W. Puehler, A. Sukopp, A. (1996): Gruene Gentechnik im Wi-derstreit. Modell einer partizipativen Technikfolgenabschaet-zung zum Einsatz transgener herbizidresistenter Pflanzen.Weinheim, New York, Basel, Cambridge, Tokyo: VCH Verlagsge-sellschaft.

Dahl, A. L. (1996): The Eco-Principle. Ecology and economics insymbiosis. London and New Jersey: Zed Books.

Daly, H. E. (1980): The economic thought of Frederick Soddy. Historyof Political Economy 12 (4): 469–488.

Daly, H. E., Cobb, J. B. Jr. (1989): For the Common Good. Boston: Bea-con Press.

Daly, H. E. (1990): Toward some operational principles of sustainabledevelopment. Ecological Economics 2: 1–6.

Daly, H. (1992): Is the Entropy Law Relevant to the Economics of Na-tural Resources Scarcity? Yes, of course It Is! Journal of Environ-mental Economics and Management 23: 91–95.

Daly, H. E. (1995): On Wilfried Beckerman’s Critique Sustainable de-velopment. Environmental Values 4: 49–55.

Daly, H.E. (1996): Beyond Growth. The Economics of Sustainable de-velopment. Boston: Beacon Press.

Daly, H. E. (1997): Georgescu-Roegen versus Solow Stiglitz. EcologicalEconomics 22: 261–266.

Dam, Frans van; Hansen, Michael; Petrée, Leen (1996): Genetic Engi-neering and Food Safety. The Consumer Interest. Consumers In-ternational, December: 1–16.

Darwin, C. (1951): Izvor ~loveka. Ljubljana: Slovenski knji‘ni zavod.Darwin, C. (1954): Nastanek vrst. Ljubljana: Dr‘avna zalo‘ba Sloveni-

je.Dawkins, R. (ur.) (1999): The Genetic Revolution and Human Rights.

Oxford: Oxford University Press.Debenjak, Bo‘idar (1974): V alternativi. Ljubljana: Cankarjeva zalo‘-

ba.De Gleria, S. (1995): Nicholas Georgescu-Roegen. A Mind That Thou-

ght Above His Time. Economia internazionale 13: 3–32.Dekker, Paul; Ester, Peter; Nas, Masja (1999): Christianity and Envi-

ronmental Attitudes in Europe: A Comparative Study. V To{, Ni-ko; Mohler, Peter Ph.; Malnar, Brina (ur.): Modern Society andValues. A Comparative Analysis Based on ISSP Project, 361–381.Ljubljana: Faculty of Social Sciences and ZUMA, Center for Sur-vey Research and Methodology.

Delo (Priloga Znanost za razvoj) (1995): O mo‘nostih in tveganjihgenske tehnologije. Ljubljana, 4. 1. in 18. 1.

Department for Policy coordination and Sustainable development(1997): Critical Trends. Global Change and Sustainable develop-ment. New York: United Nations.

309LITERATURA

Descartes, R. (1957): Razprava o metodi. Kako pravilno voditi razumter v znanosti iskati resnico. PRAVILA. Kako naravnati umskezmo‘nosti. Ljubljana: Slovenska matica.

Dickens, P. (1992): Society and Nature: Towards a Green Social The-ory, Harvester Wheatsheaf.

Diderot, D. (1961): Philosophische Schriften, Bd. 1. Berlin: Aufbau Ver-lag.

Dieren van, W. (ur.) (1995): Taking Nature into Account. A Report tothe Club of Rome. Towards a Sustainable National Income. NewYork: Copernicus. Imprint of Springer Verlag.

Diesendorf, M., Hamilton, C. (ur.) (1997): Human Ecology, HumanEconomy. Ideas for an ecologically sustainable future. St. Leonar-dis NSW: Allen and Unwin.

Directorate General for Research (1992): Bioethics in Europe. Final Re-port. Luxembourgh.

Dobson, A. (1995): Green Political Thought. London and New York:Routledge.

Dodds, E. R. (1973): The Ancient Concept of Progress and other Es-says on Greek Literature and Belief. Oxford: Clarendon Press.

Doly, H. E.: The Economic Thought of Frederic Soddy, History of Po-litical Economy, 12, 4, 469–488.

Douglas, M., Wildawsky, A. (1982): Risk and Culture. Berkeley. LosAngeles, London: University of California Press.

Dragan, J. C., Seifert, E. K., Demetrescu, M. C. (ur.) (1993): Entropyand Bioeconomics. First International Conference of the E.A.B.S.(European Association for Bioeconomics Studies). Proceedings.Milano: Nagard.

Dru{tvo za osvoboditev ‘ivali in njihove pravice. (2003, marec): Karima o~i, odgovorni ljudje ne jedo: 8 la‘i o prehrani. Ponikva: Os-tro‘no pri Ponikvi.

Dru{tvo za osvoboditev ‘ivali in njihove pravice. (2003a, marec): Ar-gumenti za odpravo lova. Ne potrebujemo lovcev! Ponikva: Os-tro‘no pri Ponikvi.

Duchin, F., Lange, G. M. (1994): The Future of Environment EcologicalEconomics and Technological Change. New York, Oxford: Ox-ford University Press.

Dunlap, R. E, Kent, D., van Liere (1978): The »New Environmental Pa-radigm«: A Proposed Measuring Instrument and Preliminary Re-sults. Journal of Environmental Education 9: 10–19.

Dunlap, R. E., Kraft, M. E., Rosa, E. A.(ur.) (1993): Public Reactions toNuclear Waste. Citizens’ Views of Repository Siting. Durhamand London: Duke University Press.

Dunlap, R. E., Catton W.R.Jr. (1994): Struggling with Human Exemp-tionalism: the Rise, Decline and Revitalization of EnvironmentalSociology. The American Sociologist/Spring: 5–26.


Dutch Committee for Long-Term Environmental Policy (ur.) (1994).The Environment: Towards a Sustainable Future. Dordrecht, Bo-ston, London: Kluwer Academic Publishers.

Dworkin, R.B. (1996): Limits. The Role of the Law in Bioethical Deci-sion Making. Bloomington and Indiananpolis: Indiana Univer-sirty Press.

\uri}, M. (1984): Ni~e i metafizika. Beograd: Prosveta.Eckersley, R. (ur.) (1998): Measuring Progress. Is life getting better?

Collingwood: CSIRO Publishing.Ecological Economic (1997): The contribution of Nicholas Georgescu-

Roegen. 22 (3).Eddington, A. (1953): The Nature of the Physical World. New York:

Cambridge University Press.Edelstein, L. (1967): The Idea of Progress in Classical Antiquity. Balti-

more.Eder, K. (1996): The Social Construction of Nature. London: Sage Pub-

lications (nem{ki original 1988).Ehrlich, P. R., Ehrlich, A. A. (1975): The End of Affluence. Riversity

Press.Delo (Sobotna priloga) (2002): Ekolo{ko kmetijstvo. Velika bioiluzija.

15. 6.: 11.Elliot, J. A. (1999): An Introduction to Sustainable development. Lon-

don and New York: Routledge.Engels, Friedrich (1953): Dialektika prirode. Ljubljana: Cankarjeva za-

lo‘ba.Escuret, G. G. (1998): Dru‘be in njihove narave. Ljubljana: SH Zavod

za zalo‘ni{ko dejavnost.Eyerer, Peter; Wolf, Andree-Marc (2001): Zero Emissions: Was geht

und was nicht geht. V Altner, Guenter et. al. (ur.): JahrbuchOekologie 2001, 136–148. München: Verlag C. H. Beck.

Everden, N. (1992): The Social Creation of Nature. Baltimore and Lon-don: The John Hopkins University Press.

Ezrahi, Y. (1990): The Descent of Icarus. Science and the Transforma-tion of Contemporary Democracy. Cambridge, Massachussetts,London, England: Harvard University Press.

Faber, G. (1996): International trade and environmental policies. VBlowers, A., Glasbergen, P. (ur.), Prospects for EnvironmentalChanges. Environmental Policy in International Context, 79–134.London: Arnold.

Faber, M., Proops, L. R. (1985): Interdisciplinary Research BetweenEconomists and Physical Scientists: Retrospect and Prospect.Kyklos 38(4): 599–616.

Faber, M., Niemes, H., Stephen, G. (1995): Entropy, Environment andResources. Berlin, Heidelberg, New York, London, Paris, Tokyo.Hong Kong, Barcelona, Budapest: Springer Verlag.

311LITERATURA

Fagan, John (1996): The Hazards. The Vedic Engineering: The Solu-tions. Fairfild: Maharashi International University.

Fetscher, I. (1989): Uvjeti pre‘ivljanja ~ovje~anstva. Je li jo{ mogu}espasiti napredak? Zagreb: Globus.

Fichte, J. G. (1956): Odabrane filozofske rasprave. Zagreb: Kultura.Fischoff, B., Lichtenstein, S., Slovic, P., Derby, S. L., Keeney, R. (ur.)

(1981): Acceptable Risk. Cambridge: Cambridge University Press.Flavin, Christopher (2002): Motijo se tudi ~rnogledi. Delo (Sobotna

priloga) 29. junija: 20–21.Foster, J. (ur.) (1997): Valuing Nature. Economics, Ethics and the Envi-

ronment. London and New York: Routledge.Foster, J.B. (1999): Marx’s Theory of Metabolism Rift: Classical Foun-

dation for Environmental Sociology. American Journal of Socio-logy. 105(2) (September): 306–405.

Foster, J.B. (2000): Marx’s Ecology. Materialism and Nature. NewYork: Monthly Review Press.

Fourier, C. (1979): Izbrana besedila. V Brglez, N. (ur.), Utopi~ni socia-listi, 281–326. Ljubljana: Cankarjeva zalo‘ba.

Franklin, J. (ur.) (1998): The Politics of Risk Society. Cambridge: PolityPress.

Freestone, D. (1999): International Fisheries Law Since Rio: The Conti-nued Rise of the Precautionary Principle. V Boyle, A., Freestone,D. (ur.), International Law and Sustainable development. PastAchievements and Future Challenges, 135–165. Oxford: OxfordUniversity Press.

Freestone, D., Hey, E. (1996): The Precautionary Principle and Interna-tional Law. The Hague, London, Boston: Kluwer Law lnternatio-nal.

French, H. F. (1993): Pomiritev trgovine in okolja. V Brown, L. R. (ur.),Zemlja 1993, 181–204. Bohinj: GO-13. Uvajanje ekolo{kih progra-mov.

Frenzel, I. (1972): Nietzsche. Reinbeck bei Hamburg: Rowohlt.Freud, S. (1930): Das Unbehagen in der Kultur. Wien: Internationaler

psychoanalitischer Verlag.Freudenburg, N. (1984): NOT in Our Backyards. Community Action

for Health and the Environment. New York: Monthly ReviewPress.

Friedman, G. (1936): La Crise du Progrès, esquisse d’histoire des idées1895–1935. Paris: Gallimard.

Funtowicz, S.O.; Rawetz, J. (1993): Science for the post-normal age.Futures (September): 25: 7.

Galilei, Galileo (1964): Izbranie trudy v dveh tomah, tom pervij.Moskva: Izdajate’lstvo Nauka.

Gantar, Pavle (1993): Sociolo{ke kritike teorij planiranja. Ljubljana: Fa-kulteta za dru‘bene vede.


Georgescu-Roegen, N. (1971): The Entropy Law and the EconomicProcess. Cambridge, Massachusetts, London: Harvard Univer-sity Press.

Georgescu-Roegen, N. (1986): The Entropy Law and the EconomicProcess in Retrospect. Eastern Economic Journal 12(1): 3–25.

Georgescu-Roegen, N. (1991): Kriza naravnih virov. V Kirn, Andrej(ur.), Ekologija, ekonomija, entropija, 249–258. Maribor: Aram.

Gerard, M. B. (1995): Whose Backyard, Whose Risk. Fear and Fairnessin Toxic and Nuclear Waste Siting. Cambridge, Massachusetts,London: The MIT Press.

Giarini, O., Louberg, H. (1977): The Diminishing Returns of Techno-logy. Pergamon Press.

Giarini, O., Stahel, W.R. (1993): The Limits to Certainty. Dordrecht,Boston, London: Kluwer Academic Publishers.

Giddens, A. (1976): New Rules of Sociological Method: A Positive Cri-tique of Interpretative Sociologies. New York: Basic Books, Inc.,Publishers. (Slovenski prevod 1989, Ljubljana: [KUC, Filozofskafakulteta).

Giddens, A. (1987): Social Theory and Modern Sociology. Cambridge:Polity Press.

Gleeson, B., Low, N., (1998): Justice, Society and Nature. An explora-tion of political ecology. London and New York: Routledge.

Global Environmental Change (1991): International Social ScienceJournal, 130, November.

Goeller, H.E. (1979): The Age of Substituability: A Scientific Appraisalof Nature Resource Adequacy. V Kerry, S.V. (ur.), Scarcity andGrowth Reconsidered, 143–159. Baltimore and London: The JohnHopkins University Press.

Goldblatt, D. (1996): Social Theory and the Environment. Cambridge:Polity Press.

Graedel, T.E., Allenby, B.R. (1995): Industrial Ecology. EnglewoodCliffs, New Yersey: Prentice Hall.

Grove, W. R. (1998): Risk Society, Politics and BSE. V Franklin, J. (ur.).The Politics of Risk Society. Cambridge: Polity Press.

Goodin, R.E. (1992): Green Political Theory. Cambridge: Polity Press.Gunn, A. S. (1983): Traditional Ethics and Moral Status of Animal. En-

vironmetal Ethics. 5 (2): 133–153.Hampicke, U. (1992): Oekologische Oekonomie. Opladen: West-

deutscher Verlag.Hanna, S. S., Folke, C., Maeler, K.–G. (ur.) (1996): A Rise to Nature.

Ecological, Economic, Cultural, and Political Principles of Insti-tutions for the Environment. Washington D. C., Covelo Califor-nia: Island Press.

Hannon, B., Ruth, M., Deluncia, E., (1993): A physical view of sustai-nability. Ecological Economics 8: 253–268.

313LITERATURA

Harding, G. (1993): Living Within Limits. Ecology, Economics and Po-pulations Taboos. New York, Oxford: Oxford University Press.

Harris, M. (1971): Culture, Man and Nature. New York: Thomas Y.Crowen.

Hayek, F. A. (1991): Pot v hlap~evstvo. Ljubljana: Dr‘avna zalo‘baSlovenije (angle{ki izvirnik 1944).

Hayek, F. A. (1992): Usodna domi{ljavost. Napake socializma. Ljublja-na: Krt. (angle{ki izvirnik 1988).

Hawken, P., Lovins, B.A., Lovins, H.L. (ur.) (2002): Natural Capita-lism. The Next Industrial Revolution. London: Earthascan.

Hawkes, J. (1967): Prazgodovina (Unesco: Zgodovina ~love{tva. Raz-voj kulture in znanosti. Prva knjiga, prvi zvezek). Ljubljana: Dr-‘avna zalo‘ba Slovenije.

Hawking, S. (1990): Kratka zgodovina ~asa od velikega poka do ~rnihlukenj. Ljubljana: Cankarjeva zalo‘ba.

Hawking, S. (1994). ^rne luknje in otro{ka vesolja ter drugi eseji. Ljub-ljana: Dru{tvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije.

Hegel, G. W. F. (1959): Estetika I. Beograd: Kultura.Hegel, G. W. F. (1964): Osnovne crte filozofije prava. Sarajevo: Veselin

Masle{a.Hegel, G. W. F. (1965): Enciklopedija filozofijskih znanosti. Sarajevo:

Veselin Masle{a.Hegel, G. W. F. (1966): Filozofija povijesti. Zagreb: Naprijed.Heidegger, M. (1967): O »humanizmu.« V Heidegger, M. Izbrane raz-

prave, 181–235. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba.Heidegger, M. (1967a): Tehnika in preobrat. V Heidegger, M. Izbrane

razprave, 319–381. Ljubljana: Cankarjeva zalo‘ba.Heidegger, M. (1989). Znanost in osmislitev. Nova revija: 397–405.Hiskes, R. P. (1998): Democracy, Risk, and Community. Technological

Hazards and the Evolution of Liberalism. New York, Oxford: Ox-ford University Press.

Hobbes, T. (1961): Levijatan. Beograd: Kultura.Hoekeman, B., Kostecki, M. (1996): The Political Economy of the World

Trading System. From GATT to WTO. Oxford: Oxford UniversityPress.

Hoffman, B., Dukas, H. (1980): Einstein. Ustvarjalec in upornik. Mari-bor: Zalo‘ba Obzorja.

Hojs, Ale{ (2002): Strup v podtalnici. Delo 20. junija: 7.Holbah, P. A. (1963): Izbrannye proivedenija tom 2. Moskva: Izda-

tel’stvo social’no-ekonomi~eskoj literatury.Horkheimer, M., Adorno T.W. (1971): Dialektik der Aufklaerung.

Frankfurt am Main: Fischer Taschenbuch Verlag.Horkheimer, M., Adorno, T. W. (1981): Pojem razsvetljenstva. V @i‘ek,

S. in Riha, R. (ur.) Kriti~na teorija dru‘be. Izbor tekstov, 115–149.Ljubljana: Mladinska knjiga.


Hotelling, H. (1931): The Economics of Exhaustible Rersources. TheJournal of Political Economy 39(2): 137–175.

Hribar, Tine (1984): Kopernikanski obrat. Ljubljana: Slovenska matica.Hribar, Tine (1989): Nova paradigma znanstvenosti. Nova revija 85/

86: 716–28.Hudnik, Tamara, P. (1992): Genetsko in‘enirstvo. Raziskovalec 1: 24: 42.Hull, D. L. (1988): Progress in Ideas of Progress. V Nitecki, M.H. (ur.),

Evolutionary Progress. Chicago and London: The University ofChicago Press.

Hume, D. (1956): Istra‘ivanje o ljudskom razumu. Zagreb: Kultura.Hume, D. (1967): A Treatise of Human Nature. Oxford: Oxford Uni-

versity Press.Inglehart, R. (1971): The Silent Revolution in Europe: Intergeneratio-

nal Change in Postindustrial Societis. American Political ScienceReview 69: 991–1017.

Inglehart, R. (1977): The Silent Revolution-Change Values and Politi-cal Styles Among Western Publics. Princeton N. J.: Princeton Uni-versity Press.

Inglehart, R. (1995): Public Support for Environmental Protection: Ob-jective Problems and Subjective Values in 43 Societies. PS: Politi-cal Science and Politics March: 57–71.

Inglehart, R. (1997): Modernization and Postmodernization. Cultural,Economic and Political Change in 43 Societies. Princeton, NewJersey: Princeton University Press.

Inglehart, R., Baker, W. E. (2000): Modernization, Cultural Changeand the Persistence of Traditional Values. American SociologicalReview 65 (February): 19–51.

Irwin, A. (1995): Citizen Science. A Study of People Expertise and Su-stainable development. London and New York: Routledge.

IUCN/UNEP/WWF (1993): Skrb za Zemljo. Ru{e (original: [vica:Gland, oktober 1991).

Jacobs, M. (1995): Sustainable development, capital substitution andeconomic humility: A Response to Beckerman. Enviromental Va-lues 4: 57–68.

Jahn, A. E. (1966): The Tyranny of Small Decisions: Market Failures,Imperfections and the Limits of Economics. Kyklos (29) 1: 23–47.

Janicke, M., Moench, H., Binder M., (1993): Umweltentlastung durchindustriellen Strukturwandel. Eine explorative Studie ueber 32Industrielaender (1970 bis 1990). Berlin: Sigma.

Jarc, Mihael (2002): Strup v podtalnici. Delo 27. junij: 7.Jasanoff, S., Markle, G.E., Petersen, J. C., Pinch, T.J. (ur.) (1994): Hand-

book of Science and Technology Studies. Thousand Oaks, Lon-don, New Delhi: Sage Publications.

Javornik, Branka (2001): Ne smemo me{ati genov, alergije, profita,multinacionalk … Delo (Sobotna priloga), 4. avgust: 20–31.

315LITERATURA

Jevons, S.W. (1865): The Coal Question. London: Macmillan.Jogan, Maca (1990): Dru‘bena konstrukcija hierahije med spoloma.

Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede.John, D. F., Hironaka, A., Schofer, E. (2000): Environmentalism as Global

Institution. American Sociological Review 65 (February): 122–127.Johnson, B.B., Covello, V. (ur.) (1987): The Social and Cultural Con-

struction of Risk. Essays on Risk Selection and Perception. D.Reidel Publishing Company.

Joss, S., Durant, J. (1995): Public participation in science. The role ofconsensus conference in Europe. London: Science Museum.

Jungermann, H., Rohrmann, B., Wiedemann, P. M. (ur.) (1991): Risiko.Kontroversen. Konzepte. Konflikten. Springer Verlag.

Jung, K. G. (1990): Dinamika nesvesnog. Novi Sad: Matica srpska.Kaberger, T., Mansonn, B. (2001): Entropy and economic process-phy-

sics perspectives. Ecological Economics 36: 165–179.Kaku, Michio; Trainer, Jennifer (ur.) (1982): Nuclear Power: Both Si-

des. The Best Arguments For and Against the Most ContraversialTechnology. New York, London: W. W. Norton and Company.

Kalanj, Rade (1994): Moderno dru{tvo i izazovi razvoja. Zagreb: Hr-vatsko sociolo{ko dru{tvo.

Kant, I. (1977): Schriften zur Anthropologie, Geschichtsphilosophie,Politik und Pädagogik, Bd. 1. Frankfurt am Main: Suhrkamp.

Kant, I. (1977): Metaphysik der Sitten, Werkausgabe Band VIII. Frank-furt am Main: Suhrkamp.

Kaeppell, O. (1994): Bio- und Gentechnologie I. Technikbeurteilunggeschlossener Systeme. Zuerich: Vdf Hochschulverlag AG undETH Zuerich.

Kappell, O., Schulte, E. (1998): Bio- und Gentechnologie II. Technik-beurteilung offener Systeme. Zuerich: Vdf Hochschulverlag AGan der ETH Zuerich.

Kapp, K.W. (1950): The Social Costs of Private Enterprise. Cambridge(USA): Harward University Press.

Kasperson, R. E., Kasperson, J. X. (1991): Hidden Hazards. V Mayo, D.G., Hollander, R. D. (ur.), Acceptable Evidence. Science and Va-lues in Risk Management. New York, Oxford: Oxford UniversityPress.

Kates, R.W., Hohenemser, C., Kasperon, J.X. (ur.) (1985): Perilous Pro-gress. Managing the Hazards of Technology. Boulder and Lon-don: Westview Press.

Kevles, D. J., Hood, L. (ur.) (1992): The Code od Codes. Scientific andSocial Issues in the Human Genome Project. Cambridge, Massa-chusetts, London and England: Harvard University Press.

Khalil, E. (1990): Entropy, Law and Exhaustion of Natural Resources:Is Nicholas Georgescu-Roegen Paradigm Defensible? EcologicalEconomics 2: 163–178.


Kirn, Andrej (1985) (ur.): Pasti razvoja. Ekolo{ke {tudije. Ljubljana:^ZDO Komunist.

Kirn, Andrej (ur.) (1988): Znanost v dru‘benovrednotnem svetu. Ljub-ljana: Delavska enotnost.

Kirn, Andrej (1988a): Meje znanosti kot mnogodimenzionalni, teore-ti~ni in prakti~ni problem. Teorija in praksa 25 (3–4): 400–403.

Kirn, Andrej (1990): Znanstvene revolucije in znanstvene paradigme.Teorija in praksa 27(3–4): 431–440.

Kirn, Andrej (ur.) (1991): Ekologija-ekonomija-entropija. Maribor:Aram.

Kirn, Andrej (1991): Fizikalne analogije in metafore v ekonomski teo-riji. Slovenska ekonomska revija 43 (1): 27–35.

Kirn, Andrej (1991a): Zaton nietzschejanske civilizacijske dogme. Teo-rija in praksa 28 (1–2): 85–94.

Kirn, Andrej (1992): Ekolo{ka (okoljska) etika. Maribor: Aram.Kirn, Andrej (1992a): Social implications of ecological limits to

growth. V W. Hamm, Bernd (ur.), Progress of Social Ecology 27–47. New Delhi: Mittal Publications.

Kirn, Andrej (1995): Tveganje kot dru‘benovrednotna kategorija. Teo-rija in praksa 32 (3–4): 212–220.

Kirn, Andrej (1997): Russell-Einsteinov manifest in neza‘elene poslediceuporabe znanosti. âsopis za kritiko znanosti 25 (183): 203–213.

Kirn, Andrej (1999): Disciplinarnost, intersciplinarnost in enotnostznanosti. Antrophos 31 (1–3): 10–15.

Kirn, Andrej (2000): Mo‘ne implikacije okoljske zavesti Slovencev zanjihov odnos do biotehnologije. V Raspor, P., Biserka, S.,Komac,M. (ur.), Stanje in razvojne mo‘nosti biotehnologije v slovenskemprostoru, 193–204. Ljubljana: Biotehni{ka fakulteta.

Kirn, Marko (2000): Delavski in okoljevarstveni standardi v medna-rodni ekonomiji. Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede (diplom-sko delo).

Koehn, J., Gowdy, J., Hinterberger, H., Straaten, van der J. (ur.) (1999):Sustainable in Question. The Search for the Conceptual Frame-work. Cheltenham, UK, Northampton, MA, USA: Edward Elgar.

Kollek, R. (1993): Controversies about risks and their relations to dif-ferent paradigms in biological research. V Schomberg, R. von.(ur.), Science, Politics and Morality. Scientific Uncertainty andDecision Making. Dordrecht, Boston, London: Kluwer AcademicPublishers.

Komat, Anton (1995): Pesticidi, ubijalci ‘ivljenja. Ljubljana: Tangram.Kopernik, N. (2003): O revolucijah nebesnih sfer. Ljubljana: Zalo‘ba

ZRC, ZRC SAZU.Kos, Drago (1993): Spreminjanje ekolo{ke zavesti in vidiki ekolo{ke

mobilizacije. V To{, Niko (ur). Ekolo{ke sonda‘e, 45–74. Ljublja-na: FDV–IDV.

317LITERATURA

Kos, Drago (2002): Na~ela komunikacijskega delovanja. V Marega,M., Kos, D. (ur.), Aarhu{ka konvencija v Sloveniji, 135–142. Ljub-ljana: Regionalni center za srednjo in vzhodno Evropo.

Kovel. J. (2002): The Enemy of Nature. The End of capitalism or theend of the world? London and New York: Zed Books.

Krannich, R.S., Albrecht, S.L. (1995): Oppurtunity/Threat Responses toNuclear Waste Disposal Facilities. Rural Sociology, 60 (3): 435–453.

Krimsky, S. (1991): Biotechnics and Society. The Rise of Industrial Ge-netics. New York, Westport, Connecticut, London: Praeger.

Krimsky, S., Wrubel, R. (1996): Agricultural Biotechnology and the En-vironment. Science, Policy, and Social Issues. Urbana and Chica-go: University of Illinois Press.

Krohn, W., Krucken, G. (ur.) (1993): Riskante Technologien: Reflexionund Regulation. Frankfurt am Main: Suhrkamp.

Kuehr, Ruediger (2001): Das Zero-Emissions-Konzept: Zum Stand derDinge. V Altner, Guenter et.al. (ur.), Jahrbuch Oekologie 2001,119–128. München: Verlag C. F. Beck.

Kufrin, Kre{emir (2001): Eurobarometer 55.2. Europeans, Science andTechnology. Socijalna ekologija 10(4): 383–389.

Kufrin, Kre{emir (2001a): Eurobarometer 52.1. The Europeans andBiotechnology. Socijalna ekologija 10 (4): 379–383.

Kufrin, Kre{imir (2002): Skale nove ekolo{ke paradigme – jo{ jednaprovjera i poku{aj revizije. Socijalna ekologija 11(4): 277–296.

Kuhlmann, A. (1986): Introduction to Safety Science. New York, Ber-lin, Heidelberg: Springer Verlag.

Kuhn, T. (1962): The Structure of Scientific Revolution. Chicago: TheUniversity of Chicago.

Kuik, O., Verbrunggen, H. (ur.) (1991): In Search of Indicators of Su-stainable development. Dordrecht, Boston, London: Kluwer Aca-demic Publishers.

Kurdija, S. (1993): Kaj menijo tipi~ne populacije o jedrski energiji innuklearki Kr{ko. V To{, N. (ur.) (1993): Ekolo{ke sonda‘e, 115–128. Ljubljana: FDV–IDV.

Lah, Avgu{tin (ur.) (1997): Kemizacija okolja in ‘ivljenja – do kateremeje? Ljubljana: Slovensko ekolo{ko gibanje.

Lah, Avgu{tin (2002): Okoljski pojavi in pojmi. Okoljsko izrazje v slo-venskih in tujih jezikih z vsebinskimi pojasnili. Ljubljana: Svet zavarstvo okolja Republike Slovenije.

Lah, Tamara (1997): Bomo pravo~asno izkoristili prilo‘nosti, ki namjih ponuja sodobna biotehnologija? Delo (priloga Znanost), 19.februar.

Lah, Tamara (1997a): »Interpretacija« mo`nosti, ki jih ponuja bioteh-nologija. Delo (priloga Znanost), 26. marec.

Lah, Tamara (1998): Znanost in antiznanost ali znanstveniki proti zna-nosti. Raziskovalec 27(3): 9–11.


Laoce, Konfucij, ûangce (1983): Izbrani spisi. Beograd: Prosveta.Lehner, F., Schmidt, F. B. (1999). Die Wachstumsmaschine. Der oeko-

nomische Charme der Oekologie. Muenchen: Droemer Verlag.Leibniz, G. W. (1979): Izbrani filozofski spisi. Ljubljana: Slovenska

matica.Leibniz, G. W. (1982): So~inenija, tom 1. Moskva: Mysl.Léle, S.M. (1991): Sustainable development: A critical review. World

development 19 (6): 607–621.Leontief, W. (1982): Academic economics. Letter to the editor. Science

217: 104–107.Leopold, Aldo (1933): The conservation Ethics: Journal of Forestry, 31:

634–644.Leopold, Aldo (1987): A Sand County Almanach. New York: Oxford

University Press.Leydesdorff, L., Van den Besselaar, P. (1987): Squeezed between Capi-

tal and Technology: on the participation of labour in the know-ledge society. Acta Sociologica, 30, 339– 353.

Light, A., Rolston III, H. (ur.) (2003): Environmental Ethics. An Antho-logy. Malden, Oxford, Carlton: Blackwell Publishing.

Likar, M. (1998): Vodnik po onesna‘evalcih okolja. Ljubljana: Zborni-ca sanitarnih tehnikov in in‘enirjev Slovenije.

Limoges, C. (1994): Milne-Edward, Darwin, Durkheim and the Divi-sion of Labour: A Case Study in Reciprocal, Conceptual Exchan-ges between the Social and the Natural Science. V Cohen, B. I.(ur.), The Natural Sciences and the Social Sciences. 317–345. Dor-drecht, Boston, London: Kluwer Academic Publishers.

Lipovec, Du{an (2004): Slabo se nam pi{e. Delo, 21. 10.: 5.Locke, J. (1964): Two Treatises of Government. Cambridge: Cambrid-

ge University Press.Lofstedt, R.E., Horlick, T.J. (1999): Environmental Regulation in UK:

Politics, Institutional Change and Public Trust. V Cvetkovich, G.,Lofstedt, R. E. (ur.), Social Trust and the Management of Risk.London: Earthscan Publications Ltd.

Loftin, R.W. (1984): The Morality of Hunting. Environmental Ethics,6(3) : 241–250.

Lorenz, K. (1993): Die Rueckseite des Spiegels. Versuch einer Natur-geschichte menschlichen Erkennnes. München: Deutsche Tasc-henbuch Verlag.

Lotka, A. (1922): Contribution to the energetics of evolution. Pro-ceedings of the National Academy of Sciences, 8.

Lovelock, J. E. (1979): Gaia: A New Look at Life on Earth. Oxford: Ox-ford University Press. (Slovenski prevod 1991. Ljubljana: Mladin-ska knjiga).

Lovelock, J. E. (2002): Zemlja bo pre‘ivela. ^love{ka civilizacija pamorda ne. Delo (Sobotna priloga), 25. maj: 4–6.

319LITERATURA

Lucretius, T. C. (1959): De rerum natura. O naravi sveta. Ljubljana:Slovenska matica.

Luk{i~, Andrej (1999): Rizi~na tehnologija: izziv demokraciji. Ljublja-na: âsopis za kritiko znanosti in In{titut za ekologijo.

Luk{i~, Andrej (2002): Odpiranje odlo~evalskega sistema. V Marega,M., Kos, D. (ur.), Aarhu{ka konvencija v Sloveniji, 25–33. Ljublja-na: Regionalni center za srednjo in vzhodno Evropo.

Machlup, F. (1969): On the Alleged Inferiority of the Social Sciences. VKrimerman, L. I. (ur.), The Nature and Scope of Social Science,168–181. New York: Appleton-Century-Crofts, Educational Divi-sion, Meredith Corporation.

MacLean, D. (1986): Values at Risk. Totowa, New Jersey: Rowman andAllanheld Publishers.

Majer, Boris (1968): Med znanostjo in metafiziko. Ljubljana: Cankarje-va zalo‘ba.

Makarovi~, Jan (1995): Od avtarkije k avtonomiji, od homogenosti kenkratnosti. V Mlinar Zdravko (ur.), Osamosvajanje in povezo-vanje v evropskem prostoru, 23–60. Ljubljana: Znanstvena knji‘-nica Fakultete za dru‘bene vede.

Mali, Franc (1994): Znanost kot sistemski del dru‘be. Ljubljana: Fa-kulteta za dru‘bene vede.

Malnar, B. (1993): Ekolo{ka zavest Slovencev. V To{ N. (ur.), Ekolo{kesonda‘e, 37–44. Ljubljana: FDV-IDV.

Malthus, R. (1979): An Essay on the Principle of Population and aSummary View of the Principle of Population. Harmondworth,Middlesex: Penguin Books Ltd.

Manes, C. (1990): Green Rage. Radical Environmentalism and the Un-making of Civilization. Boston, Toronto, London: Little, Brownand Company.

Maneschi, A., Zamagni, S. (1997): Nicholas Georgescu-Roegen. TheEconomic Journal 107: 695–707.

Marangudakis, Manussos (2001): The Medieval Roots of Our Ecologi-cal Crisis. Environmental Ethics 23 (3): 243–326.

Marega, Milena; Kos, Drago (ur.) (2002): Aarhu{ka konvencija v Slo-veniji. Ljubljana: Regionalni center za okolje za Srednjo inVzhodno Evropo.

Maritain, J. (1990): Filozofija povijesti. Zagreb: Filozofsko teolo{kiin{titut dru‘be Isusuve.

Marlier, E. (1992): Eurobarometer 35.1.: opinions of Europeans on bio-technology in 1991. V Durant, J. (ur.), Biotechnology in public. Areview of recent research. London: Science Museum for the Euro-pean Federation of Biotechnology.

Marsh, George P. (1864): Man and Nature; or Physical Geography asModified by Human Action. London: Sampson Low, Son andMarston.


Martell, L. (1994): Ecology and Society. An Introduction. Cambridge:Polity Press.

Martin, S.T. (1998): Greening the Past. Towards social-ecologicalAnalysis of the History. San Francisco, London, Bethesda: Inter-national Scolars Publications.

Marx, Karl (1939, 1941): Grundrisse der Kritik der politischen Oeko-nomie. Europaeische Verlags-Anstalt Frankfurt, Europa VerlagWien.

Marx, Karl (1951): Kritika Gotskega programa. V Marx-Engels: Izbra-na dela v dveh zvezkih, II. Zvezek, 7–51. Ljubljana: Cankarjevazalo‘ba.

Marx, Karl (1961): Kapital. Kritika politi~ne ekonomije. Prvi zvezek.Prva knjiga. Proces produkcije kapitala. Ljubljana: Cankarjevazalo‘ba.

Marx, Karl (1961a): Ekonomsko-filozofski rukopisi. V Marx/Engels:Rani radovi, 155–297. Zagreb: Naprijed.

Marx K, Engels, F. (1976): Izbrana dela v petih zvezkih, zv. 2. Ljublja-na: Cankarjeva zalo‘ba.

Marx, K., Engels, F. (1977): Izbrana dela v petih zvezkih, zv. I. Ljublja-na: Cankarjeva zalo‘ba.

Marx, Karl (1977): Kritika nacionalne ekonomije (Pari{ki rokopisi). VMarx, Karl in Friderich Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, 1.zvezek, 245–398. Ljubljana: Cankarjeva zalo‘ba.

Mayo, G. D., Hollander, R. D. (ur.) (1991): Acceptable Evidence. Scien-ce and Values in Risk Management. New York, Oxford: OxfordUniversity Press.

Mayumi, K. (1991): Temporary emancipation from land: from the in-dustrial revolution to the present time. Ecological Economics 4:35–36.

Mayumi, K. (1992): The New Paradigm of Georgescu-Roegen and theTremendous Speed of Increase in Entropy in the Modern Econo-mic Process. The Journal of Interdisciplinary Economy 4: 101–129.

Mayumi, K., Gowdy, J. M. (ur.) (1999): Bioeconomics and Sustainabi-lity. Essays in Honor of Nicholas Georgescu-Roegen. Chelten-ham, UK and Northampton, MA, USA: Edward Elgar.

McMichael, A.J. (1995): Planetary Overload. Global EnvironmentalChange and the health of the human species. Cambridge: Uni-versity Press.

Meadows, D. H., Meadows D. L., Randers J., Behrens III, W. W. (1972):The Limits to Growth. London: A Potomac Associates Book. (Slo-venski prevod 1974, Ljubljana: Cankarjeva zalo‘ba).

Meadows, D. H., Meadows, D. L., Randers, J. (1992): Beyond the Li-mits. Global Collapse or Sustainable Future. London: EarthscanPublications Limited.

321LITERATURA

Merton, Robert, K. (1936): The Unanticipated Consequences of Purpo-sive Social Action. American Sociological Review 1: 894–904.

Mesarovi}, M., Pestel, E. (1974): Menschkeit am Wendepunkt. 2. Be-richt an den Club od Rome zur Weltlage. Stuttgart: DeutscherVerlags – Anstalt.

Miles, R. (1976): Awakening from the American Dream. The Socialand Political Limits to Growth. New York: Universe Books.

Mill, J. S. (1875): Ueber Religion. Berlin: Verlag von Franz Dunder.Mill, J. S. (1900): Principles of Political Economy with some of their

applications to social philosophy. New York: Colvial Press.Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (2003): Okolje v Sloveniji

2002. Povzetek poro~ila o stanju okolja. Ljubljana: Ministrstvo zaokolje, prostor in energijo.

Mirowski, P. (1988) : The Recostruction of Economic Theory, Klüwer-Nij-hoff Publishing.

Mirowski, P. (1988a): Against Mechanism. Protecting Economics fromScience, Rowman and Littlefield.

Mirowski, P. (1989): More Heat Than Light. Economics as Social Physics:Physics as Nature’s Economics. New York, Port Chester, Melbourne,Sydne: Cambridge University Press.

Mlinar, Z. Teune, H. (ur.) (1978): The Social Ecology of Change, SageStudies in International Sociology, London.

Mlinar, Zdravko (1994): Individuacija in globalizacija v prostoru.Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Mlinar, Zdravko (1995) (ur.): Osamosvajanje in povezovanje v evrop-skem prostoru. Ljubljana: Znanstvena knji‘nica Fakultete zadru‘bene vede.

Mlin{ek, Du{an (1992): Pragozd v na{i krajini. Ljubljana. Dr‘avna za-lo‘ba Slovenije.

Montaigne, de, M. (1960): Eseji. Izbor. Ljubljana: Mladinska knjiga.Moscovici, S. (1977): Essai sur l’histoire humaine de la nature. Paris:

Flammarion.Murphy, R. (1994): Rationality and Nature. A Sociological Inquiry into

a Changing Relationship. Boulder, San Francisco, Oxford: Wes-tview Press.

Musek, Janek (2001): Med modrostjo in pametjo. Delo (Sobotna prilo-ga) 6. januar.

Naess, A. (1973): The Shallow and the Deep, Long-Range Ecology Mo-vement: A Summary. Inquiry 16:95–100.

Naess, A. (1989): Ecology, Community, and Lifestyle: Outline of anEcosophy. Cambridge: Cambridge University Press.

Nagel, E. (1961): The Structure of Science. New York, Burlingame:Harcourt, Brace World, Inc.

Nash, R.F. (1989): The Rights of Nature. A History of EnvironmentalEthics. London: The University of Wisconsin Press.


Nietzsche, F. (1939): Der Wille zur Macht. Versuch einer Umwertungaller Werte. Stuttgart: Alfred Kroener Verlag (Slovenski prevod1991, Ljubljana: Slovenska matica).

Nietzsche, F. (1964): Menschliches Allzumenschliches. Stuttgart:Alfred Kroener Verlag.

Nietzsche, F. (1966): Umwertung aller Werte, Bd. 1. München: Deut-scher Taschenbuch Verlag.

Nietzsche, F. (1988): Onstran dobrega in zlega. V Nietzsche, F. On-stran dobrega in zlega. Predigra k filozofiji prihodnosti. H genea-logiji morale. Polemi~ni spis. 7–204. Ljubljana: Slovenska matica.

Nietzsche, F. (1995): Rojstvo tragedije iz duha glasbe. Ljubljana: Ka-rantanija.

Nisbet, R. (1969): Social Change and History. Aspects of the WesternTheory of Development. Oxford: University Press.

Nisbet, R. (1980): History of the Idea of Progress. New York: BasicBooks, Inc., Publishers.

Nitecki, M. H. (1988): Discerning the Criteria for Concepts of Pro-gress. V Nitecki, M.H. (ur.), Evolutionary Progress. Chicago andLondon: University of Chicago Press.

Northcott, M. S. (1999): Environment and Christianity. Cambridge:Cambridge University Press.

Novek, J., Kampen, K. (1992): Sustainable or unsustainable develop-ment? An analysis of an environmental controversy. V CanadianJournal of Sociology 17 (39), 249–273.

O’Connor, M. (1991): Entropy, structure and organizational change.Ecological Economics 3: 95–122.

O’Connor, M. (1994): Is Capitalism Sustainable? Political Economyand the Politics of Ecology. The Guilford Press.

Odum, P. E. (1975): Ecology: The Link Between the Natural and theSocial Sciences. London, New York, Sydney, Toronto: Holt, Rei-nehart and Winston.

Odum, W. E. (1982): Environmental Degradation and the Tyranny ofSmall Decisions. BioScience 32 (9): 728–729.

OECD. (1979): Technology on Trial: public participation in decision-making related to science and technology. Paris: OECD.

OECD. (1998). Eco-efficiency. Paris: OECD.OECD. (1998a): Environmental Indicators. Towards Sustainable deve-

lopment. Paris: OECD.Oelschlaeger, M. (1991): The Idea of Wilderness From Prehistory to

the Age of Ecology. New Haven and London: Yale UniversityPress.

Opaschowski, H. W. (1997): Mit neuen Medien zu neuen Umweltbela-stungen. V Altner Guenter et. al. (ur.), Jahrbuch Oekologie 1997,200–208. Muenchen: Verlag C. H. Beck.

Ophuls, W. (1977): Ecology and the Politics of Scarcity. Prologue to a

323LITERATURA

political theory of the steady state. San Francisco: W. H. Freemanand Company.

Ortany, A. (ur.) (1993): Metaphor and Thought. Cambridge: Cambrid-ge University Press.

Ostwald, W. (1909): Energetische Grundlagen der Kulturwissenschaft.Leipzig: Verlag dr. Werner Klinkhardt.

O{laj, B. (2000): ^lovek in narava. Osnove diafori~ne etike narave.Ljubljana: Znanstveno publicisti~no sredi{~e.

Otway, H., Wynne, B. (1989): Risk Communication: Paradigm and Pa-radox. Risk Analysis 9(2): 141–145.

Paden, R. (1992): Nature and Morality. Environmental Ethics 14(3):239–251.

Parlamentary Office of Science and Technology (1996): Safety in Num-bers? Risk Assessment in Environmental Protection. London.

Pavlovi}, Vuka{in (ur.) (1996): Ekologija i etika. Beograd: Eko centar.Perlas, N. (1994): Overcoming Illusion about Biotechnology. London

and New Jersey: Zed Books Ltd.Perelet, R. A. (1994): The Environmental Security. V Dutch Committee

for Long-Term Environmental Policy (ur.), The Environment: To-wards a Sustainable Future, 147–173. Dordrecht, Boston, London:Kluwer Academic Publishers.

Perman, R., Ma., Y., Mc Gilvray, J. (ur.) (1996): Natural Resources andEnvironmental Economics. London and New York: Longman.

Perrow, Charles (1984): Normal Accident. Living With High RiskTechnology. USA: Basic Books.

Pestel, E. (1989): Beyond the Limits to Growth. A Report to the Club ofRome. New York: Universite Books.

Piechocki, Reinhard (2003): Altaere des Fortschritts und Aufklaerungim 21. Jahrhundert. V Altner, Guenter et.al. (ur.), Jahrbuch Oeko-logie 2003, 9–37. Muenchen: Verlag C. H. Beck.

Pigou, A.C. (1920): The Economics of Welfare. London: Mac Millan.Pimentel, David; Pimentel, Marcia (ur.) (1996): Food, Energy, and So-

ciety. Niwot, Colorado: University of Colorado Press.Pirages, C. (ur.) (1977): The Sustainable Society. Implications for Limi-

ted Growth. New York-London: Praeger Publisher.Platon (1957): Zakoni. Zagreb: Kultura. (Slovenski prevod 2004. V Pla-

ton: Zbrana dela. Prva knjiga, Celje: Mohorjeva dru`ba).Pli~ani~, Senko (2002): Sodelovanje javnosti pri sprejemanju odlo~itev

javne oblasti, povezanih z okoljem. V Marega, Milena; Kos, Dra-go (ur), Aarhu{ka konvencija v Sloveniji, 53–70. Ljubljana: Regio-nalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo.

Plut, Du{an (1997): Slovenija na kri‘potju Evrope. Ljubljana: Mihela~.Plut, Du{an (2003): Rev{~ina in iz~rpavanje okolja. Globalna neena-

kost. Delo (Sobotna priloga), 11. januar: 16–17.


Plut, Du{an (2004): Zeleni planet: prebivalstvo, energija in okolje v 21.stoletju. Radovljica: Didakta.

Podolinsky, S. (1880): Trud ~loveka i ego odnos k raspredeleniju ener-gii. Sanktpeterburg: Slovo, nau~nyj, literaturnyj i politi~eskyj‘urnal, apryl i mai.

Podolinsky, S. (1883): Menschliche Arbeit und Einheit der Kraft. DieNeue Zeit. I(10): 113–157.

Polany, K. (1968/1944): The Great Transformation: The Political andEconomic Origin of our Time. Boston: Beacon Press.

Ponting, C. (1990): Historical Perspectives on Sustainable develop-ment. Environment 32(9): 4: 33.

Ponting, C. (1991): A Green History of the World. The Environmentand the Collapse of Great civilizations. New York: Penguin Books.

Predsokratiki (1946): Izbral in prevedel Anton Sovre. Ljubljana: Slo-venska matica.

Price, D. J. de S. (1956): The exponential curve of science. Discovery17(6): 240–243.

Price, D. J. de S. (1971): Little Science Big Science. New York and Lon-don: Columbia University Press.

Price, D. J. de S. (1975): Science Since Babylon. New Haven and Lon-don: Yale University Press.

Prigogine, I., Stengers, S (1982): Novi savez. Metamorfoze znanosti.Zagreb: Globus.

Proctor, R. (1987): The Politics of Purity: Origins of the Ideal of Neu-tral Science. UMI Disertation Information Service.

Provine, B. W. (1988): Progress in Evolution and Meaning of Life. VNitecki, M.H. (ur.), Evolutionary Progress. Chicago and London:University of Chicago Press.

Radej, Bojan (2000): Trajnostni razvoj – izdatki za varstvo okolja. Eko-nomsko ogledalo 10.

Radkau, J. (2002): Natur und Macht. Eine Weltgeschichte der Umwelt.Muenchen: C. H. Beck.

Radermacher, F. J. (2002): Balance oder Zerstoerung. OekosozialeMarktwirtschaft als Schluessel zu einer Weltweiten nachhaltigenEntwicklung. Wien: Oekosoziales Forum Europa.

Radnitzky, G. (ur). 1987. 1988. Centripetal Forces in the Sciences. vol.I,vol.2.: New York: Paragon House Publishers.

Ramade, F. (1978): Eléments d’écologie appliquée. Action de l’hommesur la biosphere. Auckland, Madrid, Paris, New York, San Paulo,Tokyo, Toronto: McGraw-Hill.

Ramade, F. (1981): Osnovy prikladnoj ekologii. Vozdejstvije ~elovekana biosferu. Leningrad: Hidrometoizdat.

Raspor, Peter (2000): Pojmovanje biotehnologije. V Raspor, Peter; Strel,Biserka; Komac, Milo{ (ur.), Stanje in razvojne mo‘nosti biotehnolo-gije v slovenskem prostoru, 1–22. Ljubljana: Biotehni{ka fakulteta.

325LITERATURA

Ravaioli, Carla (1995): Economists and the Environment. London andNew Jersey: Zed Books.

Ravnik, Matja‘ (2002): Segravanje ozra~ja. Led na severu se je pre-maknil. Delo (Sobotna priloga) 16. marec: 12–13.

Reconciling the Sociosphere and the Biosphere (1989): InternationalSocial Science Journal, 121, August.

Redclift, M., Benton, T. (ur.)(1994): Social Theory and the Global Envi-ronment. London and New York: Routledge.

Regan, T. (1981): The Nature and Possibility of an EnvironmentalEthic. Environmental Ethic 3(1): 19–34.

Regan, T./Singer, P. (1976): Animal Rights and Human Obligations.New Yersey: Prentice Hall INC.

Renn, O., Webler, T., Wiedemann, P. F. (1995): Fairness and Competen-ce in Citizen Participation. Evaluation Models for EnvironmentalDiscourse. Dordrecht, Boston, London: Kluwer Academic Publis-hers.

Republika Slovenija/Ministrstvo za okolje in prostor/ Urad RS za vars-tvo narave (1999): Nacionalni program varstva okolja. Ljubljana.

Rescher, N. (1978): Scientific Progress. A philosophy essay on the eco-nomics of research in natural science. Pittsburgh: University ofPittsburgh Press.

Rescher, N. (1983): Risk. A Philosophical Introduction to the Theory ofRisk Evaluation and Management. Washington, D.C.: UniversityPress of America.

Rescher, N. (1985): Die Grenzen der Wissenschaft. Leipzig: Reclam.Ricardo, D. (1962): Na~ela politi~ne ekonomije in obdav~enja. Ljublja-

na: Cankarjeva zalo‘ba.Rifkin, J. (1980): Entropy. A New World View. New York: The Viking

Press.Rifkin, J. (1989): Entropy. Into the Greenhouse World. New York, To-

ronto, London, Sydney, Auckland: Bantam Books.Rifkin, J. (1992): Beyond Beef: The Rise and Fall of the Cattle Culture.

Harmmondsworth: Penguin.Rifkin, J. (1998): The Biotech Century. Harnessing the Gene and Re-

making the World. New York: Penguin Putman Inc. (Slovenskiprevod 2001, Ljubljana: Krtina).

Rizman, Rudi (2001): Globalizacija – izziv nove dru‘bene paradigme.Economic and Business Review for Central and South-EasternEurope, 3, (december, posebna {tevilka): 17–34.

Rizman, Rudolf (2003): In Search of Explanation of Democratic Transi-tions. V Vojmir Franicevic and Hiroshi Kimura (ur.), Globaliza-tion, Democratization and Development, 37–152. Zagreb: WIIW,Vienna in Media.

Ritchie, D. G. (1902): Natural Rights. A Critism of some political andethical conceptions. London: George Allen and Unwin Ltd.


Robinson, J. B. (1991): Modelling the interactons between human andnatural systems: International Social Science Journal, 130: 629–649.

Rogers, J. J., Fliss, P. G. (1998): People and the Earth. Basic Issues inthe Sustainability of Resources and Environment. Cambridge:Cambridge University Press.

Rotblat, J. (1995): Reminiscences on the 40th Anniversary of the Rus-sell-Einstein Manifesto. Pugwash Newsletter, July/October: 48–52

Rus, Vojan (1976): Etika in socializem. Ljubljana: Mladinska knjiga.Ruse, M. (1988): From Molecules to Men: Evolutionary Biology and

Thoughts of Progress. V Nitecki, M. H. (ur.), Evolutionary Pro-gress. Chicago and London: University of Chicago Press.

Russell, Bertrand (1988): Dru‘bena odgovornost znanstvenikov. VKirn, Andrej (ur.), Znanost v dru‘benovrednotnem svetu, 225–228. Ljubljana: Delavska enotnost.

Rousseau, J. J. (1965): Frühe Schriften. Leipzig: Reclam.Ruth, M. (1995): Information, order and knowledge in economic and

ecological systems: implications for material and energy use.Ecological Economics 13: 99–114.

Ruth, M. (1996): Evolutionary Economics at the Crossroads of Biologyand Physics. Journal of Social and Evolutionary Systems 19(2):125–144.

Ryder, R. (1975): Victims of Science. London: Davis-Pynter.Sachs, W. (ur.) (1995): Global Ecology. A New Arena of Political Con-

flict. London: Zed Books.Sachs, W., Loske, R., Linz, M. (1998): Greening the North. A post-in-

dustrial blueprint for ecology and equity. London and New York:Zed Books.

Sachs, W. (1999): Planet Dialectics: Explorations in Environment andDevelopment. London, New York: Zed Books.

Sagoff, M. (1996): The economy of the earth. Philosophy, law, and en-vironment. Cambridge: University Press.

Sahlins, M. (1999): Ekonomika kamene dobe. Ljubljana: Zavod za od-prto dru‘bo Slovenije.

Saint-Simon de, C. H. (1979): Izbrana besedila. V Brglez, Neda (ur.),Utopi~ni socialisti, 223–279. Ljubljana: Cankarjeva zalo‘ba.

Salleh, A. (1997): Ecofeminism as Politics. Nature, Marx, and the post-modern. London and New York: Zed Books.

Sarkar, S. (1999): Eco-Socialism or Eco-capitalism? A Critical Analysisof Humanity’s Fundamental Choices. London and New York:Zed Books.

SAZU (2002): Izjava Sazuja: Kloniranje ljudi je eti~no nesprejemljivo.Delo, 28. januar.

327LITERATURA

Schabas, M. (1989): Alfred Marshall, W. Stanley Jevons, and the Mate-matization of Economics. ISIS, 80: 60–73.

Schettler, T. et. al. (1999): Generations at Risk. Cambridge, Massachu-setts, London, England: The MIT Press.

Schlegel, R. (1977): Why Can Science Lead to a Malevolent Techno-logy?. The Centennial Review, 21: 1–18.

Schlipp, P. A. ur. (1959): Albert Einstein: Philosopher – Scientist. NewYork: Harper and Row.

Schmidt, S.J. (ur.) (1992): Der Diskurs des Radikalen Konstruktivi-smus. Frankfurt am Main: Suhrkamp.

Senghaas, D. (1985): The European Experience. A Historical Critiqueof Development Theory. Berg Publisher.

Senjur, M. (1990): Gospodarski razvoj in razvojna ekonomika, zv. 1–2,Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Seymour, J., Girardet, H. (1991): Na~rt za zeleni planet. Kako pazimona okolje in hkrati var~ujemo. Ljubljana: Dr‘avna zalo‘ba Slove-nije.

Simonis, I. G. (1997): Humanity and Environment. A cultural ecology.Essex: Longman.

Simonis, U. E. (1990): Beyond Growth. Elements of Sustainable deve-lopment. Berlin: Sigma.

Sklair, L. (1972): Die Soziologie der Fortschritts. Muenchen: List Ver-lag.

Slabe, Anamarija (1997): Biotehnologija: precenjevanje mo‘nosti. Delo(priloga Znanost), 12. marec.

Slovic, P. (1999): Perceived Risk, Trust, and Democracy. V Cvetkovich,G., Lofstedt, R. (ur.), Social Trust and the Management of Risk.London: Earthscan Publications Ltd.

Soddy, F. (1922): Cartesian Economics. London.Soddy, F. (1924): Wealth, Virtual Wealth and Debt. London.Sofokles (1968): Antigona. Ljubljana: Mladinska knjiga.Soper K. (1998): What is Nature? Culture, Politics and the non-Hu-

man. Oxford, UK, Cambridge, USA: Blackwell.Sorel, G. (1947): Les illusions du progrès. Paris.Sorokin, P. A. (1957): Social and Cultural Dynamics. Vol.1. Boston:

Porter Sargent.Spencer, G. (1972): On Social Evolution. Chicago and London: The

University of Chicago Press.Spengler, O. (1990): Propast zapada, zv. 2. Beograd: Knji‘evne novine.Spreng, Daniel (1993): Possibilities for substitution between energy, ti-

me and information. Energy Policy, January: 13–23.Stanners, D., Bourdeau, P. (ur.) (1995): Europe’s Environment. The Do-

bri{ Assessment. Copenhagen: The European EnvironmentAgency.

Starke, Linda (ur.) (2002): State of the World. A Worldwatsch Institute


Report on Progress Toward a Sustainable Society. London:Earthscan.

Steffen, H. Lloyd (1992): In Defense of Dominion. EnvironmentalEthics 24(1): 63–80.

Strnad, J. (2001): Velika odkritja. Fizika 1900/2000. Delo, 12. december.Suzuki, Motoyuki (2001): Zero Emissions: Ein Konzept des 21. Jahr-

hunderts. V Altner, Guenter et.al. (ur.), Jahrbuch Oekologie 2001,129–148. München: Verlag C. H. Beck.

[ter, Jo‘e (1994). Kaj je moralno. Ljubljana: Davean.Tarman, Kazimir (1992): Osnove ekologije. Ljubljana: Dr‘avna zalo‘-

ba Slovenije.Tenzer, Gerd (1997): Mit neuen Medien zur Umweltentlastung. V Alt-

ner, Guenter et.al. (ur.), Jahrbuch Oekologie 1997, 188–199.Muenchen: Verlag C. H. Beck.

Teorija in praksa 1986, 23 (9–10).Teorija in praksa 1988, 25 (1–2).The Norvegian Research Council for Science and the Humanities

(1990): Sustainable development, Science and Policy. Oslo.Tindale, S. (1998): Procrastination, Precaution and the Globale Gamb-

le. V Franklin, J. (ur.), The Politics of Risk Society. Cambridge:Polity Press.

Tocqueville de, A., (1990): O demokratiji u Americi. Sremski Karlovci,Titograd: Izdava~ka knji‘arnica Zorana Stojanovi}a.

Tokar, Brian (ur.) (2001): Redesigning Life? The Worldwide Challengeto Genetic Engineering. London, New York: Zed Books.

To{, Niko (ur.) (1993): Ekolo{ke sonda‘e. Ljubljana: FDV-IDV, Centerza raziskovanje javnega mnenja in mno‘i~nih komunikacij.

To{, Niko; Trampu‘, Cveto (1993): Stali{~a o nuklearni elektrarni-sko-zi ~as. V To{, Niko (ur.), Ekolo{ke sonda‘e, 1–22. Ljubljana: FDV-IDV, Center za raziskovanje javnega mnenja in mno‘i~nih komu-nikacij.

To{, Niko (ur.) (1997): Vrednote v prehodu I. Slovensko javno mnenje1968–1990. Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede, In{titut zadru‘bene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja.

To{, Niko (ur.) (1999): Vrednote v prehodu II. Slovensko javno mnenje1990–1998. Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede, In{titut zadru‘bene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja.

Toynbee, A. J. (1970): Der Gang der Weltgeschichte, Bd. 1–2. Muenc-hen: Deutscher Taschenbuch Verlag.

Trainer, T. (1996): Towards a Sustainable Economy. The need for fun-damental change. Sydney, Oxford: John Carpenter, Envirobook.

Trepl, L. (1987): Geschichte der Oekologie. Vom 17. Jahrhundert biszur Gegenwart. Frankfurt am Mein: Athenaeum Verlag.

Tuerk, V., Ritthoff, M., Geibler, J. von, Kuhndt, M. (2003): Virtuell=um-weltfreundlich? Der Oekologische Rucksack des Internets. V Alt-

329LITERATURA

ner, Guenter et. al. (ur.), Jahrbuch Oekologie 2003, 110–123.Muenchen: Verlag C.H. Beck.

Teune, Henry; Mlinar, Zdravko (1978): The Developmental Logic ofSocial Systems. Beverly Hills, London: Sage Publications.

Turner II, B. L., Clarck, W. C., Kates, R. W., Richard, J. F., Mathews, J.T., Meyer, W. B. (ur.) (1990): The Earth as Transformed by HumanAction. Global and Regional Changes in the Biosphere over thePast 300 Years. Cambridge: Cambridge University Press.

Turner, J. H. (1991): The Structure of Sociological Theory. Belmont, Ca-lifornia: Wadsworth Publishing Company.

Ule, Andrej (1996): Znanje, znanost in stvarnost. Ljubljana: Znanstve-no in publicisti~no sredi{~e.

Ule, Andrej (2001): Logos spoznanja: osnove spoznavne teorije. Ljub-ljana: Znanstveno in publicisti~no sredi{~e.

Urban~i~, Ivo (1993): Zaratustrovo izro~ilo I. Pot k za~etku zgodovineevropske biti. Ljubljana: Slovenska matica.

Urban~i~, Ivo (1996): Zaratustrovo izro~ilo II. H koncu zgodovine biti.Ljubljana: Slovenska matica.

Urban~i~, Ivo (2002): Mo~ in oblast. Ljubljana: Nova revija.Val’den, P. J. (1916): Obescenivanie materii. Moskva: Pe~atnoe iskusstvo.Varela, J. F., Dupuy, J. P. (ur.) (1982): Understanding Origins. Contem-

porary Views on the Origin of Life, Mind and Society. Dordrecht,Boston, London: Kluwe Academic Publishers.

Verbi~, Toma‘ (2001): Nafta in delovanje sveta 1,2. Delo (Sobotna pri-loga) 13. oktober: 28–29, 20. oktober: 28–29.

Vernadskij, V. I. (1989): Biosfera i noosfera. Moskva: Nauka.Victor, P. A., Hanna, J.E., Kubursi, A. (1995): How Strong is Weak Su-

stainability. Economie Appliquée 58(2): 75–94.Vitousek, M. P., Ehrlich, P.R., Matson, P.A. (1986): Human Appropria-

tion of the Products of Photosynthesis. Bioscience 36 (6): 368–373.Vovk, M. (2001): Znanje o okolju kot osnova za gospodarno ravnanje z

odpadki. Ljubljana: Biotehni{ka fakulteta (disertacija).Wagar, W. W. (ur.) (1969): Idea of Progress since the Renaissance. Wi-

ley.Wagar, W. W. (1972): Good Tidings. The Belief in Progress from

Darwin to Marcuse. Bloomington-London: Indiana UniversityPress.

Waring, A., Glendon, I.A. (1998): Managing Risk. Critical issues forsurvival and success into 21st century. London, Boston, Detroit:International Thomson Business Press.

Watson, R.A. (1983): A Critique of Anti-Anthropocentric Biocentrism.Environmental Ethics 5(3): 245–256.

Weber, Max (1988): Protestantska etika in duh kapitalizma. Ljubljana:[KUC. Filozofska fakulteta.

Wehrspaun, C., Wehrspaun, M. (2003): Von der Paradoxie des Fort-


schritts zum unvermittelten Leitbild der Nachhaltigkeit. V Alt-ner, Guenter et. al. (ur.), Jahrbuch Oekologie 2003, 38–59. Muenc-hen: Verlag C. H. Beck.

Weinberg, A. M. (1972): Science and Trans-Science. Minerva 10 (2):209–222.

Weinberg, A. M. (1977): The Limits of Science and Trans-Science. In-terdisciplinary Science Reviews 2 (4): 337–342.

Weiszaecker, C.F. v. (1984): Wahrnehmung der Neuezeit. München.Weiszaecker, E. U., Lovins, A.B., Lovins, L.H. (1997): Faktor vier. Dop-

pelter Wohlstand- halbierter Naturverbrauch. Der neue Berichtan den CLUB of ROME. Muenchen: Droemer Knaur.

Weiszaecker, E. U. (1994): Earth Politics. London and New Jersey: ZedBooks Ltd.

White, A. L. (1943): Energy and the Evolution of Culture. AmericanAnthropologist 45 (3): 335–356.

White, A. L. (1959): The Evolution of Culture. The Development of Ci-vilization to the Fall of Rome. New York, Toronto, London: Mc-Graw Hill Book Company, INC.

White, Lynn (1985): Zgodovinske korenine na{e ekolo{ke krize. VKirn, Andrej (ur.), Pasti razvoja. Ekolo{ke {tudije, 36–48. Ljublja-na: Komunist.

Whitney, Elspeth (1993): Lynn White, Ecotheology, and History. Envi-ronmental Ethics 15 (2): 151–169.

Yearly, S. (1996): Sociology, Environmentalism, Globalization. Rein-venting the Globe. London, Thousand, New Delhi: SAGE Publi-cations.

Young, F. F., Sachs, S. (1994): The Next Efficiency Revolution: Creatinga Sustainable Materials Economy. Worldwatch Paper 121. Wash-ginton: Worldwatch Institute.

Young, J. T. (1991): Is the Entropy Law Relevant to the Economics ofNatural Resources? Journal of Environmental Economics, 21:169–179.

Ziman, J. (1994): Prometheus Bound. Science in a dynamic steady sta-te. Cambridge: Cambridge University Press.

Zimmerman, M. E. (1983): Toward a Heideggerean Ethos for RadicalEnvironmentalism. Environmental Ethics 5 (2): 99–131.

Zimmerman, M. E. (1990): Heidegger’s Confrontation with Moder-nity. Technology, Politics, and Arts. Bloomington and Indianapo-lis: Indiana University Press.

Zupan~i~, O. Andrej (1993): Iz varstva pred ionizirajo~im sevanjem vSloveniji. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

@mavc, Ivan (1926): Die energetischen Grundlagen der Soziotechnik.Sudetendeutscher Verlag Franz Kraus.

@i‘ek, Slavoj; Riha, Rado (ur.) (1981): Kriti~na teorija dru‘be. Izbortekstov. Ljubljana: Mladinska knjiga.

331

STVARNO IN IMENSKO KAZALO

AAarhu{ka konvencija 279Abbey 182ACP 141Adam 79Adams 87, 88Adorno 60, 89Akvinski 166, 167, 170, 190Allenby 30, 62Altvater 279analogija 18, 19, 20, 23, 27, 30, 31,

59, 79, 86, 151Anderson 91Angrick 285anti~ne civilizacije 34, 76antropocentrizem 10, 21, 23, 33,

36, 41, 42, 43, 65, 139, 156, 159,169, 174, 177, 179, 180, 181,182, 183, 188, 276, 280, 295

antropogeneza 10, 33, 168Arhimed 79, 209Aristarh 235, 236Aristotel 39, 76, 77, 158, 166, 167,

170, 181, 205, 235Arrhenius 46Asi{ki 182Asimov 206Ausubel 47Avgu{tin 61, 77, 190Ayala 73, 74, 75Ayres 30, 54, 62, 114

BBacon 37Baker 224, 225Beard 30

Beardsworth 194Becher 279Beck 14, 20, 22, 119, 146, 226, 237,

279Becker 20, 26Behavioral Scientist 21Bentham 171, 182Berg 147Bergson 41Bethe 208Bhagavadgita 76Binder 114biosfera 12, 13, 41, 46, 48, 49, 56,

66, 67, 68, 69, 87, 91, 93, 99,100, 111, 136, 153, 154, 156, 176,179, 182, 188, 212, 248, 277,283, 292

biotehnologija 60, 127, 128, 129,130, 131, 132, 134, 136, 142,244, 253, 254, 255, 256, 257,266, 274

Bodin 78Bohr 239bole~ina 165, 167, 170, 171, 172,

173, 175, 179, 182, 197, 198,200, 201, 204

Boltzmann 86Boulding 22, 23, 152Boyle 219Branden 147Brown 22, 30, 62, 138, 222, 280,

287, 290, 292Brundlandt 109, 119bruto dru`beni proizvod 29, 98,

115, 117, 224, 225, 226Bruyn 115


Bryant 182Buarque 205Burov 76Buxton 202

CCallicot 176, 178, 182Carey 216Carson 42, 90, 265Catton 26, 43, 44, 277CEGB 143Cekung 81cenovni mehanizem 104, 281,

283, 284Cifri} 222, 271CO2 10, 63Cobb 28, 197Cohen 19, 30Commoner 42, 50, 54, 62, 63, 69Comte 19Condorcet 79Covello 147

^~as 9, 17, 18, 34, 37, 40, 42, 45, 47,

48, 50, 51, 52, 53, 60, 64, 74, 75,76, 81, 82, 86, 88, 93, 95, 96, 97,101, 106, 107, 110, 111, 113, 116,127, 129, 131, 136, 142, 148,149, 151, 154, 157, 161, 167,188, 192, 193, 199, 202, 203,206, 209, 211, 213, 215, 217, 238,243, 247, 248, 255, 257, 259,262, 264, 279, 284, 289, 290

~love{kosredi{~na etika 145, 190,222, 230, 232

ûangce 81

DDaele 144Dahl 280Daly 27, 28, 107, 108, 152, 279,

282, 283Darwin 20, 71, 72, 165, 168, 169,

181, 197, 234, 238, 242, 243

De Toqueville 85Dekker 276dematerializacija 27, 47, 114, 115,

221demografska rast 28, 63, 95, 96,

97, 102, 264Demosten 79Descartes 37, 38, 83, 167, 201Dickens 26, 279Diderot 82Dierendorf 62Dobszansky 72dogma 58, 101, 151, 236, 262, 296dru`ba storitev 29, 117, 118dru‘ba pomanjkanja 25, 91dru‘ba tveganja 21, 22, 93, 119,

120, 146dru‘beno soglasje 120, 123, 133Ducas 209Dunlap 26, 36, 42, 43, 44Durkheim 25, 26, 85

\\uri} 138, 236, 244

EEddington 150Eder 161Ehrlich 91Einstein 150, 209, 210, 239ekolo{ka ekonomija 10, 27, 152ekolo{ka/okoljska etika 23, 24,

155, 156, 157, 159, 160, 162,169, 174, 178, 179, 183, 189,193, 231, 296, 297

ekolo{ka ozave{~enost 42, 59,122, 191, 274, 277

ekolo{ka zavest 64, 65, 218, 219,222, 229, 254

ekolo{ki nahrbtnik 284, 285ekologija 7, 9, 10, 11, 12, 17, 20,

21, 27, 30, 62, 64, 66, 110, 113,135, 144, 145, 154, 155, 160,163, 164, 183, 191, 216, 279,286, 295

333

ekologizacija 20, 21, 22, 23, 41,120, 189, 295

ekonomija 10, 15, 18, 19, 20, 21,22, 23, 24, 26, 27, 28, 29, 30, 31,58, 60, 61, 62, 67, 78, 90, 91, 96,97, 99, 107, 108, 110, 111, 112,113, 114, 115, 117, 118, 119, 133,145, 146, 151, 152, 153, 154,155, 158, 162, 183, 184, 186,187, 191, 192, 213, 214, 215,220, 224, 227, 238, 248, 249,250, 277, 278, 281, 283, 285,286, 287, 289, 295, 296

ekonomska rast 22, 27, 64, 65, 76,83, 84, 89, 91, 92, 95, 96, 97, 98,103, 106, 114, 115, 118, 153, 154,224, 227, 232, 249, 282, 283,287, 293, 296

eksperimentiranje z ‘ivalmi 157,191, 196, 197, 199, 200, 203, 297

eksponencialna rast 67, 95, 96,97, 99, 101, 102, 103, 107

eksternalitete 27, 28, 29, 212, 214,217, 219, 281, 282, 297

Engels 26, 41, 84, 85, 125, 150,168, 172, 173, 206, 213, 279

entropija 98, 117, 119, 148, 149,150, 151, 152, 153, 154

Enzensberger 21, 42EPA 143Epikur 77, 78Ester 276eti~na odgovornost 208eti~na regulacija 156, 184, 208etika 5, 7, 10, 23, 24, 139, 155,

156, 157, 158, 159, 160, 162,163, 165, 169, 173, 174, 176,177, 178, 179, 180, 181, 182,183, 184, 187, 189, 190, 191,192, 202, 205, 206, 222, 231,238, 273, 297

evgenika 128evolucija 17, 19, 40, 41, 47, 54, 55,

56, 65, 71, 72, 73, 74, 75, 86, 87,127, 149, 153, 158, 160, 168,

169, 230, 248Exererl 106Eyerer 285

FFaber 30, 215Fagan 260Faraday 209, 259, 260Fermi 243Fetscher 89Feuerbacha 168Fichte 37, 80Fischer 72fizika 18, 19, 20, 23, 38, 78, 86, 88,

111, 144, 151, 167, 205Flavin 109Fontenelle 78, 79Forrester 90, 102, 103, 216Foster 216, 279Fourier 83Fowler 217Frank 211Franklin 78, 143Freestone 140French 214Frenzel 196Freud 146Friedman 89, 104, 281, 284

GGalilej 38, 39, 209, 235genetika 19, 49, 135, 208, 256genska tehnologija 60, 127, 129,

130, 133, 134, 135, 136, 137,138, 184, 205, 206, 213, 253,255, 256, 257, 260, 266

gensko ozna~evanje 127, 131,256, 257

Gerelli 290Giarini 103, 117Giddens 17, 18globalizacija 5, 211, 212, 213, 214,

215, 217, 219, 222, 223, 224,225, 226, 227, 230, 244, 249, 297

Goethe 88



Grove 143Gunn 174

HHaber 259Haeckel 9Hamilton 62Hampicke 27Hanibal 197Harlow 177Harris 90, 150Harvey 78Hawken 29, 62Hawkes 34Hawking 239, 242Hayek 57, 58, 296, 300Hegel 56, 78, 82, 83, 85, 127, 131,

162Heidegger 7, 14, 66, 173, 178,

179, 182, 183, 184, 185, 186,187, 209, 237, 241, 242

Heraklit 76Hesiodos 77, 78Hey 140Hipokrat 205Hironaka 211Hobbes 167Hochleitner 103Hoekeman 218Hoelderlin 185Hoffmann 209Hojs 266Holbah 82Hollander 120, 144, 145Horkheimer 60, 89Hotelling 22Huddle 143Hull 72humanizem 179, 181, 182Humboldt 193Hume 167, 205Husserl 237Huxley 72, 73

IIAAPEA 199Immler 279industrijska revolucija 10, 39, 46,

50, 67, 68, 95, 114, 146, 148, 153,157, 181, 192, 196, 212, 235

Inglehart 92, 146, 223, 224, 225interdisciplinarnost 7intrinzi~ne vrednote 24, 42, 155,

174, 175, 176, 177, 178, 179, 274IPCC 144Irwin 120, 121

JJachen 279Jackson 42Jahn 20, 26Janicke 114Jarc 266javnost 4, 7, 21, 22, 23, 51, 53, 56,

88, 90, 92, 119, 120, 122, 123,124, 125, 126, 128, 135, 137,144, 148, 196, 197, 200, 203,205, 206, 207, 208, 210, 213,223, 234, 236, 237, 247, 251,254, 255, 256, 258, 262, 272,274, 277, 278, 279

jedrska tehnologija 48, 123, 127,138, 206, 253, 254, 255

Jevons 22, 84Jogan 264Johnstona 216Jung 151

KKaku 262Kant 79, 167, 170, 171, 205kaos 17, 41, 146, 239Kapp 22Kautsky 89Keil 194Kelvin 150Kent 42Kepler 38Kirn 7, 8, 44, 55, 58, 229, 290

335

koevolucija 54komunalni odpadki 121, 220,

230, 234, 247, 251, 268, 275Konfucij 81Kopernik 85, 181, 235, 236Kostecki 218Kovel 279Krimsky 127, 130, 266Kristus 77, 245, 248Kuehr 106, 285Kufrin 43, 210, 232, 253, 256Kuhn 42Kuhndt 285Kurdija 147

LLabiny 282Lah 55, 130, 265Lalonde 42Lamarck 87Laoce 81Lauterpacht 219Lehner 62, 220, 223Leibniz 39, 79, 80, 82Leopold 56, 155, 159, 202Liebig 216, 217Likar 141Limoges 20Linz 115Lipovec 272Locke 29Loftin 202Lorenz 40, 169Loske 115Lotka 86Louberg 103lov 65, 68, 174, 191, 202, 203, 204lovci 178, 202, 203, 204Lovelock 41, 254Lovins, A.B. 216, 217, 220, 226Lovins, B.A. 29, 46Lovins, L.H. 46, 216, 217, 220,

221, 226Lozada 30

Lukrecij 77Luxemburg 196

MMachlup 18Malinvaud 282Malthus 84, 105Marangudakis 276Marcuse 64Maritain 93marksisti~na ideologija napredka

89Marsh 279Marshall 23, 30Marx 13, 20, 26, 30, 37, 41, 79, 83,

84, 85, 89, 119, 148, 168, 172,173, 212, 213, 248, 279, 291, 292

Maxwell 150Mayo 120, 144, 145Meadows 10, 22, 42, 62, 68, 90,

96, 97, 99, 100, 101, 104, 106,110, 113, 154, 284

mednarodna trgovina 24, 102,214, 215, 216, 217

meje rasti 21, 42, 87, 90, 91, 100,101, 102, 103, 104, 105, 106,107, 114, 284, 287, 293, 296

Mertig 42Merton 125, 206Midgley 169migracija pojmov 12Miles 91Mill 83, 84, 85, 108, 171, 188Mirowski 18Mishan 22modernizacija 23, 33, 40, 54, 89,

90, 114, 120, 152, 161, 238Mohammadi 222Monch 114Montaigne 167Moscovici 13Munck 279Musek 130



NNaess 42, 64Nagel 17napredek 26, 43, 48, 51, 56, 59,

71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79,80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88,89, 90, 92, 93, 95, 96, 98, 101,103, 104, 116, 118, 123, 126, 133,135, 138, 142, 147, 148, 150,155, 156, 157, 158, 185, 188,207, 226, 232, 237, 242, 243,248, 249, 274, 275, 296, 297

narava 7, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15,18, 19, 20, 22, 23, 24, 25, 26, 27,29, 30, 31, 33, 34, 35, 36, 37, 38,39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47,48, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60,61, 62, 63, 64, 65, 66, 69, 74, 76,77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 85, 86,89, 91, 93, 98, 99, 100, 101, 103,105, 106, 109, 110, 115, 116, 119,120, 124, 127, 129, 130, 132,134, 137, 139, 140, 142, 144,145, 146, 148, 149, 150, 151,152, 154, 155, 156, 157, 158,159, 160, 161, 162, 163, 164,165, 166, 167, 172, 175, 176,177, 178, 180, 182, 183, 184,186, 188, 189, 190, 192, 203,216, 220, 227, 230, 231, 232,233, 236, 237, 238, 239, 240,241, 242, 243, 244, 245, 248,249, 252, 255, 265, 273, 275,277, 278, 280, 281, 283, 284,285, 286, 287, 288, 289, 291,293, 295, 296, 297

naravni kapital 28, 29, 58, 59, 185Nas 276Nash 36, 156, 158nenamerne posledice 121, 209, 237neèlene posledice 243, 244Newton 17, 79ni~elne emisije 106, 285Niemes 30Nietzsche 41, 48, 52, 85, 86, 88,

93, 125, 126, 138, 162, 172, 206,236, 244, 245

NIMBY u~inek 122Nisbet 71, 78, 79, 88Nitecki 72

OO’Connor 279Odum 12, 49, 277Oeschlaeger 34okolje 7, 9, 10, 11, 13, 14, 15, 20,

22, 23, 26, 43, 44, 45, 47, 50, 51,53, 54, 55, 57, 58, 62, 63, 64, 65,74, 75, 80, 97, 101, 109, 110, 111,112, 114, 115, 117, 120, 121, 122,127, 130, 139, 140, 141, 144,146, 147, 149, 151, 152, 153,155, 161, 174, 180, 191, 206,210, 212, 214, 215, 216, 218,219, 220, 221, 222, 223, 224,226, 227, 229, 230, 231, 232,243, 244, 245, 246, 247, 248,249, 250, 251, 252, 253, 254,258, 259, 260, 264, 265, 267,268, 269, 270, 272, 273, 274,275, 277, 278, 281, 282, 283,285, 287, 288, 289, 290, 292,293, 295, 297

okoljska ekonomija 22, 23, 27okoljska obremenitev 118, 196,

199, 216, 261, 285okoljska vloga trga 281, 282onesna‘enje 10, 21, 27, 47, 61, 62,

74, 91, 95, 96, 97, 100, 102, 103,104, 105, 106, 114, 115, 117, 140,142, 147, 148, 152, 153, 154,183, 212, 217, 220, 223, 224,251, 258, 279, 282, 283, 285,287, 296

Opaschowski 285Ophuls 21, 91, 153Opschoor 115Ortany 12Ostwald 23, 150, 151ozonska luknja 26, 263, 282

337

PPaden 162, 177paradigma 13, 17, 18, 20, 23, 25,

26, 28, 31, 34, 36, 39, 41, 42, 43,44, 84, 85, 87, 95, 100, 101, 108,109, 113, 116, 117, 139, 146, 148,149, 152, 156, 179, 181, 182,183, 185, 189, 190, 195, 196,224, 230, 231, 232, 235, 246,273, 280, 286, 287, 288, 290,295, 296, 297

paradigma rasti 85, 101, 116, 189,288

Passet 290Perelet 146Perlas 184, 185Perrault 78Perrow 54Pestel 90pesticidi 51, 66, 112, 129, 134,

147, 160, 265, 266, 267, 268,269, 270, 282

Petty 119Pigou 22Planck 209Platon 76, 77, 79, 81, 82, 133, 140,

162, 235Plut 63, 112, 278Plutarh 193Podolinsky 23, 149, 150Polany 226postmaterialisti~ne vrednote 92,

146, 223, 224pravice ìvali 7, 165, 166, 171,

172, 173, 174, 177, 179, 194,195, 196, 197, 201, 202, 231, 232

predsokratiki 76Price 92, 99Priestley 78Prigogine 149Prometej 77, 255, 290Puhler 144

QQuibler 222

RRadej 252Ramade 12, 90, 150Raspor 257rast 5, 6, 7, 58, 63, 65, 67, 71, 72,

80, 81, 89, 91, 95, 96, 97, 98, 99,100, 101, 102, 103, 104, 105,106, 107, 108, 109, 113, 114, 115,116, 118, 119, 135, 153, 154, 227,232, 247, 248, 249, 274, 275,283, 286, 287, 291, 293

Ravaioli 282, 284, 290razveza 114, 115, 249, 296Regan 165, 169, 174, 188, 192Relaux 11Rescher 92revolucija u~inkovitosti 27, 99,

114, 115, 152, 213, 220, 221, 285,287

Ricardo 84, 103, 214, 215Rickaby 172Rifkin 192, 195, 196Rist 279Ritchie 171Ritson 194Ritthoff 285Robinson 30Roegen 18, 23, 27, 28, 30, 31, 42,

91, 149, 152, 153, 255, 277, 290Rousseau 81, 82RSPCA 198, 202Ruse 72Russell 208, 209, 259Ryder 197, 198, 199, 201, 202

SSachs 99, 114, 115, 116, 212, 216,

219, 225, 227, 279Salleh 279Samuelson 282Sarkar 279, 292Say 83Schettler 143Schiff 197Schlipp 150



Schmidt 62, 69, 220, 223Schnaiberg 121Schopenhauer 36, 169Schweitzer 171, 197Senghaas 90Shiva 279Shofer 211Silbergeld 143Simonis 30, 62, 109Simpson 72Singer 169, 187, 188, 192Sladovic 47Smith 79socialna dr‘ava 161Soddy 23, 151Sofokles 77, 126, 131Sokrat 183, 205Solomon 143sonaravnost 56, 110, 161Sorel 71Sorokin 60Spencer 26, 71, 72, 80, 88Spengler 88, 151splo{ni sporazum o trgovini in

carini 215Stahel 117Starke 109Stebbins 72Steffen 276Stephan 30Stiess 20, 26stranski u~inki 47, 125, 127, 137,

143, 161, 207, 296, 297Strauss 151Strnad 243Sukopp 144sustainable development 91, 110,

296, 301, 302suverenost 22, 146, 201, 218, 219,

225Suzuki 285

[[ter 131

TTarman 9Taylor 176, 187Temple 78Tenzer 285Tester 194The Norwegian Research Council

for Science and the 68, 203Thomson 88Tindale 143Titarenko 76To{ 229, 254Tocqueville 78, 83Toennies 85Tokar 129, 130Tolba 146topla greda 46, 100, 127, 147, 261,

262, 263, 265Toskanski 209totemizem 34, 192Toynbee 88Trainer 262trajnostni razvoj 7, 21, 23, 26, 29,

33, 62, 87, 91, 99, 101, 106, 108,109, 110, 111, 113, 114, 115, 117,118, 119, 120, 139, 140, 145, 146,158, 189, 227, 229, 230, 248,274, 279, 283, 285, 286, 287,288, 289, 290, 291, 292, 293,296, 298

Trepl 9Tribe 157, 158trpljenje ìvali 196, 197, 199, 200Tuerk 285Turgot 80, 82Turner 17, 19tveganje 21, 22, 50, 52, 53, 56, 57,

58, 75, 82, 89, 93, 97, 116, 119,120, 121, 122, 123, 124, 125,126, 127, 129, 135, 136, 137,142, 143, 144, 145, 146, 147,148, 205, 206, 208, 210, 214,227, 234, 236, 237, 244, 254,256, 269

339

UUNEP 139, 146ustaljena dru`ba 87, 107, 108, 153ustaljenost 108, 110

VVal’den 150Valenti 143vegetarijanstvo 192, 193, 194,

195, 196, 203, 231Verbi~ 255Vernadskij 14Vinci 209Vjatkin 76Voltaire 36Vovk 230, 268vrednote 3, 9, 12, 15, 18, 24, 41,

42, 43, 63, 64, 65, 66, 67, 71, 86,92, 103, 105, 107, 113, 118, 121,123, 124, 133, 139, 144, 145,146, 154, 155, 156, 158, 174,175, 176, 177, 179, 181, 182,183, 184, 185, 189, 199, 202,207, 208, 211, 212, 223, 224, 225,238, 247, 254, 273, 274, 286,291, 297, 298

WWallace 156Wallerstein 282Watson 160, 177, 178, 182Weber 71Wehrspaun 290, 291Weinberg 124Weiszaecker 46, 62, 210, 216, 217,

220, 221, 226, 250White 150, 276Whitney 276

Whyte 157Wilber 201Wilberforce 202Wilson 19Wolf 285Wotton 78Wrubel 128, 130, 266

YYoung 114

ZZiman 99Zimmerman 182, 183znanost 3, 5, 7, 9, 10, 11, 12, 13,

17, 18, 19, 20, 21, 22, 25, 26, 28,30, 37, 38, 39, 41, 42, 46, 48, 49,50, 51, 54, 56, 57, 60, 61, 65, 69,71, 72, 73, 74, 75, 78, 79, 80, 81,82, 85, 87, 88, 89, 92, 97, 99,100, 103, 104, 106, 107, 114, 116,120, 122, 123, 124, 125, 126,127, 129, 131, 134, 136, 137,141, 142, 143, 144, 145, 148,149, 151, 154, 155, 156, 157,158, 163, 164, 178, 183, 184,185, 186, 189, 191, 192, 196,200, 205, 206, 207, 208, 209,210, 216, 217, 235, 236, 237,238, 239, 240, 241, 242, 243,244, 245, 246, 247, 250, 258,262, 274, 286, 287, 290, 291,295, 297

Zupan~i~ 262

@ìvali 143, 159, 179ìvinoreja 196, 214



ANDREJ KIRN NARAVA-DRU@BA-EKOLO[KA ZAVEST

Documents